ClTATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanj* cen, potreba-je Ust Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Oaaa Matter Csf slovenskih dčTavcer^r AmerlkL Zfttfc. 194« ml Um Pm* OUIm m Mw N. L. No. 189. — Štev. 189. AH «1 Cmtrmm M March M. 181». CA NEKAJ VEČ KOT < na dan dobivate. .V ' 'C 'GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (Izvzem&l sobot, nedelj in ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 24, 1942 — ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> NEMCI VSTAVLJENI PRI STAUNGRADU RUSKO VRHOVNO POVELJSTVO JE DANES ZJUTRAJ NAZNANILO, DA JE STALINGRAD6KA HRA BRA GARNIZIJA V NOČNIH POULIČNIH BOJIH P OBILA NAJMANJ 4000 NEMCEV IN RAZBILA 109 NEMŠKIH TANKOV. — V TEH BOJIH SO BRANIT ELJEM POMAGALE BOJNE LADJE NA VOLGI, KI SO OBRSTRELJEVALE NEMŠKE POSTOJANKE. Polnočno poročilo naznanja, da je rdeča armada dosegla nekaj uspehov na severozapadnem kraju mesta; poglavitno pa je, da se Rusi na nobenem mestu niso umaknili. Poročila s fronte pravijo, o zažgali vas Rašico, občina Šmartno pod fStnarno goro, okraj Ljubljana — okolica. Xa Rašici je bilo 14 Velika nezadovoljnost se širi v Rumuniji Pomanjkanje, trpljenje in nezadovoljstvo radi prisilnega bojevanja na strani Nemčije se širi po vsej Rumuniji in v rumunski armadi sami. Poročila pravijo, da so se na polotoku Kerču uprli rumunski vojaki planinske divizije in konjeniška enota; istočasno je veliko rumunskih vojakov pobegnilo k Ru4bm. Premier Antonescu je radij takoj izdal odlok, da se! izšolani v nemških univerzah tega takoj izdal odioK, da set vzpostavi v vseh vojujočih sej in prežetr z nacijsko doktrino, četah sistem militarističnih ko- ter transilvanski Saksonci in mizarjev. Ti komisarji so nad-] pa člani Hitlerjeve elitne gar-zorovani po Nemcih, ki so i-j de. Poleg krute discipline da-meli pred izdajanjem tozadev- jejo ti komisarji četam tudi nega ukaza konferenco z An-j razna predavanja, ki predoču-toneseom -o problemu morale: jejo vojakom veliko povojno runmimske armade, ki proti Rumuuijo, kateri bo pripadel svoji volji bije vojno za naci-' velik del Ukrajine in katera bo je, kateri vedo, da se širi v de-j z zmagovito Nemčijo vred deželi protivojni in protinaeijski lila bogastvo bogatili oljnih sistem. | PolJ v Baku Kaspiškem Kot posledica dogovora med; morju. Obenem zatrjujejo ru-»Antonescom in nemškimi voja-j mlinskim vojakom, da bo po škimi voditelji v Rumuniji. jej vojni posedoval slednji rumun-Ibilo o-cfetavljenih več visokih | >ki kmet svoj kos zemlje, rumunskih častnikov, na kate-j Premier Antonescu je izdal re je že dalj čao katerem niora-Gestapa, ki ima nabavljene v jo vsi visoki vladni uradniki j posestnikov. Zgorelo je vse: Ameriški poročevalec Ralph Parker poroča, da ro .^iše in gospodarska poslopja. Nemci nekega dne samo na enem kraju poslali v boj jato| Dne 12.1.1942. vas Drazgo- 2000 aeroplanov. Tola navzlic temu je ruska infanterija s pomočjo tankov in artilerije pregnala Nemce z neke važne višine. V Stalingradu so Iiutsi zgradili barikade iz vreč peska, stolov, miz in iz vsega, kar je bilo mogoče dobiti iz hi* in LLeti. Izza. tel* bawkad so razbili v devetih nemških napadih 42 nemških tankov. Na nekem neomenjenem kraju je bilo uibitili 2000 Nemcev, na drugem ravno toliko, bojne ladje na Volgi pa so s svojimi topovi uničile dva bataljona Nemcev in Ru-muncev. Newyorski list "Daily News" je na kratkovalni radio vjel iz Berlina poročilo, ki pravi, da nudijo Rusi v Stalingradu največji odpor, ki si ga j e kdaj izmislil človek. Poleg tega pa poročilo tudi priznava, da je dosedaj bitka za Stalingrad najhujša in najkrvavejša v zadnjih 100 letini. V zadnjih štirih dneh so Nemci pri Stalingradu izgubili najmanj 10.000 mož. kar je zelo veliko v primeri z malenkostnimi pridobitvami. še, občina Selce nad Škof jo Loko, okraj Škofja loka. Dražgoše so imele 80 hiš, zgorele so liiše in gospodarska poslopja. Dne IG. ali 17. deoemlbra 1941. v Nomenju, 5 jjjš. Dne 24.12.1941.: OstreŠniko-va hiša. V mesecu decembru neko hišo v okolici Škofje Loke. V letu 1942. izletniške in planirwke koče na pobočju. Stola v" Radovljiškem okraju in Rtoržea v Kranjskem okraju. Xew York Times je 20. septembra prinesel slike štirih znamk, katere so Nemci izdali Pozna včerajšnja linka }>oročila naznanila, da so 'odkar so si prilastili slovenske Rusi izgubili nekaj porušenih ulic, toda to izgubo so pre- kraje in na katerih je upodob- Nemci izdali poštne znamke ki označujejo Slovenijo za nemški krai tehtale pridobitve severozapadno in jugozapadno od Sta-lingrada. Kot poroča "Rdeča zvezda", so Rusi vdarili jugoza-patfuo od Stalingrada in so se polastli neke va.si, severo-/apano pa so se ponoči rezerve pripeljale na čolnih čez Volgo in so vdarile na nemško levo krilo in ga potisnile nazaj. Rusi so tudi Nemcem iztrgali iz rok neko zelo važno cesto. "Pravda", ki poroča, da Nemci napadajo s tisoče aeroplani, pravi, da so se ruski napadalni aeroplani pokazali. da so kots nemškim aeroplanom. "Okolica Stalingrada je pokrita s tisočerimi trupli sovražnika in več sto razbitimi sovra-žnkni tanki, aeropla- ljen Bled, imenovan Veldes; dalje Trigiav, kateremu imena niso spremenili; Maribor s svojim nemškim imenom Mar-»butig je na tretji znamki in Ptuj, z nemškim imenom Pet-tau se vidi na četrti znamki. Znamke so rabljene delno v propagandistične svrlie, kakor je razvidno iz napisa pod slikami, kateri označuje ilustrirane kraje, kot pripadajoče Tretjemu rajbu. Kot piiše La Rue Ajpplegate v svoji rubriki o znamkah, mu SOVRAŽNO ČASOPISJE O BOJIH V ČRNI GORI IN HERCEGOVINI Štefani javlja iz Rima: "Pehotna divizija Ferrara je prod kratkim izvršila proti upornikom v ozemlju Orne gore operacije čiščenja v velikem obsegu. I'potniške čete so se zbrale v dolini Pive; bile so izvrstno oborožene in odločene, da svoje postojanke, izgrajene na T^gwliiwu terenu; zRavo branijo. Poveljnik divizije Ferrara je imel napasti četnike, ter jih pognati