I' K O I. E T \ |< i; C JE 1> E L A V $ k I LIST ZA MISLEČE CITATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Zveze in Prosvetne Malice OFFICIAL OKCAM OF J. S. F. AND ITS EDUCATION Al. BUREAU ST.—NO. IK90. Lat«f «d m cUm m»n, Dm. %. 1M>, •! Um po«* miHe« «i Ckkm, It. tí* Act «4 C«|r«H ai M«rck 1, 1*79. CHICAGO 23, ILL., 1. DECE VIBRA (December 1,) 1943. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. LETO-—VOL. XXXVIII. SOVJETSKE ARMADE še vedno prodirajo, i izjemo sapadno od Kijeva. kjer so minuli teden Nemci oznanili po zavzetju titomira nove uspehe A pri Gomelu pa so Hitlerjeve čete doživele velik poraz. Gornje je slika oddelka rdeče armade v ofenzivni akciji v Ukrajini. Vnanja politika zaveznikov v luči nesoglasij SKUPNOST NAMEROV ANGLIJE, ZED. DRŽAV IN SOVJETSKE UNIJE MIRU NEOBHODNO POTREBNA. — DVA EKONOMSKA SISTEMA. — "SITE IN LAČNE DEŽELE" Eden glavnih pogojev za ustanovitev trajnega miru v Evropi in drugje je soglasnost med Ze-dinjenimi drža vam i,'Veli ko Britanijo in Sovjetsko unijo v vprašanju vnanje politike. Nedvomno so o tem precej govorili Mo-lotov, Eden in Hull in isti problem je pred Churchillom, Stalinom in Rooseveltom. Dvojna vnanja politika Do te vojne se je povsod oči-»tovala v glavnem politika dveh tendenc. Sovjetska taktika je stremela s pomočjo korfiinterne in drugih metod po oslabljcnju vlad v kapitalističnih deželah, dočim sta Francija in Anglija šle na roko Rusiji neprijatelj-skim vladam. Sami sta bili z Moskvo večinoma v korektnih od-nošajih, ni pa jima bilo dosti na tem, da se bi ublažilo odnošaje med Moskvo in drugimi vladami v splošnem. Tudi Vatikan je storil svo| delež, da ni prišlo do tega. . Vzrok — temeljiti vzrok temu jc pač to, ker se kapitalizem boji za svoj sistem in Rusija je s svojo popolno socializacijo dala ljudstvom drugih dežel silno "slab vzgled". Proti druženju z Rusijo Francoska buržvazija se je branila zveze z Rusijo, dasi jo je parlament načelno že sprejef, a nobenkrat pa bila veljavno potrjena. Bivši francoski minister letalstva Pierre Cot je v Al-žiru nedavno dejal, da je bil mi leta 1938. v času romanja angleškega in francoskega premierja v Monakovo za potolaženje Hitlerja. edini v tedanji francoski vladi, ki je bil rajše za zvezo z Rusijo kot za apizanje nemškega firerja, pa ni uspel. Čehoslova-ška je bila žrtvovanj in nato se je pričelo z lažnimi konferencami, z mirovnimi pakti in zagotovili prijateljstva in miroljubnosti, kar vse se je zrušilo s postankom sodanje vojne. O tedanji taktiki ruske vlade prevladujeta dve mnenji. Eno je, da )e Rusija že v društvu narodov iskreno delovala za kolektivno varnost in vsled tega za zlom fašizma In če bi Francija hotela na pomoč Cehoslovaški, kakor se je obvezala v pogodbi, so ti krogi prepričani, da bi sovjetska vlada prav gotovo držala svojo besedo. Njena pogodba i Cehoslovaško je sporazumno s francosko vlado določala, da bi šla rdeča armada v bran napadene Cchoslovaške le, če bi francoska oborožena sila isto storila. Poseti angleških in francoskih diplomatov k Hitlerju je smatrala sovjetska vlada za insult in sovražnost proti nji in zbala se je, da se s to taktiko kuje naklep, s katerim sc bi Hitlerju o-mogočilo prosto pot proti vzhodu, kamor je ves čas hrepenel. In tako sc je v teh spletkah pojavil leta 1939 znani pakt dvajsetletnega prijateljstva med Hitlerjem in sovjeti, ki je osupnil javnost, ker dasi jc bil obetan, ga vendar ni pričakovala. Kako oi mogla Moskva iti v prijateljstvo z vlado, ki je skovala proti- (Nadaljevanjc na 5. strani.) Poskusi za ustanovitev nove delavske politične internacionale Delavska socialistična internacionqla, s sedežem v Bruslju, in potem v Parizu, je doživela usodni udarec s postankom fašizma v Italiji, Nemčiji in Španiji in svoj konec pa v sedanji vojni. Nekdaj močnih delavskih strank v Evropi ni več in jih ne bo, dokler ne bo osvobojena. Letos je bila v Moskvi uradno razpuščena tudi komintema Tako ni sedaj nobene delavske politične internacionale, le trockisti se ponašajo, da jo imajo Ampak je sekta brez pomena. Iniciativa za ustanovitev nove internacionale mora* priti iz take delavske stranke, ki je ne samo močna nego ki ob enem deluje v res neodvisni deželi. švedska socialistična stranka bi torej vsled tega ne prišla v upoštev, povsem logično pa spada td ngloga angleški delavski stranki. Iz njenih poskusov, pridobiti ameriške unije za spre em luških uni| v mednarodno zvezo strokovnih organizacij, je razvidno, da se zaveda tega poslanstva Sicer predstavniki angleških unij v teh prizadevanjih niso uspeli ne na mednarodni unijski konferenci, ne v Ameriki. Walter Citrine se je vračal iz Amerike praznih rok, ker noče imeti odbor AFL z ruskimi unijami nič skupnega Jih ne priznava za svobodne organizacije in tega stališča se trdno drži — po mnenju angleških unijskih voditeljev vsemu delavskemu gibanju v škodo Dne 24. nov pa fe poročal Frederick Kuh iz Londona, da se je delavska stranka odločila snovati novo delovsko politično internacionolo in v ta namen se je obrnila za sodelovanje na — komunistično stranko Sovjetske unije, Marsikomu se zdi to kar nevrjetno. Ampak praktični Angleži v delavskem gibanju vedo, da je boljše imeti sovjetske unije in njihovo stranko v sodelovanju z njimi, kakor pa v nepomirljivim sovraštvu Smatrajo tudi, da Moskva ne bo več obnovila bratomornega boja v delavskem gibanju, kakršen je divjal po prejšnji vojni, s fašizmom za posledico Ako bo ruska komunistična stranka pogoje v predlogu angleške delavske stranke sprejela, se prične v mednarodnem delavskem gibanju novo poglavje. »» "Ameriške povesti , knjiga Prosvetne matice, te dni izšla % V založbi Prosvetne matice jc izšla te dni za pridružena društva knjiga z naslovom "Ameriške povesti", ki je zbirka črtic slovenskih pisateljev v Ameriki. To je XXII. zvezek iz založbe Prosvetne matice in posebnost pa v tem, da je gradivo v tej knjigi vse od ameriških slovenskih sotrudnikov. Spise v nji imajo: Louis Beni-ger, "Samotar Jože"; Ivan Jon-tez, "Polnočna dogodivščina Anna P. Krasna, "Zibel"; Etbin Kristan, Boji med interesi lahko privedejo v velike polome KATASTROFALNA INFLACIJA PRAV GOTOVA, AKO SE PROFITARSTVU DOVOLI NEOMEJENO POT. — KONGRESNIKI IN ADMINISTRACIJA V SPORIH »». i Eno svojstev vsake vojne je. j govina pa čimbolj svobodna, da povzroča nevarnost inflacije. t Mnogi bi imeli od tega ogrom V poraženih deželah se navadno Pavlova kmetija"; Mi-1 konča s popolnim finančnim po- lan Mcdvešek, "Sužnji ponoči Ivan Molek, "Lumberjack"; Jo-ško Oven, "Felipe"; Anton Slabe, "Dekle iz tovarne": Katka lomom in vlada se s tem iznebi dolgov ter začne z novo valuto. V zmagovitih pa zniža vrednost, ki se pozna posebno v medna- prome- tu med deželami, a tudi domače ljudstvo to čuti. Za reguliranje cen Ameriška vlada jc v tej vojni Zupančič, "S tujega na tuje"., rodnem izmenjavanju v Knjiga obsega 112 strani. V predgovoru knjige je reče- ; no, da je ta zbirka omejena le na one črtice in povesti, katerih dejanje se vrši v celoti ali > • ■ * - .... i , ,-----------* J i upnm, xer aooi za svoje pi vsaj deloma v Ameriki In pa | sklenila popraviti nekaj zmot iz dolarje v povračilo like, s ka- da še ne predstavlja vseh naših, prejšnje vojne z regulacijami,' terimi mu je mogoče kupiti ko-pisateljev v Ameriki; zaradi o- kajti sedanja vojna je veliko dra- j maj dve t^tjini *>liko afi pa ^ žja stvar vladni dolgovi se ve- Ceio komaj polovico toliko kot bi cajo in tudi draginja življenskih takrat lahko kupil s tistimi do- potrebsem bi se nagloma višala. iarji, ^ jih je posodil. Predsednik se je odločil rajše ne profite. V zalogah imajo blaga. ki so ga kupili po nizkih cenah, prodali pa bi ga drago. Pa tudi tisti prodajalci, ki nimajo teh ugodnosti, bi rajše sami določali cene namesto vlada. Mnogi imajo od takih dobičkov velike koristi. Denar jim prihaja zlahka in z njim se ¿zne-be dolgov, ki so bili narejeni v normalnih časih. Na škodi pa je upnik, ker dobi za syoje prejšnje zaradi mejenega obsega knjige je moralo izostati nekaj kratkih spisov ostalih avtorjev, pravi uvod, dasi bi delali vso čast tej zbirki. Z izdanjem te knjige je Pro- j regulirati cene in tistim, ki vs-svetna matica spet izvršila en! led vojnih razmer dobe premalo del svoje važne naloge, ki jo za to ali drugo blago, na primer ima na kulturnem polju našega! za pridelke, pa bi doplačevala ljudstva v tej deželi. i razliko vlada To metodo smatra —- ! za veliko boljšo v preprečevanju j draginje, kot pa da bi smeli producen 1 j in prelf.upci svoje stvari Ali se mlada dekleta res toliko pogubljajo vsled vojnih razmer? Policijske avtoritete v velikih lestih in v drugih krajih, kjer vojaška taborišča, pripovedu-o težavah z mladimi dekleti pprne za uniformami in se pajdil*iJo z vojaki brez sramu za svojo dekliško čast. Veliko teh deklet pobegne z doma. da si dobe sobe, mnoge tudi delo, ene pa so se popolnoma udale vojakom in uživajo z njimi spolno naslado kje v cenenih prenočiščih, ali pa v bezni-cah. Enega večera je policija v Chi-cagu pobrala štirinajst takih deklet iz sob. Nobena izmed njih ni bila stara več kot 17 let. A to je kajpada le majhen odstotek Večinoma zasledujejo take, ki so že blizu prostitucije in mnoge spolno bolne. Na zborovanju v New Yorku važne zveze protestantskih cerkva (The Federal Council of the Churches of Christ in America) so o tem problemu veliko razpravljali in dognali razne vzro- Krojevno podružnica P. M. obdržuje konferenco dne 5. decembra V nedeljo 5. decembra ob 10. dopoldne bo v Milvvaukecju konferenca krajevne organizacije Prosvetne matice in JSZ za Wisconsin in Illinois. Prične se ob 10. dop. Več o nji je na drugem mestu v tej številki. ke. Glavni kajpada je vojna. Drugi, da so mnoga društva za zabavanje vojakov v svojem navdušenju premalo pazljiva in tako nenamenoma celo sama napeljujejo v nebrzdano seksualnost. Veliko grajajo tudi starše, ker dajejo otrokom preveč svobode, pa premalo nravstvene vzgoje. Potem, ko je že prepozno, pa se hudujejo in apelirajo na policijo, naj jim hčere izsledi ter privede domov. Na omenjenem zborovanju se je prijemalo tudi komercialni tisk, ki v lovu za čitatelji priob-čuje slike lepih žensk navadno v takih pozah, in le s par zakrivali na sebi, da vzbujajo seksualnost. Tudi filmska industrija v tem oziru veliko greši, pravijo kritiki, in pa policija, ki dopušča zloglasne lokale namesto da jih bi zatrla. prodajati za kakršnokoli ceno bi jo mogli dobiti. Ker je v vojnah priložnost vse drago zaračunati, in še vet je prilike za višanje dobičkov pa daje "temni trg", je naravno, da se prekupci, borzijani in sploh vsi, ki kaj prodajajo, zelo branijo vladnih regulacij in jih tudi kršijo kolikor mogoče. "Lobisti" v akciji V kongresu mešetarijo v interesu prekupcev, ''farmskegt bloka" in raznih drugih zainte resirancev lobisti in delujejo, di bi bilo regulacij čimmanj in tr Delavci prizadeti V svrho, da pomagajo predsedniku preprečevati nevarnost inflacijc. so mu vodstva vseh u-nij obljubile, da ne bodo zahtevale zvišanja mezde, on pa jim je zagotovil, da cene stanovanjem, živilom in drugih potrebščin ne bodo naraščale. ' Te obljuba ni mogel izpolniti toliko kot je obetal. Pohlep po prof i tih je tolikšen, in trgovski triki tako zaviti, da so regulacije le delno uspele. In ker se cene še dvigajo, ie nastala med delavstvom velika nezadovoljnost. Cemu bi le oni držali obljubo, če pa jo drugi nočejo, je njihov argument, in pritiskajo jvoje odbornike, naj kaj store, da jim izvojujeio zvišanja. Toda ta so po dogovoru dovo-jena le do gotovega merila, ako (Nadaljevanje na 5. strani.) Prog ram zveze nemških socialistov v Angliji V Angliji obstoji že skoro ves 5as svetovne vojne unija nem-Ikih socialističnin