Šievilni vlomi. Knjigotržci v Berlinu so bili zelo razburjeni. Cele mesece so obiskovali njihove blagajne vlomilci, za katerimi je manjkala vsaka sled. Policija si še ni opomogla do sape, že je vznemirila javnos. vest, da je bilo oropanih vseučiliščni blagajni 3000 tolarjev. Koj za tem ropcm so se obrnili tolovaji do večje knjigotržnice in jo prisilili, da Jo beležila na plat zg'ube 1500 tolarjev. Neznatni kramar. Ob pojavu teh vlomov je živel v Berlinu manjši trgovec z imenom Malhov. Vozil se je s svojo neznatno robo okrog po sejmih in si je pridobil s trudom nekaj premoženja. Posedal je lastno hišico, v kateri je živel povsem zadovoljno s svojo ženo — otrok namreč nl bilo. Eden od paznih policijskih urad-* nikov je videl, da sta vstopila pri Maln hovu na obisk povsem tuja moška pr-< vič po vlomu v vseučilišče, drugič ono jutro, ko je bila olajšana knjigotržnica za 1500 tolarjev. Policist je javil svoja opazovanja na višje mesto. Policija ja sklicala vsled vlomov oškodovane knjigarnarje in so jim pokazali Malhovd sliko. Eden od trgovcev se je spomnil, da je videl baš tega moža kratko pred vlomom v svoji trgovini. Oblast se je odločila za hišno preiskavo in nekega jutra je bila Malhova hišica obkoljenjl od stražnikov. Eišna prelskava. Malhov je sedel s svojo ženo pri za^ jutreku, in zrl na vstople povsem mirno, kakor bi imel čisto vest. Policijskl uradniki so se ozirali začudeno po čedno opremljeni sobici, ki ni kazala niti najmanjšega suma na zagrešeno nepostenost. Vsaka stvar je bila skrbno na svojem mestu. Na deščicah pred okni je bilo vse polno loncev s cvetlicami, ki so bile baš sedaj v zimskem času V, polnem cvetju. ' Malhov je vprašal, kaj da iščejo prf njem. Vodja policistov je pokazal na' Eveženj v kotu in zahteval pojasnilo, kaj da vsebuje. Malhov je odprl zavoj in ©ko postave se je prepričalo, da je v njem blago. s katerim je tržil kramar po sejmih. Pošten nakup blaga so potrdlli pisani računi. Kljub temu je dal komlsar povelje ta hišno preiskavo, katero so izvršili z vso natančnostjo stražniki. Pri vsej natančnosti niso odkrili ni.esar sumIjivega. Konečno je še privzdignil eden od uradnikov cvetlični lonec, ki se je pa prevrnil, padel na tla in se zdrobil. Isto.asno se je zakotalo iz njega nekaj kovinasto okroglega, ki je moralo biti skrito pri koreninah rastline. V vseh lon&kih so odkrili zlatnike. Pri pogledu na toliko neznancev je frfotal kanarček preplašeno po kletki In brskal po pesku, s katerim je bilo posiito dno tičnice. Eden od uradnikov je zapazil med peskom ključek, s katerim se je dala, kakor so se prepričali pozneje, brez nadaljnega odpreti vseučiliščna blagajna. Pod pločevinastim dnom kletke so bili razni vrednostni papirji, ki so bili doma v eni in drugi izropani fcnjigotržnici. Malhova in njegovo ženo je odgnala policija s seboj. V zaporu. V zaporu je zahteval Malhov takojšfije zaslišanje z izjavo, da ne bo samo vsega priznal, ampak tudi razodel oblasti vse važnejše podatke za izsleditev ostalih krivcev in način poravnave z vlomi povzročene škode. Po tedajnem običaju je bila takemu priznanju zasigurana vnaprej popolna pomilostitev ra vse zagrešene zločine. Dva dni za tjem je imelo sodi.