do hereegovimske meje. To nalogo je prevzel bataljon črnih srajc, oddelek udarnih čet, oddelek 47. polka pehote, oddelek »klopnih avtomobilov. A baterije in ženijski oddelek. Italijanske čete so začele z napadom na postojanke na Javo miku. Bitke so trajale ves dan. Ponoči je sovražnik poskušal več [protinapadov, ki so ostali brez uspeha. Naslednjega dne je i-talijanska kolona zasedla planino Vardi. Čete divizije Ferrara so zasledovale umikajočega se sovražnika do Gaetka v Hercegovini, kjer so došle v Gestapa vseh rumunskih regimentih in glavnih vojaških stanih svoje posobne ča>tnike-zaupnike. Rumunski vojaki dobe pred napadi na sovražnika velike količine pijače, tako da gredo vedno pijani v 'boj. Kljub temu so militaristični komisarji cesto prsiljeni dati ukaz, da se namerijo na rumunske čete topovi in strojnice, ki naj v slučaju upora pokončajo vojake. komisarji POKOL V SLOVENIJI TRI TISOČ SLOVENCEV POMORJENIH 58 NADALJNIH VASI P02GANIH Iz Londona je prišlo poročilo, da je Ibilo v zadnjih tednih pdbiteh več kot tri tisoč Slovencev in razrušenih ter po-žganih 58 vasi v znak maščevanja zaradi naraščajoče sabotaže in razstreljevanja železniških prog in mostov. Di nami ti ran je jprog ovira transportacijo -živil in vojnega materijala iz centralne in ju-žno-zapadne Evrope. Okrog 165,000 Slovencev, pravi poročilo, je bilo depor-. tiranih v Nemčijo in 700,000 v Italijo. Miltaristični komisarji so politično zanesljivi študentje,' stane za Rumunske potrebe. služiti najmanj tri mesece armadi in sicer na fronti. Tako je bil pritegnjen h 'konjeniške mu regimentu MIha i Antonescu, rumunski ministrski pod predsednik. Kot po drugih deželah, Nemci tudi na Rumunskem po-ibirajo ves najboljši živež zase in pri tem niso izjema niti ri- Susi spu^ajo nemške mr-be, ki morajo biti vse prebra- Uče ^ nemika ^ s padaU ne, nakar se boljše odpošlje vi Nemčijo, slabši produkt pa o- Overseas News Aigency po- ZA OBNOVLJENJE PO VOJNI John D. Reillv, prekupče-valni maignat goveje živine, eOiRperimentira na svoji farmi v New Jersey z rejo pose'.ne vrste pasme krav, katere n°j ll>i se po vojni poslalo v evropske kraje, koder so Nemci poklali in pobrali skoio vso živino, da so -zalagali z mesom vojaštvo in civilno prebival-tvo v Nemčiji. Pasma, ki jo skuša vzgojiti Reillp, bo tipično ameriško govedo, križano deloma z norveško pasmo imenovano Tele-mark. Reilly je bil dve leti v Evropi baš pred izbruhom te vojne in je študiral razne plemenske pasme goveje živine. ŽIVINOREJE V EVROPI križanje z govedom ameriških dežel. Imenovano živinsko pleme je že zelo staro, ker je bilo v norveških krajih rejeno že stoletja. VTkljub naravni trdnosti in žilavosti pa je mogooe, -.a Ibo ta plemenska vrsta goveda tekom te vojne skoro docela u-| vest je bila takoj roča, da Rusi z letali vračajo nekatere Nemce Nemčiji — toda ti Nemci so mrtvi. Rasi namreč -zberejo med nemškimi mrtvimi rojaki take, 'ki se jim ade najprimernejši in jih opremijo z imenskim listkom ter z besedami: "To čaka vse, ki prekoračijo rusko mejo." To poročilo pojasni madžarsko vest, da so pristali na Madžarskem ruski paraantniki — potlačena. ničena, ker Nemci pobirajo! ker so najbrž kaj hitro odkrili, ljudem vso živino, ki je zdrava'da so bili .spuščeni na domača in mlada. Iz tega razloga bo | tla mrliči iz ruske fronte, ameriška pasma, ki se bo raz-__- ni, topovi in drugo opremo," prav> časnikarska agentura 1 je te znan&e izročil jugoslo- Tass "Navzlic temu, da sovražnik izgublja dovaža nove rezerve," pravi Tasfs. Tudi na Kavkaau se bijejo zelo vroči boji in še posebno v okolici Novorosiska ob vznožju visokih gora, ki brani i o Nemcem-pot na iug. Posebno hudi so boji v neki dolini, po kateri vodi cesta v Grozny. Nemci imajo v teh bojih strahovite izgube in popolnoma so bile razbite ena tančna divizija ter 370. in 111. infanterijska divizija. van-iki minister Franc Snoj, ki mnogo krvi, ■ i* dejal, da ,so bile vtihotaplje-i ne iz Slovenije. I Opisu zna mik so p rid oda ni nekateri važni fakti o sloven-, skem prebivalstvu v krajih, ■ kjer so deželo zasedli Nemci. stik z lahkimi skupinami, ki o- ter je zaključil, da je pasmo perirajo na njihovi levici. ] Telemark najpripravnejša za (To pohiradno italijansko poročilo nam jasno pove, s kakšnimi težavami se bore Italijani in s kolikim junaštvom se bore uporni Jugoslovani. Proti tankom in topovom, po- sobno opremljenim udarnim četam in ženijs>kini oddelkom, se bore s puškami in strojnicami!) -JIC. vila iz s-edanjih poiskusov zelo iprav prLšla poseibno za severne kraje, kjer se more prilagoditi le trdno goveje pleme. Kravice te nove plemenske vrste so majhne, kratkih r.og Groza na Poljskem potrjena po italijan. bolničarkah Poročilo iz Londona pravi, da so izjavile italijanske 'bolničarke, ki so se t drugimi ci- in svetlorjave 'barve in vzdolž vilrsrti vred vračale z vzhodne po hrbtu imajo belo črto. Izvirajo iz kraja Telemark, ki je hribovit in kjer se temperatura vedno spreminja. Iz ekonomskega vidika so te kravice dobiekanosne, ker malo jedo in dajejo precej mleka, ki je bogato in iz katerega se lahko dela dobro surovo maslo. fronte, da je vse, kar so slišale o strahotah na Poljskem niče-vo v primeri s tem, kar so videle z lastnimi očmi. Istotako so se izražali civilisti, ki so izražali grozo nad nemško brutalnostjo in kmolitjem na Poljiskem. Poročilo je bilo dano iz poljskih virov. POZORIŠCE BOJEV NA PACIFIKU Kardinal prepovedal katoliške obrede za fašiste padle na ruski fronti Po poročilu sovjetskih listov je francoski kardinal Grelier, nadišlkof v Lyons a, prepovedal katoliške pogrebne obrede za Prancoiise Saibiana. člana francoske protiiboljiševLške legije, ki je Ibil tibit na ruski fronti. Kardinal je naročil vsem duhovnikom svoje Škofije, da ne smejo pokopati nobenega člana te legije s cerkvenimi obredi. Dreiserja so pognali ven iz Kanade Nemški kruh Če je verjeti poročilom se nahajajo neffinški petki v težki j zagati, kajti moka ali