organizacij, ki ima zveze s podtalnim gibanjem v Nemčiji in pomaga, da se Hitlerja čimprej porazi. Nedavno smo prejeli njen program, ki ga jc objavila svetu dne 23. oktobra v Londonu. Glavne točke v njemu so: Kot mednarodni socialisti stremimo zgraditi mednarodni red, v katerem bodo vzroki za oborožene konflikte odpravljeni. V dosego tega namena je najboljše sredstvo mednarodno delavsko gibanje in drugi demokratični pokreti, med njimi predvsem kmetje in inteligenca. Želimo čimožjega sodelovanja s organiziranim« delavstvom v vseh deželah v novi mednarodni organizaciji, v duhu skupnega program. Priporočamo federacijo vseh dežel v Evropi, ker posamično niso več kos ekonomskim in političnim razmeram na tem kontinentu. V življcnskctn interesu nemških demokratov in socialistov je, In vseh drugih demokratov in socialistov, da sc da miru v Evropi trden temelj s sodelovanjem Velike Britanije in njenih dominjonov ter Zed. držav in Sovjetske unije. Svobodna, zdrtiženna Evropa pa more nastati le s prijateljsko kooperacijo vseh omenjenih dežel, ne pa se naslanjati na eno ali drugo. Federacije dežel posamesnih delov smatramo za garanct|o miru edino, če so podrejene svetovni mednarodni organizaciji. Prva naloga nemških socialistov po vojni je prilagoditi Nem-Čijo novemu svetovnemu redu. Za uspeh take politike je potrebno, da obveljajo principi atlantskega čarterja tudi sa Nemčijo v polni meri. Nemški socialisti se zaveda- mo potrebe po jamčeni varnosti deželam, ki so bile napadanc in zatirane po nacističnih in fašističnih agresorjih. Ob enem smo uverjeni, da bodo imele vse tehnične garancije miru trajno vrednost le. Če sc jih izoblikuje v resnično mednarodni sistem splošne varnosti. Ta sistem mora imeti dovolj močno avtoriteto držati agresorje k tlom in pa dalekoscžno moč reševati medsebojne spore. Tak sistem bi jamčil mir in varnost tudi demokratični Nemčiji. Prvi prispevek demokratične Nemčije takemu sistemu bo takojšnja razorožitev. Prepričani smo, da samo uničenje nemškega militarizma ne hI bilo dovolj. Mi smo 1^1 ločno za zlom ekonomskih in piitHi^; nih sil, na katerih sloni nemški militarizem, s ekspropriacijo nemške vojne industrije in vele-posestev, in s demokratično pre-uredbo administracije od nje- nih najnižjih delov navsgor. Priznavamo za dolžnost bodoče svohdnc Nemčije, da pomaga z vsemi svojimi sredstvi popraviti krivice, ki jih je prizadela pod nacizmom drugim ljudstvom. Naša naloga bo preurediti nemški učni sistem miru in razumevanju za sodelovanje z ljudstvi vseh dežel. Trajen uspeh tega programa ho dosežen, ako se da novi Nemčiji priložnost, da ga svobodno razvija pod okriljem svojega notranjega političnega, socialnega in kulturnega življenja. Dalje program poudarja, da bi bilo zmotno ustvariti take« razmere za Nemčijo, v katerih 1>i imela trajno masno brezposelnost in pomankanje socialne zaščite. Po padcu hitlerizma1 ho vselo še mnogo boja, predno ho vsa reakcija v Nemčiji iz-trebljena in dežela povsem pri-lagodena novemu redu mednarodne vzajemnosti. Prihodnji letnik našega koledarja napolnili skoro vsega tukajšnji sotrudniki Ameriški družinski koledar, letnik 1944 so napolnili skoro vsega naši tukajšnji sotrudniki. Sledeče je v glavnem pregled vsebine: Louis Koferle: Nekaj zgodovine o Cankarjevi ustanovi; Frank Kerže: Cesarjeva katedrala; Ivan Molek: Zenitovanjski mešetarji; Mirko G. Kuhel: Evolucija bratskega zavarovanja; F. S. Tauchar: Srečanje na ruski fronti; Leo Zakrajšek: Diktator 2ani; Anton Shular: Naša dvorana; Frank Česen: Starček pripoveduje; Joseph Chesarek: Začetek in konec slovenskega lista na Calumetu; Anton Garden: Amerika po vojni; Anton Slabe: V pivnici; Etbin Kristan: Hudobežnikova povest; Frank Zaitz: Trideset let Ameriškega družinskega koledarja; Sotrudniki Am. druž. koledarja; Joško Oven: Pot revoli^fionarjo; Vincent Cainkar: Kako rešujemo staro domovino; Louis Beniger: Obisk v hramu umetnosti; Fred A. Vider: Vojna se lahko ponesreči; Druga svetovna vojna (kronika podatkov); Katka Zupančič: Daj nam danes . . .; Z ljudske fronte; V . . .; Pismo, ki jih ni; Janko Zega: Za-mašeK- Poleg tega obsega novi letnik razne krajše stvari in mnogo slik. Vsled pompnjkanja pomoči v uradu koledarja nismo mogfi skončati tako začasno kot bi radi in vsled tega iztde kasneje kot prejšnja leta. Tudi v knjigoveznjci ipiamo težkoče. Storimo vse kar zmoremo, do pride čimprej v roke naročnikov in razoečevalcev, a je že tako, da so okolščuie jačje kot naša volja. Upamo, da bodo prvi kot drugi te težave upo$teyali in potrpeli z nami vrtd, potem pa svoje delo izvršili usDešno kot še vsako leto. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. laiaj« Ju|««loT*Bib D«Uvib TUbfu Drvika, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOClALlSTIČNt ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavaa sa celo leto fS.OU; sa pol leU fl.1l! . sa ¿etrt lata 91.00. Inoiemstvo: sa calo leto $3.80; sa pel let« 92.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu naj potne je do pondeljka ' popoldne sa priobčitev t številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Int. Established 1906. Editor........... ..............'..Prank Zalts Business Manager____________Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: Jmted States: One Tear 94.00; Six Months 91.75; Three Months 91.00. Foreign Countries, Oae Year 93.90; Six Months f2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2SS4 Španski republikanci ne dobe «»pore ne v Angliji ne v Zed. državah S propadanjem fašizma v Italiji in z nemškimi porazi na vzhodni fronti se čezdalje bolj majejo tla tudi Frankovemu režimu v Španiji, ki je nastal s pomočjo Mussolinija, Hitlerja in cerkve, ter neposredno vsled nevtralnosti vlad demokratičnih dežel. Španska reakcija se že nad pol leta pripravlja, da Franka •'žrtvuje" s "preobratom", ki bo Španijo pomaknil nazaj v mo-narhizem. Novi kralj naj bi postal don Juan, sin pokojnega Alfonza, ki ima baje močno oporo med «ngleškimi toriji in zanj deluje Vatikan ter vsa hierarhija v Španiji. Vlada Zed. držav ta prizadevanja molče opazuje z gestami, kot da taki spremembi ne bo nasprotovala. To Je podžgalo španske republikance v akcijo. Leta in leta se je špansko napredno delavstvo trudilo vreči monarhijo in ustanoviti demokratično republiko. Uspelo je v obojem. Poraženo je bilo v civilni vojni edino vsled prej omenjenih sovražnih sil ter buržoazije v Franciji, Angliji in Zed. državah, ki se Je bala socializma v Španiji. Ako španska reakcija sedaj uspe v svojih nakanah Utrditi svoj režim pod novo firmo, kakor ga sku-sati utrditi kralj in Badoglio v Italiji, bi to pomenilo, da se bi vsa borba španskega delavstva in kmetov za svobodo in kruh morala pričeti zopet od kraja. Nova monarhtttična vlada bi razpolagala z armado, orožjem, ječami in sodnim aparatom, kakor sedanja. Nastati pa ne more drugače kot z odobritvijo in neposredno pomočjo Londona in Washingtona, ki imata v Španiji velik politični in ekonomski vpliv. Kar se tiče Moskve, med zavezniki v španski politiki ne odločuje. Zastopniki petih strank bivše španske republike so v Mehiki ustanovili poseben odbor, sličnem francoskemu odboru narodnega osvobojenja, ki si je dal za nalogo pobijati prizadevanja monarhistov za obvarovanje fašizma pod drugim imenom, in za restavriranje španske republike. Izmed socialistov je v odboru Indalecio Prieto. Disidenti sodelujočih strank trdijo, da novi odbor ni reprezentativen, niti ne dovolj močan in odločen, da bi mogel stopiti v boj z reakcijo. Ampak že to, da se ga je ustanovilo, je velik uspeh. Dovolila ga je le mehiška vlada, čeprav Je precej španskih beguncev tudi v tej deželi in v Angliji. Ampak ker sta ameriška in angleška vlada Franka priznale, ne dopustita, da se bi tu ustanavljal kak proti-Frankov odbor, saj dokler se jima bo taktika apizanja Franku zdela potrebna. In kot začasa civilne vojne, tako španski republikanci tudi sedaj ne dobe opore v vladi Anglije in Zed držav, ker ameriški in angleški toriji smatrajo, da*bi pomenil izhod Španije iz fašizma v republiko socialistični prevrat. Zato ao rajie za ustavno monarhijo, oziroma za taktiko "neumešavanja". Franko, ki se ljudstva boji, pa bi rad več orožja iz Amerike in Anglije. Zadeva Španije je za ameriško in angleško vlado zagonetna. Kajti če ji podpreta republikansko gibanje, bo republika taka kakršne kapitalizem in cerkev nočeta, a konservativna, kakor jo imamo v Ameriki, pa bi bila tam nemogoča. Španski republikanci hočejo ljudovlado v pravem pomenu besede. Španske stranke, ki so zastopane v akciji za obnovitev re^ publike, so dobile v svobodnih volitvah leta 1936 okrog šest milijonov glasov. Delujejo na temelju ustave španske republike iz leta 1931, o kateri ne more nihče trditi, da ni demokratična. V odboru so Diego Martinez Barrio za republikansko in federalno stranko; Indalecio Prieto za socialistično in Alvaro de Albornoz za republikansko stranko levice; Antonio-Maria Sbert zastopa katalonsko levičarsko in katalonsko akcijsko stranko; Philipe Sandhez Roman zastopa v odboru "nestranarske" politike. Namen odbora je dobiti priznanje pri zavežniških vladah Saj v taki obliki kot ga je dobil po enem letu delovanja francoski osvobodilni odbor v Alžiru. A ic že pojasnjenih vzrokov fii verjetno, da bo uspel. V veliko škodo tej akciji je tudi nesloga V omenjenih strankah in drugih republikanskih frakcijah. Vendar pa se je španska reakcija boji in jo hoče prehiteti s svojim "strmoglavljenjem" fašizma. Tak preobrat bi pomenil le odpravo Franka it vlade, ne pa fašizma, ravno tako kot je "odprava" fašizma v Italiji pomenila le zavrženjo Mussolinija, ne pa njegovega sistema. Monarhistični režim bi poudaril svojo naklonjenost zaveznikom, kakor jo je po "¡spreobrnitvi" Badog-lijev režim v Italiji. Diktator Franco bi tega ne mogel, ker je preveč odločno deloval za zmago Hitlerja in Mussolinija in zmerjal Anglijo, Zed. države in Rusijo. Proti slednji je poslal Hitlerju v pomoč tudi divizijo "prostovoljcev". < • V svojem nedavnem predavanju v Chicagu je sonora Is a bel de Palencia pred koncilom za obravnavanje vpapjih zadev izjavila, da bi morali zavezniki prekiniti odnošaje s Frankovo vlado ie dolgo nazaj, kajti priznanje Washingtona in Londona jo le utrjevalo njegov položaj, Postal pa mu je omajan dim je podel prvi diktator — duče v Italiji, in tedaj je postalo tudi njemu Jasno, da ga čaka enaka usoda, čeprav to zanikava in navidezno stopa JOSKO OVEN: RAZGOVORI t A HAMBURGOM JE V RAZVALINAH BERLIN. Nemci so v tej vojni prvič okusili, kaj so bombe, ¿e padajo aanje. V prejšnji vojni ia v večini seOanje al bilo direktnih napadov na nemško osen^je. Vse nemške fronte so v okupiranih deselah In glavna pa še imerom na raskl semtjl. Le angleški, ameriški, in pa kanadski ter sovjetski letalci ao dali tadi Nemcem v Nemčiji okusiti, k.ij je vojna. Kolin, Htm barg, Bremen ia še celo Duajsko Novo me»to je občutilo, da je vojna res pekel, in da se je maršal Goering lagal, ko je zagotavljal, da nemško ljudstvu ne bo slišale sovražnih topov ln ne 4otiv!o napadov is traka na svoja mesta. Eno najbo'j napadenih nemških mest od angleških letalcev je bil v minulih par tednih Berlin. Is Berna v Švici je UP dne 27. nov. poročila, da je te tretjina Berlina porušenega, nad 30,000 civilnih prebivalcev ubitih, na desettisoče ranjenih in nad pol milijona brci strohe. Nered po vsem mestu. Naeiji se prltoiajejo nad harbaritmom saveinikov. ki ubijajo nedolžne ljudi, a poaabljajo, da so oni prvi tačell moriti ienske, otroke in druge civiliste. Gornje je slika it nemškega mesta po napadu angleških letalcev. v . Hrvatsko vprašanje z ozirom na bodočnost južnoslovanskih dežel Ntnoin« stanj« ju|oilo*tnikr vlad« v