MEŠAMCE TRAV IN DETELJ ZA ZACASNE TRAVNIKE ZA ŠTIRI- ALI VEČLETNO RABO. 1. Za dobro ilovnato zemljo: 5 kg domače detelje 5 kg nokote 12 kg pasje trave i 10 kg francoske pahovke j 4 kg zlatega ovsa i 6 kg mačjega repa 4 kg laške ljuljke 4 kg angleške Ijuljke 50 kg mešnice 2. Za lahko peštcno zemljo: 5 kg domače detelje 3 kg nokote 2 kg bele detelje 10 kg pasje trave 12 kg francoske pahovke 4 kg zlatega ovsa 5 kg angleškc ljuljke 5 kg laške Ijuljke 4 kg mačjega repa 50 'kg mešanice 3. Z težko, glinasto zemljo: 4. Za mokrat tla: 4 kg domače detelje 3 kg nokote 3 kg švedske detelje 12 kg pasje trave 10 francoske pahovke 6 kg mačjega repa 6 kg travniške bilnice 3 kg laške Ijuljke 3 kg augleške ljuljke 50 kg mešanice 5 kg nokote (močvime) 5 kg švedske detelje 12 kg pasje trave 6 kg francoske pahovke 6 kg medene trave 4 kg lisičjega repa 4 kg šopulje 4 kg mačjega repa 4 kg travniške bilnice 50 kg mešanice Mesto druge detelje primešamo za prevlažna tla lucemo, za kamenita tla pa esparzeto, na vlažnem več švedske deielje, v suhih legah pa lahko damo hmelj-no lucerno. Na mokrih tleh se sponese racsto navadne nokote, močvirna nokola. Navedeni prim^ri naj služijo | kot splošna navodila, ki se z ozirom na zemljo, pod-nebje in lcgo lahko spremene. Začasne Iravnike prcorjemo, kakor hitro se košnje poslabšajo. Predrio jih na novo obsejemo s travami, jih pustimo zopet po šest let za njive in jih med tem časom obsejemo večkrat z domačo deteljo. Sploh je naprava začasnih travnikov najracijonaluejši način obdelovanja travnikov. Stalne travnike napravljamo najbolje lam. kjer zcmljišča preplavlja voda. Nadalje v strmih .egsh, kjerse zeiulja le s težavo obdekije in kjer dežnica dela škodo z odplavo zenilje. Njive se preosnove v travnike, kjer je mogoče napeljati vodo. V Iravnike spremenim« tudi vse mokre in močvirne lege, kakor ludi lege na visokih planotali, kjer se poljedeistvo slabo izplača, zemIja pa je vslcd vlažnega podnebja ugodna za pridelovanje krme. Končno preuredimo v travnike vsa oddaljena polja, ki jih radi prevelike oddaljenosti težko obdelujemo in lege z zelo težko ilovnato zemljo, ki bi sicer dajala le malo dohodkov. Stalni travniki morajo bili obsejani z nicšanico večletnih trav in detelj ter imeti gosto in trajno rušo. Trave znašajo največ 80 odstotkov, detelje pa 20 odstotkov. Od trav sejemo visoke in pizke, zgodnje in poz,ne. Med visokimi je najboljša pasja trava, francoska paliovka, traviiiška lavotka in lisičji rep, mcd nizkimi pa angleška in laška Ijuljka. Samorastle detelje so boljše od vsejanih, osobito dobra je domača detelja, lucerna in nokota. Za napravo stalnih travnikov je zemlj* dobro pripraviti. Ne štedimo s semenom, ampak kupimo rajši več in boljša semena, kajti večji strožki pri na]-upu se povrnejo pozneje z večjimi dohodki. Na em hcktar je treba približno 60 kg mešanice. Mcšanica za stalne travnikc. 1. Dobra ilovnata zcmlja: 2. Za lahka peščena tla: domače detelje nokote pasje trave francoske pahovke travniške latovke zlatega ovsa angleške ljuljke laške Ijuljke travniške bilnice pasjega repa i 60 kg semena 3. Za težka glinasla tla; 3 kg domače detelje 3 kg nokote 3 kg švedske delelje 10 kg pasje trave 10 kg francoske pahovke 10 kg travniške bilnice 5 kg laške ljuljke 5 kg angle.ške ljuljke 5 kg mačjega repa 5 kg pasjega repa 2 kg zlatega ovsa 2-kg 2kg2kg 2kg 10 kg 10 kg 5kg 5 kg 5kg 5 kg 5 kg 5 kg domače detelje nokote hmeljne lucerne bele detelje pasje trave francoske pahovke travniške latovke travniške biinice mačjega repa angleške ljuljke laške Ijuljke zlatega »vsa 58 kg semena 4. Za mokra tla: 5 kg močvirnate nokote 5 kg švedske detelje 10 kg pasje trave 5 kg francoske pahovke 10 kg medene trave 5 kg lisičjega repa 2 kg šopulje 4 kg navadne latovke 6 kg mačjega repa 4 kg travniške bilnice 4 kg trstikaste bilnice 61 kg semena 60 kg semena *'^j Največja napaka, ki se čestokrat dogaja jo, ako pustimo njive, da se same zaledinijo in jih s tcm takorekoč prepustimo svoji usodi. Na takšnih njivah s« zarcdi mnogo plevela in dobre trave postanejo redke. Takšno ravnanje je nazadnjaško in škodljivo travništvu in živkioreji. Njive je obsejati vselej s primernimi mešanicami detelj in trav. V nekaterih krajih s«jejo seneni drob, kar je tudi napačno. V senenem drobu se nahaja polno različnega plevela, katerega s sejanjem razmnožimo. Najbolje storimo, ako seneni drol» uporabimo za kompost, s katerim gnojimo pri sajenjn v vinogradu a!i sadnega drevja. Prav tako se ne smejo uporabljati slara deleljišča za travnike, ne da bi jih poprej preoraii in na novo obsejali s travnim semenom. Na takšnih slarih deteljiščih zori ves škodljivi in nadležni plevel, lii jga je mogoče zatreti le tedaj, ako deteljišče preorjemo in po okopavinah zasejemo s travnim semenom. Opešane Iravnike pripravimo z dobrhn gnojenjem in skrbnlm obdeiovanjem zopet do večje rodovitnostirPriporoča se ,da na taldh travnikih po brananju nasejemo travnega in deteljnega semena na oslabelih mestih. Po sejanju liavnik zopet prebranamo. To del» se vrši v zgodnji poml-adi. Najbo-ljše pa je npešane travnike preorati, da se zatre različni plevel in pognojena. zemlja zaseje z dobro travno mešanico. S pametnim obdelovanjem travnikov je mogoč« zboijšati živinorejo, ki je gSavni in najsigurnejši vir vseh dohodkov, osobito pri naših srednjih posestnikih. S tcm homo ulrdili ponekod že zelo zrahijane vezi naših kmetijskih gospodarstev in tako prispevali znatea del k procvitu splošnega kmetijstva. Ivan Štampar, ekonom gfaščina Ormoi.