zmes, iz ^ katere morajo peči kruh, se, noče prav strniti v krušno te- J sto, radi česar so nekateri ber-; linski listi peke kritizirali, češ, da se kruh prime noža pri re- Theodore Dreiser, znani a-meriški pisatelj in radikalec je menda dejal v Kanadi, da raje1 . „ , ,. , vidi NVrncc- v Britaniji, kakor. bl bl1 6ar0T- . pa aristokratske .vapuhnjonej v stačaju, da bi bila premaga. moct.,? ^kom z.a" t» •• v 'grozili s težkimi kaznimi ako na Rnsna. Kanadska vlada ga . . . . j , kmalu ne iznajdejo načina, po .je radi te rajave nemudoma katerem se bo moglo iznove proglasila za nezaželjenega go-' mešanice moke napraviti spo- sta in je moral nazaj v Ame-j ljenih, toda odločno tzanika nemško zatrdilo, da je »bilo izmed 45 parnikov potopljenih 38 parnikov. Admiraliteta pravi, da je tozadevno Elmer Davi«, načelnik vojnega informacijskega urada, je pozval za dne 18. septemtbra v Washington nekatere reprežentante jugoslovanskih organizacij, ker so gotovi jugoslovanski (predvsem srbski) krogi začeli netiti ^v^im^^asi. Nemalo so prepir in spor med ameriškimi Srbi. Hrvati in Slovenci.!bili vgi njegovi prijatelji vese- Od Srbov so prišli na ta sestanek sledeči: Sam Vrli- :—j,™; a„ « An- nie, BrankoPekic, Louis Krištofer, Mladm TVbuhotic, Rev. John Rrainovich, Mike Marinkovič hi Zorko Funcič. Od Hrvatov -so bili zastopani sledeči: John Butkovič, Win. Boyd-Boic, Tony Minerich, Math Oreekovich, Rev. Hranilovic in A. L. Zivie. * Slovence pa »o zastopali: John Lokar, ki je prispel kot rep rez extant župana Lausoheta, Janko N. Rogelj, Vincent Cainkar, Joseph Zalar in John Gornik, Jr. Kakor nam poroča Mr. John Lokar, se je vršila seja v poslopju vojnega departmenta ter je trajala od treh popoldne pa do sedmih zveačer, torej polne štiri ure. Eimer Davis je izjavil, da gle4a ameriška vlada z veliko nevo-ljo na neslogo med Amerikan-ci jugoslovanskega porekla, nakar je predstavil Hon. Adolipha Berleja, pomožnega državnega tajnika in pomočnika državnega tajnika Cordelia HuLLa. Pomožni državni tajnik je izjavil, da stremi politika ameriške vlade za tem, da se vridrže na višku vojna prizadevanja visega naroda ter da se preneha z vsakimi medsebojnimi boji. Zlasti je dolžnost jugoslovanskega časopisja , da deluj« za čim tesnej&i sporazum med Jugoslovani v Ameriki, kajti ameriška vlada ne priznava nobenih Srbov, Hrvatov in Slovencev kot kakih posebnih narodov, temveč priznava samo kraljevino Jugoslavije kot državno celoto. Zato je pomožni tajnik Berle silno kritiziral nekatero jugosloansko čaisopisje, ki trdi, da se je general Mihajlovič prodal fašistom. "General Mihajlovič tse hrabro bori in ni upravičen do napadov iz zaledja bojnih črt," je rekel pomožni državni tajnik. "On je mož, ki zasluži, da imi damo vso vojno pomoč, da iztira naciste in fašiste iz Jugoslavije," je rekel pomožni državni tajnik odločno, ki ni prikrival dejstva, da so take verzije vladi skrajno neljube in da bo našla, ako bi Ibik> potrebno, sredstva, da se jih z stre-. Mr. Elmer Davis je izjavil, da deluje cm za jugoslovansko edinstvo že od leta 1914. Mr. Lokar nam sporoča, da ni Še naletel na moža, bilo Sifoa, Hrvata ali Slovenca, ki bi tako temeljito poznal položaj v Evropi in Jugoslaviji kakor ga pozna Mr. Davis. Oba, pomožni državni tajnik in Elmer Davis sta predvsem naglašala dejstvo: — Naša dolžnost je, da se pobrigamo za izvo je vanje te vojne, ne pa vmešavanje v jugoslovansko politiko! Zato nima nihče pravice, diktirati jugoslovanski vladi, kakšna naj bo po vojni Jugoslavija. To pravico ima in bo imelo samo jugoslovansko ljudstvo in jugoslovanski borci, ki se bore za svobodo svoje domovine in za iztiranje nad-1'ašizma iz dežele. John Lokar je ugotavljal, da med ameriškimi Slovenci ni tozadevnimi sporov. Rev. Hranilovic je trpko kritiziral politiko srbskega dnevnika Srbdbrana, ki propagira Veliko Srbijoter »azdružuje jugoslovanski narod; vladi so te mahinaeij g^dobro znane, prav tako tozadevno pisanje "Srbobrana." Pekic je trdil svoje, eeš, da je Butkovič odgovoren za sedanjo neslogo in nesporazum. Vlada ima fotografirane kopije "Srt>oibrana", iz katerih je razvidno, da je omenjeni list pisal, da je tu slatbse kot pod Hitlerjem"in nazival Hrvate "pse."—Vlada bo apelirala na vse jugoslovanske urednike, naj dehtjejo za slogo in za čim večje vojno prizadevanje vseh Amerikancev, če pa to ne bo nič zaleglo, se zna zgoditi, da bo stopila na prste jugoslovanskemu in morda tudi ostalemu tuje jezičnemu časopisju, ki se bo imelo za to zahvaliti v prvi vrsti onim, Id so zanetili med Jugoslovani ta spor. Kdo so tisti, oziroma kateri so tisti časopisi, je znano in ni glede tega nobene tajnosti. John Lokar je nato predložil in prebral resolucijo, o kateri se je pomožni državni tajnik izrazil, da je izborila. Srbi PeTrič, Kristofer in Trtmhovic pa so napadli Lokar j a in njegovo resolucijo ter izjavili, da je ne podpišejo. Lok^ar jih je ožigosal, češ, naj se ne norčujejo iz zadeve in naj ne tirajo stvari predaleč. Srečni naj se smatra- Sargeaat Anton O avert, sin tudi njepvi stariši »o bili «ele Mr. in Mrs. John Zaverl, je bil dospel na dopust za en teden, ROJjVK UITON1IL. V je v lo iznenadeni. da je dospel An ton na dopust. Da dajo nekoliko diuSka temu veselju, sta Mr. Jos. Zupančič in Mr. V. Markovi« aranžirala veselico za e rečen povratek na njegovo službo. Anton Zaverl je bil večletni natakar v prostorih Mr. Louis Garni in vsled njemu prirojene uljradnosti je zaial pridobiti veliko odjemalcev oei roma dbi^kovalocT teh prostorov. Mr,. L. Garni zna to s hvaležnostjo oceniti in je to trwii dejansko pokazal ter je dal navodilo prej imenovanim roja kom, da naj povabijo vBe prijatelje v njegove prcetore v sobo to zvečer 12. sept. Vso pijačo in kdštrunovo pečenko je Mr. Garni serviral prosto, Mr. Fr. Puoel je pa nategoval svojo har moniko, da je dajala od sebe paskc&ie akorde, namreč tiste domače melodije, na katere se mladi pari najbolj razumejo. Take prilike, da bi se