če v rokah od cesarja podpisan ukaz, ki je zasigureval Malhovu in njegovi ženi pomiLoš.enje, aJko izdata pomagače in obljubita, da se bosta poboljšala za bodo.nost. Ako bl ne izpolnila teh pogojev, je tudi potnilostitev neveljavna. Malhov je priznal koj iz spomina 100 velikih vlomov. Imenoval je vse p-omagače in označil tudi njih bivanje. Sodnija ]e čula iz njegovih ust najbolj natan.ne podatke o organizaciji ene največjih tolovajskih band, katere pogla,var je bil Malhov. Skraja nadlopovu Hlso verjeli. Posebne komisije so se podale s tolovajskim glavarjem na deželo, v predmestja in v bolj oddaljene ,vasi v berlinski okolici. Povsod so izsledili Solane bandite, o katerih je šel med narodom glas, da bi izmaknili ce* lo belino i_ človeškega oka. Glavarjev brat. Kaj je vendar nagnilo Malhova kot poglavarja dobro organizirane bande, da Je vse priznal? Je bil vendar povs-em pokvarjen Clovek in vendar je čutil v eni točki kot poštenjak. V mestu vzhodno od Berlina je živel njegov mlajši brat, seve pod drugim imenom, iker je bil Malhov že davno spremenil svoje pravo ime. Ta brat je bila prava vsebina in skrb Malhovega življenja. Tudi Malhov mlajši je pripadal roparski družbi, vendar mu je manjkalo vse za pravega tolovaja. TovariSi mu niso zaupall prav. in sp ga celo goljufali glede deleža. ' Starejši brat je prosil mlajšega, naj pusti tolovajstvo. Todpiral ga je tolikanj znatno z denarjem, da se je morai ta truditi, da ga je lahko sproti zapravil v lahkomiselni družbi. Cela leta je trajalo to razmerje. 0 bratstvu obeh omenjenih ni znal nih.e. Oba tička sta se pa tudi čuvala, da nista izdala eden drugega. Po aretaciji je bila Malhova edina skrb njegov brat, ki bi bil brez njega itak kmalu zgubljeri. Ljubezen in skrb za brata ga je gnala, da je vso priznal ter izdal s ciljem: na ta način se dokopati do svobode ter skrbeti za brata. Med tem je zavzela preiskava o zločinih bande tak obseg, da je ni bilo mogoče tirati do konca, ker so se akti preveč gromadili. Preiskavo so enostavno zaključili in se zadovoljili z aretacijo 600 tolovajev in glavnih krivcev. In baš na cilju je zagrabila Malhova vsa teža usoče. Obračun med bratoma. Malhov brat je imel ljubico, ki je bila organizirana v tolovajski družbi. Ko so pričele v rojstnem kraju te ženske aretacije na veliko, je postalo tudi njo strah. Ljubček jo je miril, da po njej ne bo segel niliče in ji je tudi zaupal skrivnost razmerja med poglavarjem bande in njim. A baš taiste dni je izdal starejši in zaprti brat ime te ženske oblasti, ne da bi znal, kaj in koliko da je njegovemu bratu ležeče na prosto&ti tolovajke. Ljubico so zagrabili in ta je zaklicala pri zaslišanju iz maščevanja: »Malhov je prelomil pomiloš.enje. Ni.esar ni izpovedal o svojem bratu!« Te besede so bile za policijo posebno masten ocvirk. Ravno ob zaklju.ku preiskave si je pristrigel poglavar ter glavni krivec sam svoje tolovajske peruti. Zaprli so mlajšega brata. Prepeljali so ga v Berlin in ga predstavili starejšemu. Ko je zagledal Malhov pred seboj svojega mlajšega brata, se mu je grozno nakremžil obraz. Zavedel se je, da so bili vsi njegovi rešilni poskusi zastonj. Mlajši se je čudil strahovitemu izrazu svojega brata. Pripognil se je z nevidno naglico, Izvlekel izza škornjevcga oboda nož in kriknil: »Ti pesjan, si me izdal!« in mu je zasadil rezilo do ro.aja v prsa. ZagrabiU so ga ter ga uklenili. Mal-i hov je ležal v zadnjih zdihljajih na tleh, glbal je še z roko, kaikor bi hotel nekaj povedati, pa mu je samo grgra- lo iz grla — izdahnil je .  ¦. K.misar je povedal odkrito zvezancmu, da je zaklal brez vsakega vzroka brata. Baš radi tega, ker njegovega imena pri zaslišanju Malhov niti ni imenoval, si je prekrižal sam zasigurano mu pomiloš.enje. Morilca so od-< vedli v verigah. V zaporni celici si je končal sam življenje na ta način, da se je pognal z vso silo z glavo ob zid!