aamejstvu, spori zaradi bodočnosti Jugoslavijo in o vprašaiju. ¿o jo bo sploh mogočo obnoviti, jo vae po«Udt«a napornega pričetka drlare Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ako bi ljudje ki so takrat odločeval^. hoteli sloditi saj deloma program«, kakršnega jo propagiralo JRZ, bi nikdar no prišlo tako daleč In jogo-slovanske "traavice" no bi bito mm« svetu v posmeh. Hrvatski narod, ki jo nacionalističen, dasi ne šovinističen, je uis-til. da se ga capostavlja, da jo nad njim "srbska hegemonija'* in da plačuje davke sgolj v korist Srbiji. HrvaUki nacionalisti in šovinisti ao bili krivi, da se jo s Jugoslavijo napačno aočolo in namesto da bi pozneje pomagali driavo isvoaiti ia mlake, ao rajšo s svoje strani pomagali beogradaki čaršijš, da jo šlo s slabega na čosdalje slabšo. V tek vrtincih se jo isgubilo tudi delavsko gibanje na Hrvatskem, potem še v Srbiji, in vsled toga neizogibno na Slovenskem, da ni bilo nikogar več, ki bi to tri narode pripravljal v razumevanje drug drugega ia v sodelovanje. O vlogi delavstva med hrvatskim narodom in o hrvaškem vprašanju jo pred pričetkom sedanje vojne napisal članek MIRKO KUS-N1KOLAJEV, ki ga tu ponatiskujemo v pojasnilo onim. ki se m» stvar zanimajo in pa v dokas, kako pravilno je bilo atališče socialistov ledi S «sirom na hrvaški problem. Zedinjenje (postanek države Srbov, Hrvatov in Slovencev, ievršeno leta 1918., je našlo na Hrvatskem ta-le položaj: liberalno buržoazijo, ki je od zedinjenja pričakovala o-krepitev in razširjenje svoje gospodarske podlage in s tem tudi okrepitev svojciga političnega vpliva, in konservativne sred ne sloje, ki ao bili spočetka ali pod sugestijo novonastale-ga položaja, ali so pa čakali, kitko ne bodo dogodki razvijali. V rokah buržuazije je postalo jutgualovenstvo orožje ob-lanti. Nikdar in nihče ni pomU slil, da naj bo jugoslovanstvo likvidacija kulturne, socialne in politične hrvatske individualnosti — jugoslovanstvo naj bi bilo samo višja oblika skupnosti, nova oblika za ustvaritev zložnejše socialne zavesti o povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, čeprav pri oceni sklepov južnih Slovanov ne gre za posebne etične, a prav gotovo ne za rasne posebnosti posameznih sestavnih delov, vendar so velike geopolitične, kul-turno-politične in verske razlike pri njih dovolj izrazite, da ne prenesejo mehaničnega uni-tarizms. na prste onim v svojem fašističnem aparatu, ki ga hočejo nadomestiti s kraljem. Senora Palencia, ki je bila članica parlamenta španske republike, poslanka Španije pri švedski vladi in članica španskega ¿astopstva v društvu narodov, pravi, da je bilo za zavfcznike v danem položaju morda potrebno Franka apizatl, ne pa bi smeli iti tako daleč, da bi mu pomagali njegov fašizem oteti z odobritvijo monarhističnega puča. Ona je za odbor, kakršnega se je ustanovilo izmed španskih beguncev v Mehiki, in zavezniki naj bi ga priznali za zamejno vlado. Ko bi fašizem v Španiji padel, naj se bi zamejni vladi dovolilo iti tja, ne v namenu, da 40 jo usill španskemu ljudstvu, temveč da bi mu pojasnila tvoje delo in svoj program, špansko ljudstvo pa naj bi imelo priložnost o njemu svobodno glasovati pod vodstvom nepristranske mednarodne volilne komisije. To bi bilo res demokratično in Špansko ljudstvo samo bi odločevalo po svoji lastni volji, ali Je za obnovitev republike ali za monarhijo. Njeno prepričanje Je, da so edini rojalisti v Španiji stari privilegirani sloji, plemstvo, veleposestniki in hierarhija. V zavezniških krogih se je aprzalo Franka vsled bojazni pred komunizmom. Palencia pravi, da je bil tisti strah neupravičen? ker so komunisti v španski republikanski politiki tvorili zelo majhen del. Vtis, da so oni dominanten faktor, Je ustvarjala oslščna propaganda, s pomočjo nekaterih dobrohotnežev v Ameriki, Je rekla predavateljica, in omenila med njimi Ernesti He-mingwayja, avtorja knjige "For Whom the Bell Tolls." Slučaj Španije dokazuje, da Je mnogim v zavezniških deželah ohranitev obstojočega ekonomskega sistema važnejše kot demokracija, in da so v namenu, da se ga obvaruje, pripravljeni apizati reakcijo in ji pomagati ostati v sedlu. Republika v Španiji bo morala toroj spet nastati s svojimi lastnimi močmi. Pomagati bi Ji moglo v nesebičnem namenu le mednarodno delavstvo, kakor Je pomagalo oni, ki Jo jo mednarodni fašizem zatrl. Ni pa uničil želje španskega ljudstva po svobodi. To reakcija v Španiji in drugje dobro čuti. ' Toda liberalno meščanstvo je pri nas izvrtalo smisel jugoslovanske ideje, ker se je trudilo, da v prvi vrsti zavaruje svoje materialne interese. Enako vlogo je buržuazija igrala v zedinjeni Italiji in Nemčiji. Kruti centralizem je težko zadel srednje hrvatske sloje, saj Fploh ne more odgovarjati njihovi gospodarski strukturi. Centralizem je politični sistem veleburžuazije in samo elastična administracija lahko vsaj do neke meje ublaži njegove slabe lastnosti. Neizogibna je bila reakcija n£ to. Močni srednji sloji so se borili za svoj obstoj in v tem znatno tiči hrvatsko vprašanje, in sicer še toliko bolj, ker se skriva za njim boj vseh prečanrfkih krajev za njihov gospodarski obstoj; a garancijo za zavarovanje teg\a obstoja vidijo ti kraji v pravilnem reševanju političnih odnošajev, oziroma v vzpostavitvi političnega ravnotežja. Resnica je, da so srednji sloji (med nje štejemo tudi *niet*ke posestnike) danes po številu najmočnejša socialna skupina na Hrvatskem in v Vojvodini, in zato imajo pravico, da rešitev svoje gospodarske m politične eksistence zahtevajo v tisti obliki, ki najbolj odgovarja njihovim interesom. Kakšno je stališče delavskega razreda napram temu razmerju? — NaA delavski razred številčno ni močan, vendar bi po svojem položaju v produkcijskem procesu mogel imeti mnogo važnejšo vlogo, kakor jo ima. Ne samo v političnem, temveč tudi v družabnem življenju bi mogel biti pomemben faktor. To pa ni iz dveh razlogov: radi svoje razcepljenosti v cel niz frakcij, ki se s Čudovito vztrajnostjo pobijajo med seboj, in radi svoje socialne strukture. Največji del naših delavcev se rekrutira iz obubožanih srednjih slojev v mestu in na deželi; a ta človeški material popolnoma obvladajo tradicije njegove prejšnje družabne sredine in miselno je še zaprt v svoj prejšnji življenjski krog. Delavsko gibanje s svojo razredno ideologijo še nima miumo se, kako je stanovanje prazno, ko ostane v njem človek naenkrat sam. Niti največji promet na cestah, ki vodijo mimo, tega ne izpremeni. Gospodinje so menda zato tako pridne in delavne, da si z delom preganjajo nemir praznih sob. Vseeno je, kako je stanovanje veliko ali opremljeno, zmerom pomeni dom — dom in življenje. In tega ne da ženski niti bogastvo niti štedilnik, ki še tako dobro vleče. Kadar se bliža ura obeda, ko gospodinja ve, da se domači vrnejo iz mesta, ji zaživfdružina v svoji odsotnosti. In nemir pričakovanja jo obda. Ta nemir pade v kret- j nje, da si kar niso podobne s prejšnjimi, razmišljeno hitre so,! hotene, odločne, a natančne niso več. V takem razpoloženju se menda mladim gospem rado kaj zasmodi ali prekipi, da je človek kar žalosten. — Deset minut pred poldnevom je, tiktakanje ure prebija steno. Na malem štedilniku ropočejo lonci in kožice, juhe in prikuhe kipe. se premetavajo in pljuskajo čez rob. Gospa Murnovka stoji na straži. Kuhalnico, žli-1----- — ----- -------— — "" ffoAp v#> kar talf^ . . . _ .. ce in bog ve kaj je *e imela vj«1"» ^ « "-sih. Gotovo je ^„0 set prfvSi. in^ rokah. V presledkih pohiteva | - T*!™ sluša z laktrni' Ve' da /JbUa K vetrič in jih nato spet počesal. 1 knjiiie v sobi na mizico in obslo-Levica je medtem že poiskala ntil Pred omaro, na kateri puščico, spravil je v njo naočni- zbiraJ° spominčke. ' Pred njim ke in jih položil v košek sten- veliko zrc*l°> g« je vzelo v skega koledarja. Potem si je svoie srce in ki «led« le še slekel rdečkasti jopič, z obema 2 ob°dom mimo njega, narav-rokama ga je prijel zadaj na nost &obi» skozi kuhinjo, pol-hrbtu in ga potegnil čez glavo. no mrtvih podob. Mile ne vidi Lasje so puhnili za jopičem kvi- *V0Je P°dobe v zrcalu; nekaj pi-šku in se počasi polegali na vse ^ vsak dan* takoJ ko prihiti iz strani. Umil si je roke v topli1 vodi. ki jo je gospa prav tako Murnovka je prišla v hitro pripravila, pogledal za suk-1 5060 za nJim» popravila nasla-njičem in ugotovil, da je do tu in Prt> potem je pustila vse v redu. "Kje je papir? Pa duri ^P^e da se še lahko vrne sem ti rekel, da ga pripravi. Daj, Gospod Mile," je rekla za da zavijem čevlje, saj veš, da uvod- ' zdaJ kar Piiite domov, da me gospa Mautner čaka Oh, ti ne morem več. Ničesar več ne si mi klepetulja! Kaj pa to me- dobim- Jaz ne morem. Leon mi ni mar; če ne gre, pa nehaj, i ne Prinese ničesar, za denar ne M čenča čenčasta! Zakaj le vedno dobim' na trgu je zmerom manj. NEMMH UJETNIKI na vshodni fronti na poti nasaj v Rusijo, toda nc jokaš in bledeš. da nimaš niče- zasluzi« P« že ne zmoremo. Uko kot je Pr|čak°v»' Hitler, Korakajo nsssj pod varstvom sovjetskih sar. kuhaš pa noč in dan. Pusti Cevam Prav i VCiak0V ne kot P** ** Premag,ni. me zdaj, da grem! Kapo mi daj!" "Ježeš Marija! Juha gre čez. — Na, kakšen pa si? . . ." "Vidiš, komaj sem končal la-kaste za tisto babnico, ki mi Včeraj sem pisal, gospa." "In za kavo tudi?" "Za vse." "Saj veste ..." Pa Mile točno ne ve, ali mo- ANTON ZORNIK PISE do shrambe, odpre ena vratca P*. m°Jster opopaša, da nisem in druga, prenaša posodo in vre- tc*en čice, zapira, že je sklonjena pred linico in neti ogenj. Po veži je začula korake in je skočila ven, na hodnik, pozdravila je nekoga in brž pohitela nazaj, tako da je njen obraz nad lonci zdaj popolnoma neprimeren, ves razsmejan v gosposki ljubljanski pozdrav. Čeprav je gospa Murnovka resnično prijazna ženska, ob tem času se obiskov prav nič ne veseli. Hiti in hiti, kakor da preganja demone, ki se pode in tulijo v žreku štedilnika. Za nič na svetu je ne za-držiš zdajle na hodniku ali pa v veži. Pozdravite "milostive", ki se vračajo iz mesta, pokloniti se, kakor se pred gospodo spodobi in kakor bi ne bilo nič "Zakaj pa delaš? Star si in bolan". "Tudi ti si stara. Zapri menoj, da ti ne bo vleklo." spodinja zjutraj na trgu, že v i šoli je vedel, da ni najbrže še ni-ze komur potožila Oj, to gorje, ki je sestavljeno iz samih cen zele-njave. krompirja in jajc! V času svetovne vojne sočuvstvujemo Herminie, Pa. — Na potovanju za Proletarca in Prosveto imam priložnost slišati marsika-ko pikro, zbadljivo besedo. Ven-go- [ dar moram ugotoviti, da večina "Pa drugim čevljarjem naj prav Slisls' naših ljudi, saj tistih, ki jih podpisani obiskuje, dokaj dobro presoja vse, kar se godi. Veliko jih je sicer res v kon-fuziji zaradi zavedljivih člankov v različnih listih, ne pa v Pro- t****1 hodl i Mile ima občutek, da mu ni tre- A on je ze zunaj, pomislil je, ba gospe več poslušati, zdi se ali delavnico zaprl, zdaj je ob- mu, da jo popolnoma razume stal na pragu, vidi velik voz Včasih se človek zaloti, kako ga premoga pred drugo hišo in se ljudje mučijo, toda prilagodi se opoteče nazaj. tako tudi četrtošolec Mile. "M4ti! Mati! Ali si gluha? Gospa Murnovka koraka s ku- Daj ključ od številke tri! Svaj- halnico v roki iz kuhinje, po gla- gerjevi so dobili premog." su pozna, kdaj se mu bliža in Zdaj pa je gospod Murn od- kdaj odhaja, zdaj si je obrisala šel in se nič več ne zmeni za te z rokavom oči. Solzijo se ji od proklete bajte. Tri hiše po tri vročine in mraza, poleti in po- nadstropja, kakor palače, in zimi. Zmerom globlje so ji pod v . , vsak teden dva para čevljev in čelom in temnejše od las ki so Kajti to so stranke, gospa Mur- še krpanje povrhu, to človeka redki in šele ob preči razdeljeni novka je hišnica in "milostive" j izpije. Se mlad