zastonj ?erviralo, bolj redke, zato gralblje prod mlinom, je pa razumljivo, da je včasih kar tesno postalo, ko «o hoteli vsi naenkrat plesati. Kar je bilo nas starih, smo se bolj omizja držali, le tu pa tam se je kateri malo prebegnil, da si je ogrel ude. Anton Zaverl je bil ob tej priTrki zelo hvalfežen za, tako ve«elo p rireditev, ravno tako vzradošieeni na taki prireditvi na čast njihovega sina. Bila je to v resnici lepa zabava, ki bo ostala vsem udeležencem v »»pomdnu. Zgodaj v nedeljo je Mr. Garni s svojim, odpeljal Toneta v Duhrth, kjer je vstopi na viak, da ga je zavozil zopet v Yakimo, Wash., kjer služi svoji domovini. F. J. Peshel. Ely, Minn. Kontrabant . . . Nadaljevanje. Pravijo, da ni ravno praktično pohati zajca dolder je Se v £rmu —• tako skušnjo smo dobile tudi me kmalu -potem, ko smo bile že napravile v mislih m besedah v^e načrte za obisk bele Ljubljane, kjer smo upale dobro in srečno prodati nase blago, ter kupiti tobaka, katerega bi prinesle domov rn js tem napravile zopet nekaj dobička. Načrte sta nam pokvarila dva laska karabinjerja, ki sta se prikazala izza cestnega o-vinka baš v trenotku, ko smo tri, ki smo bile malo hitrejših nog, prekoračile cesto in zavi k? v z drevjem obraščeno dolinico. Bil je eioer že mrak, a br nemško zatrdilo mnogo bolj, pretiravano, kot pa so bila j ljava Laha sta nas menda bolj prejšnja »lična zatrdila. ovohola, kot opazila z očmi. V hipa, ko sta videla, da imata V nedeljo so tudi Nemci glasno vpili, da je bilo potopljenih ali poškodovanih 6 bojnih ladij, iki so spremljale konvoj, admiraliteta pa pravi, da ni bila izgdbijena niti ena bojna ladja. WTT.T.XTE PRI STALINU Poeefcni odposlanec predsednika Roseveita Wendell L. Willkie je bil včeraj dve uri v raogovoru z Josipom Stalinom in v nan jim komisarjem Vja-ceslavom M. Molotovom. 'Dopoldne je Willkie oblakal vec velSkih tovarn, kjer je z mnogimi ruskimi delavci govoril o vojni. Med delavci ni našel niti enega, ki ne bi imel kakega sorodnika n- fronti. Sovjetska vlada je Willkie-ju dovolila, da se sme prosto gibati po Sosiji in da sme iti kamor hoče s svojim tohna- eem. Iz Moskve bo Willkie odpotoval na Kitajsko, Iger so zanj v pripravi že veliki sprejemi. Kitajci so že zanj določili u_ radno kitajsko ime "PvierSi", kar pomeni ' 'mogočna podJa gm". In tekom njegovega obiska ga bodo Kitajci tako nazi-vali. soboto, dne 12. septembra tukajšnjem potoku ntonil rojak Louis Krey. Pokojni je bil rojen pred 50 leti*v Skofji Loki na Gorenjskem SI je saanriki in zaposlen v tokaj&nji strojarni. fV soboto dne 12. sept. smo imeii v Slovk tketa dobro obiskano plesno veselico, in d asi je kaj rad- zahajal v Slovenski dom, ga ta večer ni bilo na spregled, pač pa so ga nekasteri videli ob kaki 10. uri zvetoer hodiii na ulici. Ko jie pa V nedeljo zjutrajjneki delavec flT11!l tal, ter (bombardirali 23 sovraz r i'h po^tojanik v zasedeni Ki STANOVANJA po 2, 3 ali 4 sobe se dajo v jem. Vse prenovljeno; znižana najemnina, en mesec prosto stanovanje. 418 WEST 46th STREET NEW YORK CITY 9—22, 24, 251 VETJE BGJENICE. ' Spet so se pojavile vile rojenice v naši naselbini in sicer pri družini Mr. in Mrs. Novak pretečeni teden, ter pustile za spomin {krepko hčerko, prvoro-jeriko. Mlada mati je hčerka znanih slovenskih etarišev Mr. in Mrs. Krizelj v Bidgewood, K. Y. Pretečeno nedeijo dne 20. t. m. pa so se vile "rojenice zgiasi-le v Bidhmonld HI11, L. L ter pustile šo pri družini Mr. in Mre. Ralph in Millie Bolan ta-a piosbnsanje sprawcanja cet potom padal. Minister je dejal, da podaje s tem povprečno mnenje ljudi v Braziliji. Pomorske poti, pravijo v govoriti po lašfco. Jaz pa sem se bila hitro natičila nekaj italijanščine, ko je prwtfa okupacija in to mi je ta večer presneto prav pri&o. Karabinjerja nista bila rav, no surova fanta, to pa menda zato, ker sta videla pred seboj tri mlada dekleta, od katerih ni bila nobena ravno crtia, da se tako izrazim. Vse tri smo se smejale in jn skušale vleči za nos, da bi nas iepttstila in tej ideji sta se končno celo sqma pridružila—pod pogojem, katerega pa me seveda nismo mogle sprejeti. Ko sta uvidela, da z njunim predlogom ne bo nič, sta se zresnila in nam ukazala marsirati proti stražnici, ki se je nahajala v kakih 30 minut odatjeni vasici. Stvar je zgle-dala resna in jaz sem tuhtala in napenjala svoje možgane, ter zbirala skupaj vso zakladnico laskih besed in stavkov, ki sem jih znala rabiti. Moji tovarišici sta se zabavali in brili norce iz **zaljubljenih" fcarabinjerjev, kajti fanta sta se ustavila pri vsakem kantonu in nam dala razumeti, da je stražnico že presneto blizu, zato naj si kar dobro premislimo njnne predloge. Oni dve pa seveda vsaki-krat v smeh. Tožile so tudi, da so nahrbtniki težki in vljudna naša stražnika sta jih jima odvzela ter jih nosila sama. Pri vsem tem so vsi štirje skoro pozabili name, ki sem hodila za njimi in tuhtala svoje. Prišli smo že do vaškega kori-• ta in iz j?tražnice in vaške gos ti In ice so se vfnpali žarki luči in se je slišalo italjansko govorjenje in petje. Karabinjerja sta nam dala na raespo-lago e kaka jed posebno v navadi J , Ta knjiga js nekaj posebnega sa obs, ki ss »animajo xa< \ kuhanje in m hočejo ▼ njem čimbolj lsveibati Ja^ M izpopolniti j', KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 21i West 1M Street Hsv Turk, H. Y, L A 8 N i I O D i* m R«* X« THURSDAY, SEPTEMBER 24, 1942 Vesti iz sloyenskili naselbin miM TT '* ■■1 'J" ZA RUSKO ZDRAVNIŠKO POMOČ Tukajšnja slovenska sekcija je za rensko medtkalno pomoč za rusko zdravniško pomoč^kajzuje sledeče daroraloe: . hrabri tdeČi armadi, je raaqpo-hlala okrožnico na vse tukajšnje in v bližini živeoe čfloven- Po $5.00: Dtr. Majnik, št. 28. SUZ; Družina Praznik, Akron, O.; Mr. in Mr*. ViktorVcjlk. iz PABERKI pri njem. sem videl v kokošnja- ce, vsaj v kblikor so nam bili .Johrwtomm, Pa. nam je poslal ku kak ducat lerpiih kokoši, kana slovi na razpolago.. (rojak Frank Pavlov fch $7.00 in terih navzočnost je povzdigni-Ti&ti, ki želijo zmago naše sicer, Fr. Pavlovich $3.00^ John[la življenje okoli njegove pri-dežele in zavetnikov, in oni kij Platnar in John Kobal, vsaki -■e zavedajo da a ko podleže m o- j po $2.00. Tnkaj Mr. Fr. Drob gočna slovanska država Rusi-!nič $3.00. — Po $2.00? Valentim ja, tedaj je zapečatena nsoda Hiti, Mr. in Mrs. John Krasho-vsaga SJovanstva v večno fa-jvetc in Antctn Troha Sr.. po ši^tično sučspst. 