bi imelo biti potrebno prvo, položim note v stran in prav gotovo ne nastopim, zakaj zadnji sramotni poraz v Ljubljani me peče še danes. J. L. Jutilej Zaveze. Zaradi Zavezinega koncerta. Note imamo. Pregeldali smo jih, morda tudi preigrali kak lažji komad, morebitne težje točke preskočili, položili oba zvezka med zaprašene partiture, v par dneh pozabimo. da smo jih sploh prejeh ,— in spala bodeta spanje pravičnega, dokler nas veliki zvon v ^»Tovarišu« ne povabi k prvi izkušnji; a ko odklenka, se še ne ganemo in rajši počakamo, da drugič pozvoni — in to k glavni vajl. TedaJ ju siroti izmotamo iz že založenega kupa. malo izprašimo, še enkrat preberemo tekst in hajdi y Ljubljano! Tako ie bilo oba zadnja Zavezina koncerta v Ljubljani, tako je bilo pri naših okrajnih koncertih. tako se mi je godilo, ko so prišli tovariši k mojim prireditvam v C, in ni čuda, da potem zadnji dan gagamo pri vajah — razdeljeni v oddelke — od jutra do večera, a naposled vsi izmučeni pokažemo svetu nezmožnost in se sramujemo po sleherni točki z odral Storite tedaj, tovariši, tako, kakor sera vam pri prvem sestanku glede Zavezinega zbora s.vetoval. Oni. ki se čuti zmožnega in ima veselje do res uspelega koncerta, naj marljivo sarrr nastudira vse pesmi, tudi lažje — ne bodi površen! — Nato povabi k vajam svoje zaspane tovariše z iste šole. Ne oplaši se, če misli odlagati! Bodi silen. Ture za letos v stran, sedi na kolo in hajdi k najbližjemu tovarišu izven okoliša. Ne daj se zavesti v hram pijače, temveč sedita k notam ter pojta in pojta! Ko si nekaterim vsaj nekajzanimanja zbudil, priredite skupno vajo in s ponosom bodete hiteli k okrajni vaji! Tako ie bilo pri nas o priliki zadnjega okr. koncerta. Moj okoliš ie bil podkovan, ponosno nastopal. dočim so se ostali sramežljivo naslanjali na nas. Na glavni vaji se ne bomo učili glasov, temveč le finega prednašanja, a če