človek bi se za nato pa že gostejši in mlajši pre- nadsvetnice. uko življenje zahvalil, za tako hajajo v venec svetlih kit. ze z vsemi gospodinjskimi pojmi, sveti in v Proletarcu Ta dva lista skušata ljudi podučovati, ne so odlične gospe, "Gne' Frau Regierungs-rat! Ja, ja, kiiss' die Hand!" letanje s "finim" delom. — Gospod Murn sem, gospod Murn Pozdraviti in se vendar umak- meni ^^ naPravili "šev- niii, toda tako, kakor da ni bilo ro \ ™eni to' sle wissen s**™1 nič in si ves vdan, prav kakor 77, " ^ ne morem- gospa, vi- izvolijo. To zna naša gospa že dlJO. Nimam svetlobe, petrole- pet in dvajset let in delj, mogo- ni' drauseen ka™ ich nicht, re od takrat trn i o Kila Č- Jaz sem bolan. Kakor bi rad, pa če od takrat, ko je bila še mlada mati, hišnica in gospodinja in je bilo treba vsak dan kosila. Toda o tem gospa nič več ne misli, kar je enako za vsak dan. celih pet in dvajset let, to je stara stvar. Zdaj so že drugi časi, vojna in lakota, babe na trgu, mesa ni, kruha ni, masti ni ... In študent je glad. Letos ima gospa Murnovka dva dijaka. In res, rada ju ima; seveda, za ta denar ne bo mogla več. Danes na primer ni bilo na trgu prav ničesar in še prodati nočejo, babe. Ne, to bo tre- ne morem. Glejte, tri dni sem ležal, štiri dni samo pospravljamo, ali človek ne more, kaj pa mislite!" "Kuhaj ti svoje kosilo, da ne sklpi!" — bi ji rekel, pa je še pravočasno odšel. Gospa je že planila s ključi iz hiše in čez cesto k hiši št. 3. V daljavi jo je slišal in se ozrl. Se se mu je zdel njen glas močan in —» spet leta razoglava. moj bog! Zdajle je odklenila in rožlja s ključi po veži, kriknila je v klet na deklo in se opravičuje: "Ah, oni so!..." , I B . m . Pa se ji bo vendar posrečilo, ba povedati, tako ne gre več. da se oprosti in z nasmehom iz- I muzne čez ulico. Zdaj je spet v "Ti si mi prav avša avšasta" | kuhinji nad šfedilnikom, ki je z — sope gospod Murn, ki se je bučanjem potegnil ves zrak, ko pravkar vrnil z novim parom je zapirala duri. Takole buči v V mladosti so ji segale te kite do peta. Takrat je služila za kuharico pri grofu Auerspergu. Šestnajst dekel so imeli, mnogo slug, da so stregli gospodi. Za potice so pripravili po pet in še več škafov nadeva. Za praznike so razdeljevali poslom darila in dekleta so pela domače pesmi, tudi slovenske. Najlepši so bili mladi knezi, niso bili osorni. Ma-ri! so rekli ali pa Hans! in so se ogrnili za na sprehod. — Takih časov ni več. Dekleta so bila lepša kot zdaj in bolj zdrava. Vodnjak je bil na trgu in vso vodo so morale znositi na gftivi. V mesto so prihajali mladi rokodelski pomočniki in so ob nedeljah vabili dekleta v družbo. Tam sta se z očetom spoznala in sta se vzela. «Dalje prihodnjič.) e e e e e e e • • e e e • e • e e î e e • e e e e e e e e e e e e e e e • e e • ••••••»••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee V\lt4MIII K.VIH.O "MY NATIVE LAND" ki jo je spisal Loui« Adumie IZ PROLETARCEVE KNJIGARNE. STANE $3.75 « # V zalogi tudi dr6ge Adamičeve knjige. 4 Pišite po cenik Naslovite: ■»ROI 2301 S. Lowndole Avenue CHICAGO 23,1LL. • •• e e e e e e e e e e •l e • - e : e i e ' : e •eeeeeeeseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee SLOVENSKI DELAVSKI CENTER Chicago. — Zadnji teden nas je obiskal Joe Ulesich iz Willar- da, Wis. V soboto 27. nov. je bil prirejen poslovilni večer tajniku družabnega kluba Slovenski center Arleyu Božičniku fn Jamesu Kubartu, ki sta pozvana v armado. Ta družabni večer so jima priredili člani društva Pioneer SNPJ. Oba sta očeta. Kubart ima štiri, Božičnik enega otroka. Arleyjev brat Ray pa je upo-slen že dolgo na Havajih, kjer je nedavno dobil vsled spretnosti v svoji stroki (elektrotehnik) priznanje in povišanje v službi. Vojna nas bo sfalo dve sto milijard Profesor John S. Perkina, pomočnik predhodnika bostonske univerze, je izračunal, da nas bo ta vojna stala dve sto milijard dolarjev, ali več, kot ao znaAali vsi stroški vlada Ze-d «njenih držav pd postanka ra-publike pa do sedanje vojne. more pa se tega reči o katoliških listih, ker samo izzivajo in kale mir. Nobene stvari se ne boje toliko kot sloge "pozabljenega človeka". Sploh je stara taktika Rima bila in ¿2 še vedno "razdvajaj, grabi in vladaj". Povsod kjer se je delavska masa združevala, je prišla vmes cerkev s svojo politiko in sejala neslogo. Na slovenskem kongresu v Clevelandu in takoj potem je podpisani izrazil mnenje, da so nekateri slovenski duhovni prišli zraven v namenu nagajati in nasprotovati, če ne bo po njihovem, in res se je tako zgodilo. Joseph McCabe in njegovi somišljeniki dokazujejo v svojih knjigah in v listih, da je bila politika rimske cerkve vedno z vladajočim slojem izkoriščevalcev in bo taka ostala do svojega poloma. Zato napadajo vsakega, ki je proti njeni zavajalni taktiki in za resnično svobodo ter socialno pravičnost. V naši javnosti na primer napadajo sedaj Louisa Adamiča, ker deluje za tako Slovenijo in Jugoslavijo, v kakršni bo ljudem vredno živeti. V svoji novi knjigi "My Native Land" opisuje, kako so bili Jugoslovani na Balkanu vedno predmet izkoriščanja in žoga v intrigah imperialističnih sil. Sčuvsli so jih drug zoper drugega v imenu vere, da so jih laglje zatirali. In tako so spet v tej vojrti žrtev im-. zmaga osvobodilna fronta, ga bo tudi v Jugoslaviji uvedla in konec bo privatn?ga in cerkvenega izžemanja. Človek ne piše rad o verah. Toda ko pa vidi, kako se v imenu vere intrigira in napada ljudi. ki iskreno delujejo za narodovo osvoboditev in za odpravo socialnih krivic, se pa mora oglasiti proti zavajalcem. Take cerkve, Francovc fašistične zmage v Španiji. Enako reakcionarna je bila pravoslavna cerkev v prejšnji Rusiji. Ljudstvo je držala v temi, da ga je mogel carizem toliko laglje izkoriščati in držati v zasužnjenju. Revolucija je reakcionarni pravoslavni cerkvi storila konec ln njena bogastva so bila vrnjena ljudstvu. Sedanja pravoslavna cerkev v Sovjetski Rusiji sme služiti svojim cerkvenim naukom, nš sme pa delovati za povratek starega sistema in ne proti sedanji vladi. Takega pre obrata se je cerkev bala v Španiji, v Italiji in drugod, zato je toliko kričala in še vpije proti "komunizmu". Pater Ambrožlč se v svoji propagandi te cerkvene politike točno drži. Nad Adamiča se huduje, ker razkrinkava v svoji novi knjigi jugoslovanske reakciooarje. vfitev-ši slovenske klerikalne prvake. Ambrožiču in njegovim tovarišem svetujem, da če že hočejo pisati o krvavih terorjih. naj svoje ¿¡late ljc seznanijo z zgodovino, ki priča, da je cerkev s svojo posvetno gosposko vladala v imonu križa s terorjem, ognjem in mečem. V fašističnih katoliških deželah je dokazala. da je tega Se zmerom zmožna Narodi se bodo v tem stoletju vzlic njeni opoziciji'osvobodili verig in si zgradili družbo vzajemnosti v svobodi in bla|ostanju . Bur-žvazija v Evropi in drugje je sku-ala in bo do svojega konca skušala v zvezi s cerkvijo prepi*čiti zmago socializma s kakršnimi koli sredstvi. Eno izmed poslednjih je fašizem. A ves dosedanji razvoj dokazuje, da bo koncem konca medna MIKE ZUPAN PREMINUL San Francisco, Calif.MPokoj-nega Michaela Zupana je v Chi-cagu poznalo veliko ljudi, Pred mnogimi letrsta imela z ženo, ki je tudi že med pokojnimi, stanovalce na hrani, in vedno mnogo vasovalcev. Njegov dom je na So. Jlamlin Ave. blizu 23, ceste v Chicagu. Midva sva si bila prijatelja že veliko let. Oba sva bila v mizarski obrti. Jaz sem se preselil v San Francisco iz Wau-kegana že pred dobrim enim letom, Zupan pa v minulem poletju. IJejal je, da ga je vedno mikalo videti Kalifornijo in res jo je videl več kakor jaz, čeprav ¿em delj tukaj. On je bil v Los Angelesu in nato se preselil v San Francisco in dobil delo v svojem poklicu. V pondeljek 22. novembra sem ga zadnjič videl živega. Pravil mi je, da bo šel zvečer na sejo unije zaradi transferiranja iz čikaškega lokala, ker mora vsled dela spadati v tukajšnji lokal. Ko se je vračal s seje, se je po par blokih hoda zgrudil zadet od kapi. Policija je truplo peljala h koronerju. Čim sem o tej nesreči zjutraj zvedel, sem šel tja, kjer so me vprašali, če sem njegov sorodnik itd. Pojasnil sem jim, da ima družino v Chicagu, ki so jo o smrti očeta brzojavno obvestili. Odgovorila je, da se naj njegovo truplo tja prepelje. Drugače bi vzelo njegov pogreb v oskrbo tukajšnje društvo S. N. P. J. in unija. Član je bil društva Slavija št. 1 SNPJ v Chicagu. Pokojnik je bil doma iz radovedni socializem triumfiral. ker je ljiškega okraja na Gorenjskem, človeška družba zrela zanj in pa star 68 let. Zapušča sina in hče- ker le socializem more dati človeštvu mir, blagostanje za vse in civl-lizacijo. — Anton Zornik. a BIG" TONI ZA posebno rimsko katoliška, se boje!VOŠČILA PROLETARCU napredka Saj je znano in v zgodo- ' vini ne bo nikdar pozabljeno, kako je preklela vsako iznajdbo za hudičevo delo, posebno Če je imela za delavca trpina kako olajšavo. Mar mu ni bilo od početka ukazano, "v potu svojega obraza si boš služil svoj kruh?'* In pa učila jih, da naj zvesto ubogajo svoje gospodarje, pa duhovsko in posvetno gosposko. Torej delaj in trpi, ako si hočeš zaslužiti nebesa po smrti. A tisti, ki tako uče, se ne ravnajo po svojih naukih. Hočejo nebesa že na tem svetu. Imajo pa jih na stroške tistih, ki jih izkoriščajo. Zato hočo-lo, da sistem gospodarjev in hlapcev za zmerom ostane. Naši ruski bratje so se uprli tej filozofiji, zato so jih proglaSnli za zločince, rušilce cerkve in za barbare. Med Slovenci v Ameriki je v tej propagandi posebno aktiven pater Ambrožič. V Ameriški domovini in v drugih katoliških listih piše, kako Adamič poveličuje komuniste v starem kraju, med drugim Josipa Vidmarja, ki uvajajo teror nad vernim ljudstvom, ubijajo nedolžne ljudi in ropajo. Znano je. da je bilo v Sloveniji pred to vojno prav malo komunistov. Ampak nazadnjaki imenujejo sedaj vsakega za komunista, ki se upira krivicam. Adamič opisuje v omenjeni knjigi med drugim mučenja, ki so Jih počenjali boograd-ski ječarji nad zaprtimi političnimi jetniki v prosluli glavnjači. V nji je plačal z Življenjem tudi moj sorojak. sin mojega birmanskega botra Vulč. Doma je bil iz Čez-Soče pri Bovcu. Izpod krvolo- perialističnih invazij. Tisti, ki so Mussolinijeve vlade je pobeg Jugoslavijo vladali pred vojno, pa delujejo, da se po zavezniški zmagi vrne oblast njim, da bodo narod izkoriščali in mu odrekali politične pravice in demokracijo kakor so mu jo prej. Med onimi, ki delujejo proti taki obnovitvi, in pa zoper zamejno vlado ter njene pomočnike, je Louis Adamič. Zato ga zmerjajo vsi nazadnjaki in pristaši starih razmer v Srbobranu, v slovenskih katoliških listih in kjerkoli drugod imajo priložnost. Jugoslovanski narodi so imeli vedno opraviti ne samo z vna-njimi sovražniki ampak tudi z notranjimi. Toda so se osvobodili Turkov, uspešno so kljubovali nemškemu, italijanskemu in madžarskemu potujčevanju, borili so se v Jugoslaviji proti diktaturi, klerikalizmu in izkoriščevalcem, in bore se sedaj z orožjem v roki proti fašizmu in za osvoboditev. To pa reakciji ni všeč, ker Jim to borbo mogočna Sovjetska Rusija podpira. Njo sovražijo zaradi njenega zadruž-niškega, kolektivnega gospodarskega sistema. Boje se, da ako nil pod Aleksandrovo "varstvo" in bil vsled svojega prepričanja vržen v glavnjačo — torej z dežja pod kap. Zaprli so ga, ker je propagiral svobodno Jugoslavijo in dokazoval, da so Rusi naši prijatelji, ne pa sovražniki. za kakršne jih je slikala Aleksandrova vlada in cerkev. Za ts svoj "zločin'* je plačal z Življenjem v silnih mukah, kot že omenjeno. Adamič je t« brutalna dejanja nad jetniki v glavnjači opisal že tudi enkrat prej v posebni brošuri z naslovom "Struggle". Torej Ambrožič, ali je kaj čudnega. ako masa sledi onim, ki so se v boju