60 »e tej- o-1 eden dolar; Joe*j*h Ptertejin, uajprvo t krožnici po moči odzvali. Ve-'Akron, O., Edward Bomfoack rz likd jih je že prej darovalo, ne-j Bay on ne, N. J., John Ujcic 16tb kateri pa gotovo še bodo ob St.. Andrew Zalar iz Pierce, priliki. Va., in Anton Troba Jr. tu- iMed tukajšnjimi <|evetimi j kaj. podpornimi društvi se jih je- Naša knjigra tudi izkazuje, sedem odzvalo za to prepotreflb-jda je tukajšnje društvo Tri-no delo usmiljenja. Torej le-'^av št. 4S. 5P5PJ darovalo v ta pa večina. i namer $5.00 pred 15. juli- Danes se vrši največja bitka(jem. kar je bilo pomotoma iz-: v zgodovini sveta, bitka na živ pnšceno iz poreč i la št. 2. Pri-ljenje in smrt alt zmaga bru-1 zadeto <*r*rt5tvo naj nam te po-talna fašistična sTižnjost, ali pa moto blagohotno oprosti. Taj-svdboda in pravična domokra , niku se pa zahval,tujemo za to cija. V«e to je pa danes največ. opnHcrU«*- . odvisno od sovjetske rdeče ar-' Vse dosedanje darove in do-made, ako vzdrži te strašansko hodite smo odposlali na pristoj-ogranme napade fašističnega no meat o, ker se zavedamo da denar Iošp^t žepa ali na banki ne pomasm do zmnure zaveoaiš-k lih vel ef iil nad fašizmom. Naša nameravana kvota je iisc<č dolarjev, kar ni veliko, aiko bi se vsi zaveidali naee na- XJHndc. —. Preteklo soboto seveit ni prevelik, da ne bi mo-eena zopet obiskal prijatelja F. Yert>iča v No. Arlington, N. J. Ko >cm bil preteklo pomlad le, v kateri ste privedli k pcjlni mizi. gel priti za baro, in se maioj pogovorit cz njim. j Nepremišljenost. — V nava- t&o bi mogel takim; ljudem!di-io nam ae nepreimiAjene be-. |caj ppv«*iat, bi rmi povedal, j icijik kaj radi izgovarja-[ da tudi, Jože Staliji ne liod! v in celo zafiisemo. Kakor) ji za ne hiše. foleg tega se Frarok tudi ukvarja z paajere-jo posebne lovske pasme, na 'katere* polaga posebno važnost. iKer sem prijatelj živali, -sem pasji in kokošji hlev, ida se malo pozabavam z živaljo. Vidim*pa. da je odide*-iek za kekoši prazen, in ko ga Mprašain, kaj se je pripetil^ p kokoši, mi o&vrne: "Njih glasu nisem mogel nič več prenašati in za to sem vse p^davi!,** Saj je vendar lepo in prijetno, aa vem, da tako govorijo sanio tisti kpmunisti, kateri *4 komunizem*' toliko ratui-piejo kakor zadnja plaf mojih mi iprmier, da rečemo slepca, "boš že vMefL" Celo -arodnfei listov, ki s svojim svinčnikom preH&rskajo vsako besedo, pregledajo v doetih slučajih cele take starke, ki sat nam nazad- *em mu tako reke« in tu- nje v veselje in zabavo. sveta. JDian-tjs kot poročila govore. pade dnevno nadlšest ti-s^tč slovanskih fa-ntov, ki rabijo humanitarne pomoči, to je sklravil. Jaz za svojo osebo »i ne morem predstavljati, da mi ki tukaj živimo 'lepo v miru in Oba sta enaka. — V predzadnji četrtf&ovi izdaji "(Kais Naroda" *e neki J. K. ribdrega ob mene, da sem proCi delavcem "koaiiimistojni" in pr dofbremu ruf^kemu narodu. Svoje domifiljrvo kljwko je name- brez sttahu. in tam na bo.tneci. ^ I>0 ^ odpoeiali rodne in humanitarne dolžno-)ril ravno tako na mene, kakor tU zapihal in tako tudi drži. itLer pa J. K- skleda, ociro-jaa me isodi po moj«^ dopku, da sejn sovražnik delavcev in ruskega naroda- ravno tako lahSio tudi ja» oklepam iz njegovega dopisa* da j« 'ravno tako tudi on eden tistih inteligentnih k' «ivtmi**ov, kakor so bili oni, s katerimi sem imel opravkii. Ba m5 pj| J- K. na-bija krivi-eo, je pa d^kax to. da sem ravno jaz imel v tem lista največ dobrih be^pd tfi malueteD P^uiiijo in njen narod. i J)a sem isovriižnjk delavoer, ker d^tv« in eelo ftrgam»ira|»- I>a bi pa «wtal tik • kateri jovoriifl. r tem čianVu, bipa bi-n^iv^ldmost deleft. v kateri ^vim že 30 let, in v kateri imam \»*ga v iso- polju pa pade stotine mladeni-Č(v — ravno tako za nas, kot za sv«t>o zemfljo, da bi mogel biti še kdo, da bi 'bil toliko brezbrižen, da bi vsaj nekoliko ne žrtvoval za ta humanitarna, dela. Z drugo besefdo: umirajte za damokracijo. vi junaki, jaz jo bodem vžival. Dane* ni več srochxje poti. Kdor je a-merL%i patriot, je tudi prijatelj v»eh naših zaveznic enako. Ali smo za zmago zaveznifc. v, ali pa za faišizem. . Tukajšnji urednik listal _ "Beacon .Journal' je v svojem BOJAIKJINJA NA OPERACIJI članku zapisail sledeče: "At Imam j>oročatL, da -se nalia-this time an enemy of theija v bolniški postelji moja se-United nationals is a friend of|gtricna Mrs. Marj' Zalaznik, Nazism ,and a eurpporter of the j žtena Pavla. Zalaznika. ki je do-XazU can be granted no more bro znan v New Yorku in oko $520.00, torej nad polovico. Pomagajmo zopet ob priliki. Ranjeni boritelji rafcijo medikalno pomoč v Kak dan, in vsak dan več. Odbor adovenefce sekcije It. \Y. R. se tem potom v*em darovalcem najtopleje zahvaljajtije za njibevo zavednost in požrtvovalnost. Andrew A. Bomback tajnik. Baiberton, O. •ymipatlty than would be extern tied to the Nazis themselves.*' To naj bode v svarilo tistemu mladeniču, ki kaže sroj patriotizem s tem, da ee postavi pred ljudi in jim kar ukaže, češ: "Trikaj se ne bode o Rusiji nič govorilo." Ta njihov patriotizem, se pa zelo zrcali v tem, da se skriva ca ''deferment." med tem ko njihovi tovariši prostovoljno in pod po lalicom če davna »lnžijo Stricu Samu. In ko mu kaka stara ženica pove, ,da je še mlečen in da ne razumeva položaja, se pa z vso hraibroBtjo skrije v ozad-ie. tfVtrti izkaz tukajšnje sefeci- tisti "HkrajineiQ jdkieno. Iti to samo za to. ker^em nepremiilje »emu rojaku rekel, da govori prav komunistično, ko se je iz-vtaSL, da tridi pre reč treznega raz misleka in hvaležnosti do deže^ PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI FBRDO JtrrAMR?* gloTtoakm .. M .M lici. Prestala je težko operacijo. Poročal bi bil še po/prej, da «se nahaja v bolnišnici, ali radi kočljive, operacije sem malo počakal z novico, kar se je bilo bati, kaj hujšega, ker ona ni vac v dekliških let Si. Sedaj se že nahaja v domači oskrbi. Želimo ji gkorajEsnjega okrevanja. Nadalje pcjročam. da se nahaja moja sestra Mire. Fanny Križel pri nas na oddihu. Tisi jo menda poznajo, vse Slovenke v Brooklynu, kot izvrstno šiviljo. S pozdravom, iP. Rolde Worcester, N. T. SLOVENSKE PESaO met a® LU II IKK : FodokaH KORKO PB£LOVBO: je posrečilo ugrabiti Robi ji. Dokaz temu je tudi skoraj pohotno ohronfljenje bliskovitega skstema nemiske vojne po-iaeti. katera se trese pred roške zimo, ki hiti na pomoč plemeniti rueki vorpski. Upajmo in molimo, da ta zima zada tak udarec tej počasti, da se bo obrnila in se poskusila splaziti v svoje meje, na kateri poti ji bomo pa ostali Slovani zadali smrtai udarec. iP. R. V. O enkrat i Slava dalo H H. TOUUfi: Potrkan pkt IZ STARE ZA LOGE pa ima no o ie naslednje pesmi, ksterin fino triižsli cen«: S^fKT^A NiESHECA ROJAKA. SLOVENSKO SAMOSTOJNO B0UQSK0 POKORNO DRUŠTVO tt Orwrter New York in okolico, ink. aluUjKji*^ V i^Ml^JI — — g . . l^^r^Ci Br BMB TEKOM 30-LETNEGA POSLOVANJA Je drufitro $10,0«0. smrt nine in $18^87 bolnice in iaaa r btegajnl fl«,406.7». Naloteai d«ar Je: $ 0000» Dete«« BoSds S 4050UW fj. g. aartasi $ 74ML79 sale Skupno ♦10,486.79 j . * Odbor za Lrto JS42: UREK Tajnik: lOSEPfi FMaCBWK 92 WeirfUld SC. "lll^rr. Brooklyn. N. T. WUlUton Park. L. L ANDREJ fVANflEK BiasaJnfc: ANTBOlflf . m S«ne< Brooklyn, "N. T# Nadaoraikl: o. vnrxo mntti T2M — «7tta Ptu« 71-09 — Utk Btr**t OUnd*U. L L OUiid*!*, t>. I I1J. JOKN TURKA8 « 498 Hlmrod 8tr««t. Brookljm. K. T. Arttlvar: JOSEPH POOACHNIX. SM LIImht A«*.. WlUUton Park. JL 1 v MoJih 4ruštvan>t> aro**1*« • M-i BrMklyn, tt. Brooklyn. N. t. N. V. 1 Ada»l*—1« JUC08U0VANMUI NARODNIH PESMI rs "* KMMHMS fcKST NAKODNIH FEOT as m+ ^ Fran« HailxW-lEn SlrtAN« m MOdKIH ZBOWV......M V MpeialM «a«, rail Jwraaaa—IS MLADIH UH. --ibarl ................. A Moli" zbori (Battswr)— (E 08KA* T>BV: ■ail»a; Ol moj BMs »LtasUa,* r ru 08KAK DBV: •8reioo, Uubca »oja; Ko pOO-cm na taja grt: SoO; ItoJ šft Dc*» tm ft- EMIL ADAlfilC; Modra derojka fmo 1MC pd Jncjeaa ...»....•••»—••»•••j Hodi Micka domo; Kaj drnft- (belr Aranjaka. .Ji m m TAaiTJJ JQBK ta A. OiOBVOUH Vatrtfi; P« SMdini NA GORENJSKEM JE FLETO0, podporni elo-veačkib aarodnib yoni aa tszmbarice, Ms* to Bajak KA Uliaa: Bbe 14. septenAra. se je i anrtonl amrtno pooesreeil po-snam rojak Joseph Basel. Ko je stapii na svc$o mašino, zraven hiše rojaka Tronteia, kjer s« je grede o^rlatsii, na k> strmi, gladki Kendall ulici, rast je menda savora odpovedala, aii pa je pritisnil pomotoma na ^a£, in avto je sdreai x največjo brzino navzdol in proti koncu, že iaven nlice in čes prazne lote je letei ter komfeoo tresea v dolini na Keystone cefcto_ kjef je postal kup razvalin- Sreča je bila, da ni bil kdo na poti in tako so izostale droge žrtve. Neerveai je bil pred 66. leti rojen v Štnibelu pri Novem metetn na Bolenjekens, v to do-Želo pa je prišel prvič leta 1908 in v dra^o leta 1909. Tu ostsv lja žalujočo soprogo in dve hčeri. eno orančeno in eoo samsko, a ▼ stari domovini dve sestri in a brsta. ..Baje San SNSPJ St. 110, KBKJat. 41 m ABZ 12^ pri, katerih, je bil prejšnja leta aktiven ter večkrat iavoljen v ta aH oni trrsd- Njjegovi drufi-ni moje iekneno sošalje. njemn pa blag spomin pc^ebno pri bralcih tega lista, katerega Bveisti naročnik je b3 ves 5as svojega bivamja v tej deieli X. Bck o vinski. ^Httateigb, Pa. cisco simtfoniGm orkestri,, kjer pa mi priprosti ljudje skoraj nimamo vstopa, da bi ga culi igrati. V zadnjem čaeu. ee je pa od-zrval organizaciji za rusko me-dikaJno pomjoč v New Yorku % tem, da je pripravljen prirediti koncertno turo po naselbinah vzhodnih držav, kateri koncerti so po večini prirejeni cVl Jugoslovanov. Posebno se pa Mr. Balokovič zanima za to, da ga bodo lahko vsi Slovani ču&i igrati, in to aa malo vstopnino, m še ta je namenjena za vojno, oziroma zdravniško porode slafvanski ruski armadi in njenim ranjencem. . IFrvi teh koncertov se vr£i tu v Baiberton, O, v nedeijo 4. oktobra ob 2. uri popoldne v High School Auditorium — zvečer pa r Youngetown, Pa. (Poleg ifir. Balokoviea pride tudi ravno iz Moskve dospela Mine. Nila Magidof, tipična ffiifelkin^a in soproga anueriš-kega NBC raidio poročevalca v Moskvi, katera je videla vse strahote vojne in bombardiranja Moskve. Pravijo, da je izvrstna govornica. Nag tukajšnji spoštovani župan Bom Boy K. X>olbbs je postal tudi častni član priprav- vliohenko, svetovno znano rusko dekle (guerilko) ki je sama v**trelila 309 naeijev in katera se je vdelezila poleg še dveh ruskih študentov svetovne konvencije mednarodnih študentov v Waafciugtoim, in je bila gost soproge predsednika IJooceve*-ta. Že satmo to je vredno vstopnine, poleg tega pa bode program zeSo zanimiv. Vstopnice po 65 centov in rezervirani sedeži po $L10. Slovence opozaTjamo. naj si pre-sksbe vstopninske listke pravočasno, kajti število bode o-mejeno v smislu na število sedežev v Aoditoriuurn, ali šolski dvorani. Ne zamudite te prilike, da vam ne bode pozneje zal. Pripravljalni odbor. Rojak* prosimo, k o pošlji jo sa ntrofalno. da m pQslninJ*]o — UKITXD STATU CANAPIAH POSTAL MOHST OKDB. ako j« ram I« prtrsine (Mdjrid) ZA KUHI: Hon i S' JSB - - _ "Glas Naroda 44 - LETNO PRE1SKUŠN JO Izdelovanje pločevina« tih ke&or za papir in stične od. vržke, je navadno vzelo 1600 ion pločevine letno. Ker se teh koškov tekom vojne ne ibo več iasdekrvalo, bo mogoče iz te ko« HSne prftmnjenega jekla napraviti .29.000 3-palGmh zakop-mh topov. . ! (la vrada aa ^ojao projekcijo.) AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA ss AMERICAN FRATERNAL UNION :t ELY, KIXKE80TA 2&.00Q ČLANOV IK TRI MmOlTE DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti f Ako je družtvo AJB.Z. v vaji našel-^iai, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. ■e L odi*h m« m THURSDAY, SEPTEMBER 24, 1942 miNOTun UM TRUE RODOVI Dogodki k nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBERT GANGL nuja t »un ti pri^ei to, kar je tvojega." mu je rekel. "Kako mislite tof" ga je vprašal Frioe. "Jaz imam dela in skrbi dovolj," je dejal oče. "Odločil m'm >e, da ti predam posestvo in grad, ako hoče« domov.'