za svobodo pripravljeni žrtvovati tudi z življenjem, in se boriti z orožjem proti sovražnikom? Ali naj sledi delavska raja rajše politiki njegove cerkve, ki je v boju proti sovjetom podpirala Hitlerja, navalila na socialistično delavstvo v Avstriji In ga pahnila pod klero fašizem, in v ftpaniji pa pogszils demokratično republiko? Ali ni sedanji papež, še ko je bil državni tajnik prejšnjega papeža, dajal hierarhiji navodila za podpiranje fašizma v boju proti Rusiji |n komunizmu? Seveds jih je in Oskland. Calif. — Smo torej še precej daleč od tisoča novih naročnikov, a do Božiča, oziroma do novega leta to število še lahko dosežemo, če se v ta namen naročniki potrudijo. Vsak morda nima priložnosti dobiti novega, ki bi ga poslal za božično ali novoletno voščilo Proletarcu, a skoro vsak pa lahko z voščilom prispeva dolar v tiskovni sklad, da bo mogel zmagovati tiskovne stroške tudi v prihodnjem letu. Torej, spomnite se ob praznikih svojega lista, da mu olajšamo boj za obstanek ter pomagamo k večjemu številu naročnikov. "Večni popotnik" v Clevelandu | bo k temu apelu gotovo pomagal, f Saj je v zadnjem dopisu prav fino | razložil, kako je uspel v agitaciji j brez jamranja, vedno dobrodušen. Pred nekaj tedni smo imeli v San Franciscu vinsko trgatev. Povabili 1 so me, da sem jim vlekel koncerti-no. Posetnikov je bilo toliko, da se je dvorana kar zibala, ko so plesali po vižah "židane marele" in drugih. Agitirati pa nisem utegnil. Kadar nisem igral, smo pa nadlegovali točaje in se šalili, politizirali in si močili grla, kot je na vinskih trgatvah v dvoranah starodaven običaj. A agitacije vseeno ne zanemarjam. če ne utegnem drugam, pa kar doma med vasovalci rečem dobro besedo za list. To pomaga, da lahko pošiljam nove naročnine. Tu je tudi moj stari prijatelj Joe Cukjati. Obljubil je, da se bo na list naročil, a čita ga že Stanuje pri hčeri. Hodi k zdravniku vsled poškodb, ki Jih je dobil pri delu blizu Grass Velley. Mu gre hitro na bolje. Rojak Vidmar v San Franciscu, ki je spet naročnik, je dejal, da se mu sedaj list dopade, "ker ste se naučili socialistično gibanje bolje zastopati". Tudi rojak Papesh si je naročil Proletarca, ki je bil tu s Cukjatijem. Med obiskovalci pri nas Je bil tudi John Vouk, prava kraška ko-renins. in pa Fralikie Widmar iz Chicaga. Slednji je bil večkrat pri nas in me prav veseli, da se tudi mladina oglaša na postaji "Big" To-nija. Pri nas je vsak dobrodošel. Od Frank Mr Wldmerja smo dobili pi-smo "V". V njemu ni povedano, kje je. a bržkone strelca na Pacifiku Japonce. Pravil nam Je. da se Je v Centru v Chicagu večkrat zabaval. Tudi njegovi starši so mi pisali. MoJa sinova, ki sta v vojni službi strica Sama, sta še v Good U. S A. re. in sestro Mary Sifler. Časten mu spomin. Sorodnikom moje sožalje. — Louis Kužnik. (Pokojni Mike Zupan je bil pokopan v oskrbi L. 2efranove-ga pogrebnega zavoda dne 29. novembra na Woodlawn pokopališču. Pogreb je bil civilen. V imenu društva sta govorila v kapeli, oziroma na grobu. Filip Go-dina in Anton Trojar.l Advokati iz enih v druge goljufije Na obravnavi proti izsiljevalcem in drugim raketirjem je na zveznem sodišču v New Yorku Wm. Bioff navedel nekaj advokatov, katerim je plačeval podkupnine. V tej vojm so se vsi pririnili v vladne službe za ščitenje poštenosti... TISKOVNI SKLAD PROLETARCA XIX. IZKAZ Anton Tomšič. V AGITACIJSKI NAMEN naročite po več livodov Proletarca skupaj ss rssdelltev ns sejah, shodih In kjer je še priložnost. Pošljemo jih po selo snlšanl eenl. Pišite po pose jsvno raaoval • jasnlla upravnlštvt, *** Cicero, III., Po SI: John Rayar, in John Bavchar, skupaj S2. Waukeran, III. Po 50c: Martin Judnich in Anton G rosar, skupaj $1. (Poslal M. Judnich.) Allquippa. Pa. George Smrekar $1. (Poslal Jack Ambrozich.) Detroit. Mich. Joseph Klarich $1.25; po $1: Rudolph Potochnik in Anton Semec st., skupaj $3.25. (Za slednjega poslala Kath. Krainz.) Waukegan, III. Andrew Možek $1 Nokomis, III. Antonia Rak 25c. Farrell, Pa. Frank Kramar 25c. (Poslal Joe Cvelbar.) Rock Springs. Wyo. John Jereb $1.62. Library, Pa. Nick Triller $2. Brounton, W. Vs. Frank Klemene $3.90; Frank Kovačič 50c, skupaj $4 40. West Frankfort, III. Frank Ko-chevar 25c. La Salle. III. Leo Zevnik 75c. Racine, Wis. John PucelJ $1. Cleve Mind. O. Anton Skapin $1; Andy Karenčič 50c, skupaj $1.50, (Poslal John Krebel.) Houston, Pa. Louis Britz $2. Johnstown, Pa. Po $1: Frank Mi-kuš in Steve Koren, skupaj $2 (Poslal Frank Cvetan.) Rroseley, Mo. Louis Nosse $ 1.00. Milwaukee, Wis. Terezija Juvanc $1.25. Kokomo, Ind. John Petkovftek $1. Chicago, III. Anton Trojar $5; Andrew Pegan $1, skupaj $6. (Izročil Frank Zaitz.) Crested Butte. Colo. Anton Slo-bodnik $1. # Export. Pa. Joseph Britz $2. (Poslal Anton Zornik.) Cleveland. O. Andy Ipavec $1. (Poslal Anton Jankovich.) Oakland. Calif. Po $1. John Volk in Joe Cukjsti; Anton Tomšič 75c; Frsnk Stemlsha 50c. skupaj $3.25. (Poslal Anton Tomšič.) Yoangstown, Ohio. John Petrich $1 20 Lisbon. O. Jacob Bergsnt $3 12 Stsr City, W. Vs. Lswrenee Se-lak $1.00 Skupaj $46 09, prejšnji izkaz 1,-521 98. skupaj $1,56« 07. Pro|t;lnr<"<, December 1, 1943. KRITIČNA MN ENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI Edvard Bene* je končno le bil v Moskvi, da podpiše pogodbo za dvajsetletno zvezo čehoslo-vaške s Sovjetsko unijo. Poljska zamejna vlada je tej Beneševi misiji zelo nasprotovala in tudi Eden in Hull sta mu v nUnulem poletju namignila, naj s podpisom počaka, da bo konec vojne. Pa je Beneš vztrajal, Moskva mu je pritrdila in pogodba je podpisana. The Cleveland Citizen, ki pravi, da je "official newspaper of organized labor", ima v izdaji z dne 19. nov. zelo ostro poročilo Jacka Burnsa proti županu Lau-schetu. Obdolžuje ga, da se je pridružil Rickenbackerju in Pe-glerju, ker se Je o unijah delavcev stavbinskih strok žaljivo izrazil. Na konvenciji stavbenikov je župan izjavil, da ne bo trpel raketirstva v omenjenih unijah in skrbel bo. da se ga iztrebi. Jack Burns v imenu unij odgovarja, da raketirstva ni v njih, in da se župan jezi nanje menda zato, ker so v zadnjih županskih volitvah indorsirale njegovega protikandidata. To, da se ga vz-poreja v tako odgovornem listu kakor je Cleveland Citizea k sovražniku unij Peglerju, je proti županu težka obdolžitev. Zamejnih vlad je deset. Pravda v Moskvi piše, da nekatere sploh nikogar ne zastopajo in se hočejo vrniti proti volji naroda. Gotovo ima v mislih posebno poljsko, jugoslovansko in grško zamejno vlado. Izgleda, da je izmed vseh češka vlada edina, ki se bo lahko vrnila po volji naroda. In je izmed vseh zamejnih vlad tudi edina, ki je s sovjetsko vlado v iskrenem prijateljstvu. Nemci prihajajo v stiske za kovine. Iz Berna poročajo, da so pobrali zvonove iz cerkva v Milanu. Vzeli so 210 zvonov v teži 24,000 funtov. Ker je večina Italije pod nemško okupacijo, si lahko z njenimi zvonovi iz stiske veliko pomagajo. Pierre Cot, ki je postal član francoskega posvetovalnega zbora v Alžiru, je bil na njemu kritiziran vsled njegove politike za časa, ko je bil minister zrako-plovbe. Tedaj je v odgovor pojasnil, da je bil na obravnavi v Riomu, na kateri v svojo veliko srečo ni bil navzoč, obsojen v smrt, ker je pošiljal letala španskim lojalistom. "Edino, kar obžalujem, je, ker jih nisem še več poslal," je rekel Cot. Dalje je izjavil, da je bil v času romanj k Hitlerju v Monakovo napadan, ker je bil on tedaj edini, ki je urgiral zvezo s Sov. unijo. Jože Grdina se v Am. domovini silovito jezi, ker je Adamič označil jugoslovanskega kralja za smrkovca. Adamič je s tem pokazal, da je ne samo skrajno surov, ampak tudi zelo neotesan, pravi Jože in meni, da se bi ga ne moglo poboljšati. Smatra ga tudi za največjega razdirača med Jugoslovani. Glede taljenja kraljev: V dobi prejšnje vojne je tedanji čikaški župan Wm. Thompson v kampanji proti Angliji delal, da bi uda-rM angleškega kralja po nosu, če bi ga videl. Ta Thompsonova pretnja je bila priobčena v vseh dnevnikih in povzročila veliko zgražanja, ker ni s tem žalil samo starega kralja, ampak vso Anglijo. Glede Adamičeve označbe ne bo toliko zgražanja, dasi je bila žaljiva in nediploma-tična. Ampak človek pač dostikrat govori tako kakor čuti in misli in to je Adamič na cleve-landskem shodu storil. J. Alvarez del Vayo, ki je bil v španski republikanski vladi minister vnanjih zadev, prijema v reviji Nation angleško vlado, ker španskim monarhistom dovoljuje trditi, da bi bil oklic do-na Juana za španskega kralja Angliji jako po godu. Morda ne vsi vladi, ampak torijem pa. Aleksander Kerenski je vzllc svojemu nasprotstvu do boljše-vikov vendarle Rus. V člankih dokazuje, da je bila Rusiji v prejšnji vojni storjena na konferenci v Versaillesu krivica, ker so ji vzeli mnogo zemlje, ki po prebivalstvu spada Rusiji, oziroma Ukrajini in Beli Rusiji. Poljaki ga pobijajo, ker zahtevajo, da morajo meje med Poljsko in Rusijo ostati iste. kakor so bile pred vojno. A Stalin jih je že spremenil leta 1939, v času nemške invazije na Poljsko, in nič ne taji, da jih še vedno smatra za pravilne in pa za pravične Rusiji. Srbobran komentira KAIRO v EGIPTU je vojno prav malo občntll. Vendar pa je politično sedaj eno I «med najvažnejših mest na svetu. Daai glavno mesto nevtralnega Egipta, jetu glavni stan angleškega poveljstva sa bližnji vthod. Tu je sedaj tudi jugoslovanska la grška samejna vlada. Tu je albanski odbor, ia pa tiaoče beguncev, med njimi mnogo Slovencev, večiifcma is Primorske. Tuje ie stara alovenaka naselbina, in lani je tu sačel ishajati slovenski časopis Basovica. posvečen naporom sa osvoboditev Primorske ja vse ostale Slovenije. Tu je bil po povratku Is Moskve na posvetovanju s turškim ministri Anthony Eden in to mesto sta Churchill ia Roosevelt še lani predlagala Stalinu sa skupno konferenco. Gornje j« Klika hotela Mena House v Kairu, kjer se shira lavesniska diplomatska goapoda in kuje načrte sa preuredbe. v Evropi, Afriki in Aaiji. deluje proti pridružen ju Slova-1 terih se producira za Nemčijo, ške k Češki in pa, da naj po po- ker jih bodo zavezniški letalci razu Hitlerja zasedejo Slovaško porušili. Francoski delavci se bi ameriške čete, pa tudi angleške kaj radi držali tega priporočila, bi bile sprejemljive, nikakor pa Saj celo sami pomagajo s sabo-ne ruske in češke. Slovaški kviz- tažo. A v splošnem je pri njih 1 ing se zanaša, da mu bo mogoče kako uiti zasluženi kazni s sporazumom ala darlanizem, pa si bo rešil kožo pred razjarjenim slovaškim ljudstvom z ameriško zaščito. Morda pa dela račun brez krčmarja? Tudi Nemci se skušajo izma-zati iz položaja, v katerega so zagazili pod "nezmotljivim, nepremagljivim" firerjem. Množe se glasovi, da Roosevelt in Chur-obdolži-1 chill že imata mirovne pogoje tev Mihajlovičevega centralne- nemških generalov, v katerih ga odbora proti Titu, o katerem baje obljubljajo odstraniti Hit- pravi, da podžiga v Jugoslaviji grmado vse uničujoče, krvave civilne vojne. Titov smoter je vladanje » manjšine s terorjem nad večino, pravi odbor. Mihaj* lovič in njegov odbor sta morda že pozabila, da je imela Jugoslavija prav malo časa take kabinete, ki bi lahko rekli, da imajo opOro večine, saj kar se parlamenta tiče. ^"se druge v nji so bile vlade nasilja in izjemnih naredb proti večini in opoziciji. Slovaški fašisti tudi čutijo, da bo njihove "neodvisnosti", ki jim jo je dal Hitler, kmalu konec in bo prišel dan obračuna. Ker je vladajoči sloj v fašistični slovaški lutki duhovščina, z monsignorjem Tisom na čelu, se zanaša, da jo bo ščitil Vatikan in da bo rekel zanjo posebno v Ameriki dobro besedo. Zanašajo se tudi na pomoč Ameriških Slovakov, organiziranih v Slovaški ligi (klerikalna organizacija), ki PRISTOPAJTE K • *' i... • » SLOVENSKI NARODNI