* Frice je mislil: "Nkem živel zaman, zdaj 'bo konec." ZANIMIV NEMŠKI DOKUMENT Nadaljevanje--' Prvič ni ti med seboj posamezne Toda prišlo je drugače. HiJ^)Lne> v raznih pogorjih ni-'ler je napadel Rusijo dne 22. Tedn± st.lkov* dVuPc Ita' junija. Komunisti so izgubili lljani in Xemcl P<>^jajo v go-v neniških očeh vso veljavo in ^ nepestano noye m nove u-beveda tudi narobe. Komtani-Ibezmke Saj je videti, da olni-(sti in "'Ikoammisti" so začeli pat?rjl ne 9tusaJ° "trebiti v bežati v gore in se pridružili prvi vrsti amPak * prejšnjim beguncem. Deloma znašajo nad pre- to bežali tudi preko meje na blval.cl raznih vam ob vznozju ozemlje po Italijanih okupira-fror \n ^a njihovih obronkih, ne Slovenije. Tam se,:N!enda boja z oboroze' eeveda tudi niso smeli prosto ni™1 :u™ar.]1 gibati in so šli med "šumarje." T? ' ??er,, /Tniv, cini.AnA: .....junaštvo" n in jim gredo s morejo. Svoje razkazujejo po de- ril ce je uu*m: ^ «ioj uv - (Tako SI o venci imenujejo J™™"0 rwcKMUjrjo FU ur JeMca J® b ilu vedela ocetoviih besed. Spomnila ee je le- floma-e »^^erHee** bre^ razii- .°m• da vasi m ,ih dni, ki jih je preživela po bolezni v gradu, in zopet si je . p^jj^ ten<> y.ljubilo, pojduš laWko v Zagreb ali v Ljubljano ali kam drugam, saj je treba vsakemu tudi razvedrila. A sam svoj gospod boš, papollnoma neodvisen. In to je glavno." Frice je vedel, da prid* do toga, a zdaj, ko je prišlo, je do-*«[X'lo tako naglo, da se n: mogel takoj odločiti. Stalnost vojaške etainosti je nestalnost.t Pride glas povelja: "Napravi se, odidi!" Vojak se mora napraviti in oditi. Nič ni izpraševanja: "Zakaj, čemu! Ali je Proti vojaškemu, po vel ju ni ugovora. . In tako je prisilo v Zagreb (k Frieetoveimi eskadronu povelje, da mora biti do tega in tega dne pripravljen na odhod. ikikazaK so mu novo gamizijo tam daleč v Galiciji. Nihče ni izjpraševal: "Zakaj, čemu?' lastniki in moštvo so se vdali in se začeli pripravljati na odiud. "Kaj naj etori Frioe* Ali naj tudi vzame ženo in otroka in gre daleč tam v neznane kraje v tuje razmere? Ali m u je treba?" Žena ga je prosila in nm dopovedovala, da mu je slučaj -am namignil, naj .--prejme očetovo ponudbo. Koliko njegovih tovarišev bi bilo srečnih, da so v njegovem položaju. Frice sam ni imel dovolj odločnosti. Stopil je k svojemu .Slovencev na obeh straneh "dr žavne" meje in vsi taki so dobili pri Ne-mcih in Italijanih eno samo ime: komunisti. Vsi "šumarji" in vsi talci na Gorenjskem. ki so že lani poleti prišli pred nemwke puške, eo Umrli 'kot "komunisti," Isto se je vršilo pozneje in se še vrši pod Italijo in Nemci jo. Visa Slovenija od l>rave do Soče je polna "komunizma" — kdor verjame . . . Resnica je da so marsikje pravi komiunieti vzeli v roke vodstvo domačega oboroženega Odpora. Imeli so, pač največ iniciativnosti in smisla za organizacijo. To jim je treba priznati. Ostali "šumarji" so radi ali neradi £»Ti ž njimi, ker druge poti skoraj ni bilo. Marsikje iso pa nastale med raznimi stnujami šum a rje v ali goz-dovnikov tudi prav resna trenja. Ko je prihajalo več in več nfbežnikov v go:e in je bila polkovniku in ga vprašal, kaj bi storil on na njegovem mestu, že-splošno znano tudi Miliajlo- "Jaz, gospod napodročnik t I>a vam povem odkritosrčna, sprejel bi očetovo ponudbo in nam, tki odhajamo, želel srečno pot. Kakor mi kažejo razmere, vam tudi ne bo nič diu-uega storiti. Po naravnih zakonih boste gotovo dlje živeli nego oče. Torej boste morali pozneje na dom. Ali ga hočete inar prodati ali dati v najem??" Frice se je odporedai *lu<žbi. Gdlolčil ee je, da ostane še do prihodnje pomiladi v Zagrebu potem pa da se preseli v Met-!ik< . PoIkovnKk niu je za slovo iaposloval dostojanstvo rit- jiioistra.. • k Frice je preživel veselo noč, ko ee je poslavljal od tovarišev in ko so se ti pred odhodom v novo gamizijo poslavljali od rjoiza in od Zagreba. . Kar je bilo starejših častnikov, so blagrovali Frieeta, da ura ni treba na daljno pot, da se mu ponuja mirno, stalno, brezskrbno življenje v dcjna0- nil se je todiko visoko, da ni bilo več videti draigih tovarišev.'«11 ne f.ronte iiPod iz dalje je bobnelo. Tise in tise je bilo peketanje. Frice koniunistov, ali vsaj njihovih je zamahnil z roko. Pozdrav je vrnil za poadirav, za zadnje,' ^""»P^1'čarjev. imiirajoče glasove konjskih kopit- Potrepljal je konja po vratu, nategnili uzdo. Zdirjal je proti mestu. . Ozrl se je nazaj. "Z Bogom tovariši! Z Bogoau, življenje" Frice ni slekel vojaške suknje, dasi bi jo lahko. "Nosil jo bom vse življenje. Tako lepo je bilo!" je nujno potreben .pn ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu MO- NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zerpljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. Zemljepisni svetovalni odbor je izbrml izmed ret UtM* »lik urno najbolj&e barvane alike— ta sblrka je Uko popolna, da je za vsakega ee-vbbodno potrebna tekom vojne In po vojni. Vključeni so nanaslerfnji zemljevidi: — svet. K v popa (dane«), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angleške otočje. Francija, Nem-«ija. Italija. S vira, Bolandska, Belgija, Švedska. Norveška. Danska. Inija sovjetskih soeja-llalitnib republik. Bolgarska, Bumunskm, Jugoslavija. Grška, Albanija. Azija. Turčija, Sirija. Lebanon. Arabija. Vzhodne Indijsko otočje In Malajski, polotok. Indija, Burma, Kitajska, Japonska. Paeiftk Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (južni del), Afrika. Severna Amerika. Kanada Združene države. Mehika. O-srednja Amerika in Zapadna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki mm sebe popravlja, Ima uamen refilti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo r raznih nagovorih. Strani so skladišče svetovnega znanja In podajajo ra»-seinoet zemlje, prvloe sončnega sestava, pokrajine to globoMno oceanov In J s*«, dolgost naj-rislJSili rpk in prekopor. površino poglavitnih otokov in visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga danaSnja vprašanja. SEDAJ 40 centov po poŠti V URADU — 35 CENTOV ■■I IUHilllllll lili limitEB«BEI 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. IZŠLA JE NOVA KNJIGA V ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJU AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM Spomladi fco se ye ustanovilo vrwne, se je preselil Price z ženo in hčerko v Afcetliko. Otrok je bil lepo iiasrvit klepetal je že prve besede: "Mama — očka." Tako eladke so bile te besede; nobena pesem ni slajša od n.iiib! Stari Za vi nečak iih je spnejel z drhtečim srcem z veselimi očmL Prišlo je vendar, vendar je prišlo novo življenje Ca-kal je na tako življenje že tja od svoje mladosti. 3daj je prišlo. Zasvetilo se je vs» po .gradu. Bože so se dvignile,, traviwje zaaelenela. Slattko je odmevala otroikova pesem: "Očka — mam a." Koliko truda ,koliko prevar. koli*ko boja — a prišlo je. Lepa vaeerna zarja je ob?evala veioerno nebo. . In tedaj je iizpregledal Jože Zavinačak in je videl svojo starest. Spomnil se je tistih <"asov, ko je privedel Leriko, svojo ženo, na d<*n. (Kako je bilo takrat? , (Nadaljevanje prihodnjih. Zopet pa ne smemo misliti, da je med partizani in Četniki (MHhaJlovičevimi vojaki) tudi posebna vojna. Morda tu pa tam, v splošnem pa ne. Oboji se zavedajo, da jim gre za isti trenja še pravočasno prenehala. . « Glede Slovenije same labfeo navedemo konkretne stvari. Ive t os v maju so vsi Slovenci brez 'razlike političnega ali dru gačnega prepričanja ustanovili takozvano "SLOWINSKO ZA-VBZO" in izdali olklic na na AMERICAN WILD LIFE mogel zagledati belega dne. | bilo že vse na papirju, kar se •Prav tako je opaziti, da se je ugodilo v oktobru in novem-razmere bistrijo v juinihi kra- bru. Brez dvoma bi zvedeli še jiii brez oziia na to, pod kate- mansrkaj, če bi namesto samo ro "oblast** kak kraj spada, dveh listov prišlo več takega jPovsod prihajajo jugoslovan* blaga. . >ko usmerjeni Jugoslovani do Pa so še veoljšava.io in ne J prepričanja, da je upanje na d je, ki pravijo: Saj to ni mo-urejujejo. Nasprotno prav mnojuspeh le v najstrumnejsi enot- goče, saj vsa tista poročila ni«Oj go upanja je, da bodo vsa ta nosti. Na eni strani .Kvizlingi.' resnična, saj je vmes nad 50 j ki po zgledu Paveliča in Nedi-' odetot-kov propagande. . ča gredo s polno paro z okupa-' Ilrugič nam je dal ta zapis-torji, na drugi pa I>raža Mi-j nik možnost, da marsikatero hajlovič in njegovi ljudje. ! drugo poročilo iz domovine bo-Kot taka je znana današnja Ju-; l|e 'razumemo. Ne same, da , _, . - . . . • ^ . v knjigi je natanfino poplMno itv- goslavija v zunanjem svetu m ga razumemo, dal nam je ta za- IJenJf! ^^^ tiTaU| ttTe«ii ua ile kot taka more imeti ?vojo j pisnik tudi priliko, da smo mar suhem, v morju in ▼ zraku, tako da veljavo. To mora vsakdo uvi- sikaj povedali, kar ni bilo vsa-i^ Tsak(l0- kl M"1T? 111 . iiestro živalstvu, knjigo bral s velikim deti, pa naj gleda nanjo od 'bh-Ikemfu znano, rod. Sami. pravijo da so v tej mi ali od daleč. Zato je jasno, zavezi združeni vsi — od Bab? da se nihče ne sme oddaljiti od do Soče. od koroških planin tega na,Via in no sme začeti V^ T^mo na do Jadrana. V svojem oklicu raznimi dvomi in pomisleki. čej«\.te JU ^ t " r _ . se zavezujejo k vsestranskemu mn odkod prihajajo d^^eh^^0 tTI koiiem cilj - za osvoboditev st)delovanju v vseh rečeh, zla-1 novico. T,e kdor .am v sebi ni ^ ' domovine. Vendar se v tako ^dela w končno osvo- tnden. se bo dal zaveti ^rave'^,^ nr foT boditev. Ves narod poaivlja-Wi. in le tisti, ki nima živ-ik°h K° P& naneSe jo, naj se brezpogojno podredi IjenAe skušnje, ne računa z v obrambnem delu zakoniti (dejstvom, da se tudi pri naj-jugcslovanski vojaki pod vod-,boljši stvari noiavljajo ljudje, stvom Dira že Mthajloviča, Na- ki «skušaio delati zerago in ri-ravnclst se izražajo, da je sma- bari t i v kalneim. stvar radi vpletejo razni zasebni motivi, stranarsfee malenkosti in take reči Četniki in partizani so se -marsikje med seboj lepo gporazuttneli, pa je kidaj pa kdaj spet pri»lo do neeporazu rna m delovanja na svojo roko. trati ^^^ 2a izdajalca na-^maki so, da se take reči se kdor bi na svo- jo roko xxidvzemal gibanja, ki pokušajo slovenski narod odtr di danes gode. . Kar se tiče Slovenije, pa najbrž tudi dragih krajev, so go- Naj že enkrat 'končamo. Toda mimogrede poglejmo še gati od Jugoslavije ali od ju- enkrat na zapisnik gestapov-tovo največ krivi Italijani in goslovansike vojsfee. .?kega učnega zve®ka. Nemci sami, da se partizani kot j To je vsekalko ve^ik korak do j Dvojega smo se iz njega na-taki 5e vedno držie v slovenskih prave urejenosti razmer in ve- 'ličili ,kako so se Nemoi že na-cora-h. Stiki z Mihajlovičem so sel o poročilo med tolikimi bolj prej temeljito pripravili za svo zanimanjem, ker bo v njej naSel mar-. . , „ slkaj življenja divjih živali, kar }w vselej na mestu, da se vse mu doeedaj D, bUo Mano Prvotno je bilo nameravano to veliko delo lxdatl t j»etiU knjigah, toda je slednjič izšla v eni sami knjigi, ki I« pri vsem svojem akrCeuja prinaša TOroLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse Šivali, ki jlb je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polja kivrlstijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštete VSE BIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Polog poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje« knjiga 327 SLIK (fotografu) ; 0 slik r naravnih barvah, velikosti eele strani, ter Ima 778 fsioer že