P0DPQRKI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTO NAROČITE SI DNEVNIK PROS VET A 99 Naročnina sa Zdraiene drŠave (isvan Ckicaga) in Kanado $4.00 •a lata; $3.00 sa pol lata; $1.S0 ta četrt lata; sa Chicago in Cicero $7.SO sa cela leto; $3.78 s*; pol leta; ma inozemstvo $9.00. Naslov zo list in tajništvo je: 26.17 Ko. Lswadnlc Avenue Chieago 2.1, Illinois lerja in razpustiti nacijsko stranko, a ob enem zahtevajo o-hranitev svojega Junkerskega sistema in pa, da nobena zavezniških armad ne sme na nemško ozemlje. To bi bil torej kompromisni mir, ne pa brezpogojna predaja. Predvsem je tem generalom na tem, da rdeča armada ne pride do nemške meje. Zelo verjetno je, da se taka pogajanja že dol^o vrše, kot so bila verjetna tista poročila, ki so trdila, da išče Nemčija z Rusijo separatni mir. Ker Rusija ni hotela pristati vanj, tipljejo zanj pri ameriški in angleški vladi. Papež apelira, naj odgovorni državniki iz ljubezni do ljudstva, ki neizmerno trpi, prekinejo z vojno in sklenejo pravičen vprašanje zaslužka. Če ne bi Šli v tovarne, ga ne bi bilo. In kaj potem? V Angliji je vzbudila veliko zanimanje knjiga "The Trial of Mussolini". Obravnava se vrši v domišljiji v Londonu. Mussoli-niiev zagovornik ga brani pred obdolžitvami s citati sedanjih in prejšnjih angleških ministrov in drugih članov vlade. Posebno prizadeti so sedanji angleški poslanik viscqunt Halifax, Sir Samuel Hoare, angleški poslanik v Španiji. John Simon in Leopold S. Amery, člana sedanje Chur-chillove * vlade. Alfred' Duff Cooper, ki ga je Churchill nedavno imenoval za poslanika pri francoskem osvobodilnem odboru v Alžiru in mnogo drugih visokih angleških politikov. Tudi Churchill je imel o Mussoliniju že zelo laskave besede. Svoje mnenje o njemu so spremenili, ker se je vzlic angleškemu laskanju obrnil s svojo oboroženo silo k Hitlerju, da mu pomaga razbiti francoski in angleški imperij. Knjiga je napisana v po-vestni obliki. Sodnik, 12 porotnikov, in pred njimi vojni kriminalec Mussolini, ki je v obtožbi obdan z neodpustnimi grehi. Toda čemu so o njemu tak? naglo spremenili sodbo tisti, ki so mir. S takimi klici je že večkrat \ ga poveličevali in hvalili njegov lüftAiaAja llfft.a prišel v svet. To, da ljudstvo strašno trpi — o tem ni spora. Toda skleniti mir s tistim, ki je kriv tega gorja in izzval svet v vojno, je pa drugo vprašanje. Vojna bi končala, toda zločinska vlada, ki jo ie povzročila v svojih ambicijah zavladati nad svetom, bi ostala. To bi bil torej mir, kakršnega propagirajo odkriti in prikriti prijatelji hitle-rizma v Ameriki in v Angliji, In pa Vatikan. Bil bi zmešetarjen, kompromisni mir in vse žrtve v vojni za uničenje fašizma bi bile zaman. Nemčija vztraja, ker še upa, da ji njeni prijatelji pomagajo v "negotiated peace". Tako se bi otela kapitulacije in se pripravljala za novo vojno. So ljudje, ki še dokazujejo, da Nemčije ne bo mogoče popolnoma premagati. V dokaz jim je počasno prodiranje zaveznikov v Italiji, in pa da so Rusi zaman proslavljali zavzetje Žitomira, ker so ga Nemci s protiofenzivo vzeli nazaj. A drugi trdijo, da je Nemčija že zelo blizu razsula. Nekateri so tako optimistični, da računajo na mir v Evropi še pred Božičem. Tudi borza, posebno v New Yorku, čuti govorice o miru. In kadar se med špekulanti zasuš-lja, da je mir res blizu, nastane na borzi dirndaj in delnice gredo navzdol kot živo srebro v mrazu. Najbolj seveda delnice tistih industrij, ki žanjejo velike dobičke vsled vojne. Delavci v Franciji so bili od zaveznikov posvarJeni, naj se drže daleč stran od tovarn, v ka- sistem, njegov red in mir, ki ga je ustvaril v Italiji? Avtor knjige Foot je bil urednik Beaver-brookovega lista Evening Standard v Londonu, pa je prišel vsled omenjene knjige v navskrižje z lastnikom in izstopil iz službe. Tako je knjiga postala še večja senzacija. Socialistom je bilo znano tudi brez vsake take knjige, kako so mnogi današnji demokrati d9 jeseni leta 1939 hvalili dučeja, apizall Hitlerja in hiteli priznavati Franca, ki se tudi zastopi, kako se napravi "red in mir". Hvalili in podpirali so fašiste, ker so varovali Evropo pred "komunistično poplavo" in razbili socialistično gibanje. Na demokracijo niso mislili, pač pa na ohranitev in zavarovanje svojega ekonomskega reda pred socializmom. Nekaj o tem in onem Misli po zahvalnem dnevu Chicago, III. — V četrtek minulega tedna smo praznovali Zahvalni dan, kot Je v običaju od leta 1621 naprej. Ko so prvi pionirji v Jeseni pospravili pridelke, so bili v marsičem na boljšem kot mi. 21vljenske razmere so bile takrat preproste. OP A niso imeli, ne drugih regulacij, s kakršnimi si je danes treba beliti glave. O inflaciji se nI govorilo in nebo ni tylo pokrito z oblaki dostropnih in nadstropnih cen. Vendar pa smo danes lahko hvaležni, da imamo OP A. V zadnji vojni take ustanove nismo imeli. Ako ni bolj efektivna kot je, se lahko zahvalimo sedanjemu kongresu, ki se ni v zadnjih petdesetih letih ničesar naučil in ničesar pozabil. * Hvaležni smo lahko, da ima dežela za predsednika F. D. Rooaevelta, ki je tretji največji v zgodovini te republike. Ako ni njegov idealni ekonomski program zmagal kakor si ga je zamislil, je kriva temu v prvi vrsti njegova lastna reakcionarna demokratska stranka. ★ Predsednik Rooeevelt je lahko danea sam sebi hvaležen, da je poslal svojega reakcionarnega državnega tajnika Cordella Hulla v Moskvo Od kar se je ta stari moi vrnil, se pučuti veliko mlajšega. Dobil je upanje v veliko boljio svetovno bodočnost in prepričal se je, da boljieviki niso tako kosmati kot jih slikajo. Najbolj smo lahko sedaj hvaležni, da se Hitler in Mussolini ne moreta nikomur več zahvaljevati. Vse kar še moreta je, da si izmenjujeta pozdrave in mislita na njune preživele vesele dneve. Zasluga za to gre naši oboroženi sili na suhem, na morju in v zraku. Pripomogla je. da se Berlin spreminja v prah. V to priznaVije lahko upravičeno vključimo tudi sovjetsko rdečo armado. ★ Puritanci, kakor jih zgodovina imenuje, so bili globoko verni kristjani., Ampak na Zahvalni dan so povabili na kosilo tudi rdeče indijance. ★ Vsi ameriški Slovenci bi morali biti hvaležni, ker imamo v svoji rojstni domovini osvobodilno fronto — armado partizanov. Bore se in umirajo za preporod in svobodo našega naroda. ★ Ubežncmu rumunskemu kralju Karlu v Mehiki se ni posrečilo dobiti ameriškega kolonarja Peglerja, da bi vodil propagando zanj. Pegler ve, da je vlada Zed. držav "zamrznila" 80 milijonov dolarjev rumunskega denarja. ki ga bi kralj Karol rad "odtajal" in si ga nakazoval, če bi ga ta dežela hotela priznati za "zamejno vlado". Njemu je demokracija in borba zanjo samo na Jeziku. Lc denar mu roji po glavi. Ker se tudi Pegler na milijone dobro razume, ae je rajše udinjal jugoslovanskemu "ruso-latu" Fotiču v Washlngtonu, kajti jugoslovanski milijoni (dolarjev) niso zamrznjeni. Sicer pe ni nobene razlike, ako dela propagando za Jugoslovanskega, ali pa rumunskega kralja. S«j sta al vendar sorodnika in oba- dva "demokrata". ★ Dne 23, novembra je Pegler posvetil vso svojo kolono napadom na partizane; ogrizel je ko- muniste, "flika" Adamiča in hvansff^Iihajloviča in Ruth Mi-tchelovo. Ob enem poudarja, da ko je Hitlerjeva armada udrla v Jugoslavijo, komunistov ni bilo na bojiščih, ker so bili takrat vsled pakta med Moskvo in Berlinom na Hitlerjevi strani. A sedaj pa mu tudi ni všeč, ker se bore. Napredni ameriški Slovenci smo lahko hvaležni, da je sedaj tudi delavskemu gibanju najbolj sovražen kolonar West-brook Pegler zoper partizane in hvali Mihajloviča. Radoveden sem, kako se bodo iskreni demo- krati počutili v njegovi družbi. Posebno abstinenti, ki vina ne pijejo. Evolucija pa gre svojo pot zdržema, počasi in sigurno. * Koliko slovenskih delavcev ie je na zadnji Zahvalni dan domislilo, da bi bili lahko hvaležni, ker Proletarec še zmerom izhaja? To ie edini delavsko načelni slovenski časopis v Ameriki- Nekateri menijo, da ni perfekten. Kaj pa je sploh perfektnega na svetu? Primerjajte pa Proletar-ca z drugimi listi, pa se boste sami lahko prepričali, kateri sp bolj načelni in perfektni. • John Chamazar. Konferenca Prosvetne matice in JSZ bo v Milwaukee ju v nedeljo 5. dec To nedeljo, 5. decembra, ob 10. dopoldne, se bo v Milwauke-ju vršila konferenca Prosvetne matice, na katero so bila povabljene pridružene organizacije v Chicagu in okolici, v VVaukega-nu, v Milwaukeeju in okolici, ter v Sheboyganu. Zborovanje bo v Sostarichevi dtorani na 539 So. 6th St. V nji se je vršilo že precej prejšnjih konferenc. Tisti udeleženci iz Chicaga in Waukegana. ki se peljejo na konferenco z električno železnico North Shore, naj izstopijo na National A ve., od kjer imajo do dvorane le še malo hoda. Tajnik Anton Garden je poslal vabila vsem društvom. Ako katero zastopnika ni še izvolilo — par tajnikov je menda vabil-na pisma pozabilo predložiti sejam — lahko društveni odbor sam koga delegira. Vstop je prost tudi drugim članom Glavna vprašanja na sestankih krajevnih podružnic Prosvetne matice so, kako v bodoče, oziroma ko bo vojne konec, obnoviti naše aktivnosti na prosvetnem polju v velikem. Ce to nalogo prezremo, ali zanemarimo, tedaj bo le še malo slovenskega kulturnega delovanja v tej deželi. Važno vprašanje je delavsko gibanje. Slovenci so vsi delavci in zato se jih to tiče vsled njihovih lastnih interesov. Ko bo vojne konec, bodo v ameriški politiki z ozirom na unijski in delavski politični pokret nastale velike spremembe. V njih vsled svojih starih skušenj v politični agitaciji za delavsko stvar lahko veliko pomagamo. Tajnik Anton Garden je že v svojem oznanilu, oziroma vabilu na to konferenco poudari, da bo ena izmed najvažnejših točk razprava o vprašanju bodočnosti Slovenije in Jugoslavije, ter o sedanji borbi v nji med osvobodilno fronto, t. j., partizani, in pada, da bodo milwauska, west-alliška in morda tudi sheboy-ganska društva obilno zastopana. Glede obeda bo preskrbljeno pri Sostarichu, kjer so bili udeleženci zborovanj krajevne Prosvetne matice še vselej fino postrežem. Vsi zastopniki so vabljeni, da pridejo na konferenco ob določeni uri. In vsi drugi, ki se zanimajo za stvar, so enako vabljeni, da se udeleže tega važnega zborovanja. POSTOJANKA ST. 8 JPO-SS Chicago, 111.—V združenju je moč. To se je posebno dobro izkazalo pri delu postojanke št. 8 Slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, kateri obstoji iz zastopnikov čika-ških in okoliških slovenskih društev, klubov in organizacij. Dve prireditvi smo imeli in pri vsaki je bilo tisoč-dolaflev čistega prebitka. Na to smo lahko ponosni in ob tej priliki se v imenu postojanke št. 8 JPO-SS najlepše zahvaljujemo za vaše sodelovanje. Trpeči slovenski narod v stari domovini vam bo hvaležen. V bodoče nas čaka še več napornega dela in potrebovali bomo sodelovanje vsakega slovenskega društva, kluba itd. Zatorej vas prosimo, da na prihodnji seji izvolite zastopnike in zastopnice, ki so pripravljeni se u-deleževati sej in sodelovati pri tem plemenitem delu., Imena in naslove istih pa blagovolite naznaniti podpisanemu tajniku najpozneje do 30. decembra t. 1. V mesecu januarju se bo vršila letna seja postojanke. Med drugimi zadevami bo volitev odbora za leto 1944. Pazite na tozadevno obvestilo v slovenskih listih. Na zadnji seji postojanke je bilo sklenjejo, da se apelira na ono strujo. ki jo"zastopa zamej- Slovence in Slovenke v Chicagu na vlada. in okolici na zbiranje že uporab- Iz Chicaga, kolikor je piscu te* nf obleke, katero naj vsak shra-ga obvestila dosedaj znano, pri- ni toliko časa, ko bo glavni od-dejo na konferenco v Milwau- b°r JPO-SS objavil, kam se naj nabrana obleka pošlje. Seveda bo vse nabrano moralo biti še kee tajnik Anton Garden, od kluba št. i JSZ Joško Oven in Louis Beniger, od eksekutive JSZ Chas Pogorelec, od druš. 1 SNPJ Anton Trojar, od druš. št. 102 SNPJ Kristina Mosley, in nedvomno pošlje zastopnike več drugih čikaških društev! Pričakuje se zelo dobrega odziva tudi iz VVaukegana, in kaj- uporabno in očiščeno. Ziskrenim pozdravom, Anton Krapenc. predsednik, John Gottlieb, tajnik, Leo Jur- jovec, blagajnik * f 11 ^ i __• Priporočite prijatelju, naj si naroči Proletarca. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL Fino postrežbo — Cene zmerne — Delo jomčeno ; TELEFONI: CANAL 7171—7173 Moaeoooesa ....................................... ................................... •.......... ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. | Tal. MOHAWK 4707 I 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL ! PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL Volitve podružničnih odborov Da ne bo kakih zmešnjav, opozarjamo vse Sansove podružnice na točko 'Letne seje' v podružničnih pravilih. Ta točka se glasi takole: "Letne seje se vršijo vsako leto meseca januarja. Na njih podajo podružnični uradniki in odseki poročila o svojem delovanju v preteklem letu. Na letnih sejah se volijo tudi vsi podružnični uradniki.'* V smislu te točke je potemtakem voliti podružnične odbore na letnih sejah, ki se vršijo v mesecu januarju, ne pa v mesecu decembru, kakor to napačno mislijo nekateri predstavniki naših podružnic. Poročila o nakupu vojnih vladnih obveznic V času od 11. do 24. novembra so nam poslale poročila o nakupu vojnih vladnih obveznic med kampanjo za tretje vojno posojilo sledeče podružnice: Podružnica št. 52, Chicago, 111., je naznanila $5,750; št. 53, Johnstown, Pa.. $4,548.90; št. 73 Herminie Pa., $3.180; št. 94 Hos-tetter, Pa., $1,800 Naše gibanje V razdobju od 12. do 24. novembra so nam poslale prispevke sledeče podružnice: Stev. 12 West Aliquippa. Pa., $9; št. 19, San Francisco, Calif., $200; št. 26, Salem, Ohio, $4 50; št. 40, Kemmerer, Wyo., $9; št. 47, Pueblo, Colo., $5; št. 53, John- stown, Pa., $4.50; št. 66, Library, Pa., $212.25; št. 94, Hostet-ter, Pa., $6. Za Združena slovenska društva v New Yorku nam je poslala tajnica Ana P. Krasna znesek od $9. Darovali so: Harry Ger-jovich in Knez po $1.00; Anton Mosse $5 in Joe Gomstar $2.00. Rojak, ki ne mara biti imenovan, je nam poslal znesek po $3.61, ki ga je prejel od Zvonka Novaka za povračilo vnaprej plačane naročnine za en izvod njegovega besednjaka. Shodi, seje, sestanki in prireditve Veselica, ki jo je podružnica št. 2, Chicago, 111., priredila dne 20. novembra, bo prinesla okoli $200 čistega prebitka za SANS. Podružnica št. 90, Kitkland Lake, Ont., Can., misli v kratkem priediti veliko veselico za SANS Javni shod, ki ga je imela cle-velandska podružnica št. 39 s sodelovanjem vseh drugih tamoš-njih Sansovih podružnic dne 14. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., je sijajno uspel v vsakem oziru. Dvorana je bila nabito polna in nabralo se je $1,235 za SANS. Podružnica št. 1 Detroit, Mich, bo priredila pisatelju in častnemu predsedniku naše organizacije Louisu Adamiču dne 11. decembra častni večer v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Livemois Ave. Prireditev se bo pričela točno ob sedmih zvečer. L ADAMIČ AMERIŠKEMU TISKU 0 P0L02AJU V JUGOSLAVIJI prositi malo razumevanja o tem kar sa dogaja na Balkanu in v Evropi? Smem prositi, da it malo potrudite, da spoznate Jugoslovane, ki so toliko doprinesli za zmago In je samo od sebe u-mevno, da nočejo, da bodo zopat upreženi v novi diktaturi pod protakcijo anglo-amariška vojske? Nameni jugoslovanske vlade v izgnanstvu, sedaj v Kairu, so definitivno diktatorski Chur-cihll hoče, da upostavi kralja Jugoslavije na njegov prestol; tako tudi kralja Grške, kjer je situacija ista kot v Jugoslaviji. Odnos tamkajšnjega naroda je isti kot «v Jugoslaviji — za svobodo in demokracijo. Zakaj bi kdo zahteval ali pričakoval, da se ta odnos prilagodi osnovam uradnikov v Londonu, Washing-tonu in Kairu, od katerih so mnogi proti-balkanski in protislovenski, prezirajoč male narode? Zakaj ne priznati jugoslovanske revolucije? Ta revolucija ni nič slabša kot je bila ameriška revolucija. Ako jo priznamo Sfe-daj, mogoče se tudi drugi evropski narodi dvignejo proti Hitlerju, namesto da čakajo na naše taktičarje, da skončajo svoje na« črte in da iste ko-ordinirajo s potencialnimi Darlani in Badogli-ji v raznih evropskih deželah. Pred letom dni sem začel opozarjati State Department o možnosti, da ako naše trupe pridejo v Jugoslavijo z namenom, da us-postavijo stari režim, da naletijo na oborožene skupine, ki ne bodo smatrale ameriške vojnike kot osvoboditelje, ampak bodo streljali nanje. Bodočnost je sedaj tukaj. Jugoslovanski narod jo skuša »tvoriti boreč se proti sovražnikom, vključivši domačim fašistom. Zakaj ne pomagati jugoslovanskemu narodu raje kot pa služiti tradicionalistom tukaj, ki bojač se bodočnosti naroda, ga skušajo potisniti nazaj v tragično preteklost." bo mir v Evropi le začasen in intrige drug plroti drugemu se bi obnovile. A Roosevelt, Churchill ln Stalin in njihovi ministri vna-njih sadev izjavljalo, da mora mir biti trajen in vsled tega tudi dogovor mad njimi tak, da bodo po končani vojni te tri velesile z drugimi prijateljskimi državami vred vzajemno delovale. Eden izmed pogojev za vzajemnost je zagotovilo, da se ne bo nobena vlada u meša vala v notranje zadeve druge dežele. To se sicer veliko laglje obljubi kot izpolni, a če ie dovolj volje na obeh straneh, se trf vseeno lahko zgodi. Bojazni kapitalizma pred socializmom sicer to ne bo odpravilo, kajti za socializem je delavstvo delovalo in se borilo zanj še ko ni bilo ruskega komunizma, in se bo v bodoče tudi če sovjetska vlada obljubi, da ona ne bo pomagala v takih naporih. A bo pa s tem pripomogla, da bo med vladami zaupnost, in da se bo socialna vprašanja lahko mimo reševalo. Seveda morajo v ta namen te velesile deželam res jamčiti demokracijo in pobijati fašistične diktatorske naredbe, kjerkoli bi se pojavile. Upanje je, da bodo glavni predstavniki teh treh sil prišli v vprašanju vnanje politike do popolne soglasnosti in če to dosežejo, bo dobljen tudi mir, ne samo vojna. Ameriški tisk je sedaj prilično razdeljen v svojih simpatijah do Jugoslavije. Mnogi listi ponatis-kujejo propagando, ki jo širi pod okriljem ideje za velika Srbijo Ruth Mitchell. Drugi poveliča-vajo Tita. Louis Adamič zasleduje pisanje enih kot drugih in odgovarja. Sledeče je eno izmed njegovih pojasnil in pa argumentov v obrambo partizanov: "San Francisco Chronicle", splošno znan časopis na zapadu je pred kratkim objavil obsežen uvodnik o Jugoslaviji. Razpravljajoč situacijo se je pisec obenem poslužil pretnje — brez osnove — s povdarkom, da poj-de zavezniška zmaga mimo Jugoslavije, ako ne pride tam do sloge med dvema glavnima stru-jama. V odgovor na ta uvodnik, je Mr. Adamič napisal sledeče pismo temu časopisu, ki ga je ta list priobčil v izdaji dne 10. novembra: "Kar se dogaja v Jugoslaviji ni samo lokalni spor, ampak manifestacija osnovnih vprašanj te vojne, kar pomeni, da sega tudi do korenin kakršnega koli miru, ki ga bomo imeli. V zvezi z njihovim odporom proti osovini, je jugoslovanski narod doznal eno socialno revolucijo, katero je domača reakcija, podpirana od zapadno-evrop-skega imperializma, zaplenila s skrajno grozo skozi minulih dvajset let. Mihajlovič je kon- tra-revolucionaren zastopnik te reakcije in Imperializma. Skozi c^ve leti je sodeloval in še sodeluje z osovinskimi komandanti na Balkanu, ki so mu pripravljeni [¿omagati v borbi proti revoluciji v Jugoslaviji. Skozi dve leti se on ni boril proti sovražniku Združenih narodov ampak puoti revolucionarnim partizanom. V dveh letih so Jugoslovanski partizani uničili do 500 osovin-skih vlakov, vključivši mnogih, ki so vozili zaloge namenjene nemškim trupam v Afriki, Siciliji in Italiji. Partizani so uničili vse jugoslovanske industrije, tako da Nemci ne dobijo ničesar iz tovaren in rudokopov v Jugoslaviji Kljub vsemu temu so Jugoslovani v vaših očeh inferiorni drugim evropskim narodom, ki niso prispevali nobenega primerljivega doprinosa vojnemu naporu Združenih narodov in po Vašem priporočilu jih naj se izključi od plodov zmage. Vseeno pa ameriška in angleška vlada še nadalje priznavata jugoslovansko vlado v izgnanstvu, katere je Mihajlovič član in kateri je na čelu mladi kralj Peter, ki vleče preko $500,000 letno iz jugoslovanske blagajne v izgnanstvu v času, ko njegova domovina gre skozi najstrašnejšo agonijo. Ni moj namen tukaj razlagati cel jugoslovanski problem: to 'sem poskusil drugje. Ali smem SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWN DALE AVENUE .. CHICAGO 23, IL' INOIS VNANJA POLITIKA ZAVEZNIKOV V LUČI NESOGLASIJ (Nadaljevanje s 1. strani.) komunistično zvezo, naperjena zgolj proti Rusiji? A dogodilo se je, kot se v diplomaciji dogodi marsikaj čudnega in neetičnega, zahrbtnega in hinavskega. Z vračanje krivde sa vojno Druga stran, ki tolmači taktiko Rusije, pa trdi, je treba aa ! novo druitvo. Naslov za list in za tajniitvo je: 26¿7 S. Lawndale Ave. CHICAGÖN23, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreet Tel. Crawford 1212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. 'Except Wed. and Sun.) S:30 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. 22It So. Rid|ewar Ave. Tel. Crawford 8440 If no answer — Cal Anstin S700 >«KIIMIMIMIMMMM»»; BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers e . OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1890. Published W.ekly at 2301 So. L.wn4*U A*«. CHICAGO 23, ILL., December 1, 1943. VOL. XXXVIII. NO LABOR VOTE THE MARCH OF LABOR Since the recent election editors of the business press have been ( commenting tluit there is nothing like u labor vote. They come to that conclusion by a consideration of tuc (act tiiat in important instances the j candidates endorsed by organized workers' groups lost. In Philadelphia, where William Dullit. Democrat, lost his fight for ! mayor under the weight oi u heavy Republican majority, the facts are compelling. Builit has an iiUernational reputation. He wa* a friend of the President and Mr. Roosevelt came to his hejp in the final *hour of the campaign with a letter t.nat was plainly written for its vote-getting effect. And the Builit campaign was launched with the practically-unanimous endorsement of the city's organized workers. No friend of Labor can evade the fact that the majority gaineu by the Republicans weakens tiie present value of union approval. The same story can be told, with minor variations, in the New Jersey state election and in the city election of Detroit, to mention only two other cases. We take no pleasure in recording the above results. We would prefer that all workers should accept the Socialist party and the Socialist program and philosophy as their own. But short of that, we could find considerable satisfaction in the creation of an independent party of Labor that would be separate and distinct from both old parties. However, such purposeful and effective unity is not the logical result of the "reward friends and punish enemies'' policy that has always i been the ultimate of union political tactics. It is an understatement to say that we are sorry that the workers of America are unable to use their political power in a united manner. We are alarmed. For the time is coming when workers will be faced with fundamental issues that must and will be settled by governmental j authority, issues that may mean for them the difference between the democracy they are fighting and sacrificing for and the fascism they ! hate and oppose. Perhaps it is because political democracy seemed so secure to them j that workers as a class have failed to realize the real meaning of political parties in a democracy. Parties are the instruments whereby \ the interests of a definite economic group are served. On the basis of I that definition it may be said that workers who choose between the two old parties never have a party of their own. since both old political groups are committed to a system that makes labor-exploitation and owner-interest the ordered way of life. A choice between Democrats and Republicans has never been more than a selection of what might be the lesser evil. The Socialist party, 011 the other hand, is not merely committed to "doing something" for workers. The Socialist program calls for a definite thing; namely, for the freedom of workers from all forms of exploitation and for the division of the wealth workers create upon the basis of service and not ownership. Workers either will soon enter a new era of servitude or be truly free according to how well they can gain united control of the lawmaking power of the nation. And their failure to swing elections this year isn't encouraging —Reading. Labor Advocate. Mitlift . with thc magfi of humanity, not go many rights as sacred; by uniting on a world basis they can assure human rights on a world basis. Only a world order that assures human rights of individuals and United Rehabilitation . * , 4 .,1 For a long time the United Nations have been a going concern on the field of battle. With signing of an agreement by representatives of 44 governments on November 9 they entered actively into co«r»mon action In the area of international economic cooperation. The Uniwd Nations Relief |md Rehabilitation Administration will carry over from time of war to time of peace. It contains the promise of a continuing icality for thc international unity that has been developed under stres: of war dangers. It is calculated that up to 210.000.000 persons in Europe and Asia must be cared for in one way or another for varying periods. In Europe-there are more than 20,000.000 of displacd persons and in China more than 40,000,000 Great populations must be fed. clothed and fumishe^ the means of helping ourselves. Were we to fail in furnishing the necessary aid. the suffering, the unrest, the turmoil would make political western, and Dr. Francis E. McMahon. Thc last of these victories has! atability impossible. The furnishing of food and clothes thus has wide been protested, however, and in the end may prove to be of the Pyrrhic I political importance variety. Dr. McMahon, a teacher of philosophy at Notre Dame, hap been The support of this gigantic effort will be wotldwidc. Uncle Sam ousted for making public pronouncements on matters not strictly J will not be thc Santa Claus No three great powers will monopolize 1 bMic sUtemeflt need ** only ® millions of Robinson Crusoes on a sheltered island. To the millions of our sons, brothers, sisters and husbands on the fighting fronts it supplies the essence of our aims and aspirations in this worldwide crusade. It states boldly and in unmistakable terms the undying principles of humanity and civilization for the salvation of which we are called upoti the groups through which they seek to make supreme efforts and to bring staggering sacrifices, a better life can give us a lasting • • • basis for peace. Such an order The labor movement of our country, which for many years has would progress steadily toward stood out for sound, responsible international cooperation for the freedom for all and away from rule maintenance of lasting peace and democracy, has especial cause to re-over other people's lives. | joice over the results of the Moscow Conference. In more than one Experience shows that the uae sense, this pact marks the normal continuation of the course of our of police power is an essential con- I friendship with Russia mapped out by President Roosevelt tome ten dition to maintenance of order in 1 years ago. It reaffirms our genuine friendship for Russia—not only as any geographic division. This is an ally in war but as a great nation working out its economic and social equally true of international order, destiny without attempting to foster its doctrines upon our own way There is practically no disagree- oi livin*» The Moscow Conference gives us the wholesome assurance that we shall fight this war through to victory shoulder to shoulder with the armed might of Russia and establish and maintain a just peace afterward.—Justice. ♦ ment on objectives. The next step is to get agreement on how to implement these objectives. Mutual confidence and good faith help toward decisions that will mean freedom for all people?. While we cannot escape the consequences of the mistakes of the past, nor the outbreak of civil war when arbitrary rule is broken, we can raise thc torch of freedom which alone can lift nations to higher levels of living. What is now desperately needed to clarify international planning is a clear, forthright statement of national foreign policy by the Congress of the United States. That Chicago's Transportation Dilemma "Free enterprise" has its own way with Chicago's transportation system for more than 50 years. Behold the results! Elevated and trolley lines bankrupt. Equipment run down. "Straphangers" packed in worse than cattle bound for the, stockyards. State legislatures and city councils have^ been corrupted. Courts l ave been "fixed." Millions have been lavished on party "machines." end thousands of investors have been stripped of their savings. Mayor Kelly suggests that municipal ownership Is the only remedy, but the Chamber of Commerce crowd growls its disaent. There must be not interference with "free enterprise." they contend. Fortunately, the issue is to be submitted to the people in the form of a referendum. It's a safe bet they will instruct the city to take over.—Labor. philosophical. A vocal opponent of isolation even before we got into thc 1 the support or the control. Forty-four nations will pay and make thc war, Dr. McMahon has been speaking out in favor of international collaboration. He asks for friendly relations after the war with our allies, and he includes the Soviet Union. He is known to consider communism far less a menace than thc cult of the Nazis. Abhorring anti-Semitism, he has in his zeal seen fit to condemn Father Coughlin. And above all he has persisted in calling General Franco a fascist, an idea which he may uncritically have picked up from the General himself. As Dr. Mc- decisions. $2,500,000 000 will be required for thc initial expense The United States plan fbr thc raising of thvs sum is to tax each cooperating tflM ■Km formal statement of the responsibility our nation feels for doing its part in maintaining peace be- j tween nations, with justice to all. j Uncle Sam Bank's Best Patron . _ .«„wv, M.MM. _________... , Financing thc war is profitable for thc banks—plenty of business £2? fi.4* °f iU annual inCoW °thcr p,ans haVC befn pr°- th-t tn EL 1 *nd *** So, according to the Federal Reserve Board. fo, the first posed, but all of them involve proportional payment of common obl.ga- ™ ^^^ * ^ 1 time in history, banks are making more money from government loans tiona. Even some of the occupied countries will be able from the start cntl we musi P«rucipaie in me t h*»n € r/k m l\i ■ i nnuc lAnna an/1 IKai» rva*/\ f ¡1« nawk I Uam aA 11 ma a occupied countries will be able from the start to pay their part Here we have genuine internationalism at work. How far the peace-time production and exchange of commodities remains to be seen.—The New Leader. Mahon has discovered, the Notre Dame authorities "do not want the! spirit of the thing can be carried over into the arrangements for normai. rame of the university associated with the promulgation of those views." As views they do not seem to us un-Cathollc. But who are we to judge? Dr McMahon suggests that "powerful pressure has been exerted on the university authorities to muzzle" him. And who. we are led to wonder, is in a position to bring such pressure on the country's most renowned Catholic university. __The Nation THE CONTROL OF THE SKIES By SC OTT NEARING | in a public statement that the U. S. "The Allies floated to victory on ! was free to use any of these air fields in the prosecution of the war, but he made no promises about the post-war setup. Great Britain has established an will soon be sitting victoriously on "UNRRA" For proof of the fact that the ' ioV 8 ruins world has bfcen operating under a Thcn whal a wave of oil," wrote one commentator in describing World War I. A bitter struggle for the control of oil reserves followed the war. The united Nations today are Air Ministry charged with the re-sailing to victory on airplane wings, sponsibility or watching over and crazy social and economic system, we refer our readers to thc United Nations Relief and Rehabilitation Administration (UNRRA). Go back a generation and get a larger view of the picture. After World War I this nation, tlike all other capitalist nations, tried to be prosperous by selling everything and buying nothing. Today the control of the skies is as crucial as was the control of thc seas during pre-plane days. A bitter struggle for the air will follow World War II just as surely as the struggle for oil followed World Well, then we'll have gained what we started out to get back in 191»—tne right to export with-out importing We'll send food, clothing, budding materials to all parts of the world. For what? To build up what the war tore down. We'll work for the benefit of other people. For what? To put them in a position than from business loans and their profits are higher than at any time since the bank holiday of 1933. Just consider these figures: For the first six months of this year, the banks' profits, after all expenses had been taken care of. totaled know destruction oi our clvlliM- *S *176 000 000 for »"»« Perlod »•«* tion by w&r ts the only alternative.» r ■ . _. . j development of agencies necessary to maintain justice. The task ahead is so stupendous and fateful that we might hesitate if we did not We look to Congress for wiac ¡ HIGHLIGHTS OF deliberation and __ __ ,______________________________TOMORROW thu. typifying thc C-.^ CHURCHILL'S SPEECH... ! 1 ™or'd wh!rc lh™ncs h,vc an parties and branch^ the gov-! In his most rcccnt spcoch. Win- ^«"»ied and _ where kin«, arc extending British aviation. The ministry is reported to be working overtime. U. S. airplane builders> alarmed by the business-like fashion in which the British are planning The greatest fear of the wise rulers wh#rc can a«aln Produce their War I. Already the outlines of this j postwar air power, are appealing struggle are revealing themselves, directly Jo the American public in Needless to say, plane building ; news stories, special articles and ____________________________ by the defeated Axis powers will large scale advertisements to safe- gava Hitler his chance "to ri* to of America was that other peoples would send their wealth to America. It was that fear that caused an outcry against the German Republic's plan to pay war reparations in goods that it could produce instead of with gold it did not have. And. incidentally, it was the collapse of the German Republic that be stringently limited—perhaps even prohibited—on the grounds of military necessity. Such a policy guard U. S. interests by the exten- 1 power. sion of aviation. American Export Lines had a would leave Britain, the Soviet full pag3.75 t copy PROLETARY BOOR SHOP 2301 So Lawndale Ave., Chicago 23, III