A Iz govora predsednika CK IMS tov. Frančka Mirtiča v petek se je o Celju pričel vi. kon- posebni dejavnosti imeli pred gre« Ljudske mladine Slovenije, na kate- oejuj moralno plat vzgoje, raZ-__ ... ___.1 4.. ji nv riš c a.____----------—____ rem je govoril tudi predsednik CK lms vijanje tovarištva, skromnosti in 1^.0 dalje. Večkrat se n. pr. do-ferata priobčujemo o celoti odstavek o gaja, da SO posamezni klubi OZ-i- tovariš Franček Mirtič. Iz njegovega re- problemih naše telesne kulture. roma njihova vodstva Zaintere- sirarna le za to, da jim neki član »Mladega človeka je treba je- doseže določene uspehe v tej ali mati kot celovito osebnost, vzgo- drugi panogi, in so pripravljena jo mladine in vzgojne orobleme za to storiti vse, kaj malo jim pa kot enotno področje. je pa mar, kako on izpolnjuje V praksi stojijo stvari neko- svoje dolžnosti kot študent, di-liko drugače. Tako se na primer jak ali delavec in kakšne mo-cesto teiesaa vzgoja obravnava ralu© kvalitete ima. V taksnih iz ozkega aspekta izključno primerih telesna vzgoja piravza-športa, telovadbe ali drugih pa- prav Zgublja svoj pravi smisel, nog; cesto se tudi kulturno-pro- Na drugi strani to področje svetna vzgoja obravnava s slič- dejavnosti hromijo zelo ozka nimi merili Iz takšnih vidikov pojmovanja — omejevanje na se kaj rade dajejo ocene o mla- samo panogo. telesne vzgoje, po-dini in njenih problemih. Ce je sebno pa se izključevanje sport-nekdo trenutno vnet za nogomet, n|h panog, ki so zelo popu-je v očeh nekaterih ljubiteljev arne, iz okvira telovadbe kar telovadbe ali kakšne panoge kul- je karakteristično za nekatera turnega udejstvovanja skorajda vodstva »Partizana«. To vodi pp-izMihiipn gosto do pravih nestrpnosti in ... * ' ., i v sektaštva. Ob teh problemih ne Bistvo problema pa se o -■ nameravamo dajati sugestij or-v naslednjih mamiVs-ac.jnh: od- ganizacijskega zJnaeajabin Jse v por vzbuja to, da_ plemeniti-srni- f n mislimo spuščati, zavzeta1, telesne vzgoje mahe,jo se se za to, da bi se Ste ««*» v večji Zlasti pogrešamo to, da bi klubi mcn zavestno dopolnjevala, in društva ter sekcije ob svoji (Nadaljevanje na 3. strani) Poštnina plačana v gotovini CENA IZVODA 20 DIN liliji Izdaja Tiskovni »vet »Polet« — Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vr-čarno — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In -.prava v Ljubljani — Uredništvo! Llkozarjeva al. 12, uprava: Cankarjeva 1. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 60-KB-2-Z-84 — Telefoni i uprava 21-281, uredništvo! 31-894 (ob ne-deljah tudi 31-193 tn 30-278) — Celoletna naročnina 100 din, polletna 200 din. Leto XIII. — Štev. 3? V Ljubljani, 15. septembra 1957 lll==lllllli Meddržavna nogometna tekma Jugoslavija : Avstrija Z Avstrijci nam ne gre Slaba igra obeh moštev — Tekmi so prisostvovali poljski gostje s sekretarjem Gomulko in predsednikom Cgrankieiviczem na čelu @ @ n Beograd, 15. sept. — V današnjem, meddržavnem nogometnem se je ta prva šansa razblinila v nič. srečanju A reprezentanc Jugoslavije in Avstrije, ki mu je na sta- Avstrijci so odgovorili s protinapa-dionu JLA prisostvovalo 52.000 gledalcev, se je znova pokazalo, da dom. Levo krilo Haununer je na lep z Avstrijci nimamo sreče. Po vodstvu 2:0 so naši igralci dopustili, predložek srednjega napadalca Buda je prišlo do izenačenja in nato komaj še rešili neodločen re- zetka ostro^ streljal z glavo mimo zultat. Jugoslavija: Avstrija 3:3 (2:2) gola. Jugoslovani so se po 15 minutah igre nekoliko otresli (nervoze in mejna sodnika Nedelj-kovsiki in js/a je postala z obeh strani neko-Erlich Irko lepša, rrvi kot so iz'vedli Jugo- Po 'odiigrainju obeh himen sta slov,aai- V ,15: m,inut.i j* ”amr“ m« vrug au.iu. u . . prodrl po levi strani Milutinovič, kapetana B-osIkov m Hanappi izme- i ^ je iz,po{]bil braDiilec Swo-njaila cvetje in žreb je določil, da ^ in pJQ strePlu , kota je Rajkov V J Tiskovna konferenca o nekaterih perečih problemih v partizanski organizaciji KONSERVATIVNOST V VRHU napredek organizacije predvsem pa starejši preizkušeni igralci takoj uredili svoje vrste in začeli smotrno napadati. Žoga je bliskovito romala z noge na (nogo aummer. La .na! vr£j!al Stojanovič je imel ta- ;zre<]n;b prodorov, kjer so posamez- Glavni sodnik: Orlandini (Italija), ^ "mujjugoslovanski ni i^osl-ovauski napadalci skušali s napadalci, ki jih je tokrat vodil Pašid. Avstrija: Schmied, Kozliček I., Svvobodh, Hanappi, Happel, Koller, Halla, Dienst, Buzek, Komer II., Hanmmer. moči. Jugoslovani so torei prišli v vodstvo, ko ni nihče pričakoval. Seveda je ta gol dvignil moralo pri naših igralcih, kakor tudi med številnim občinstvom. Sledilo je nekaj streli od blizu in daleč zvišati re- žem, temveč so se trudili povezati svoje vrste in z naglimi prodori spraviti avstrij vratarja Schmieda bod , naglimi’prodori lahko do- T JSS*ZJSiSSrJSS±. ± w* i™ »®«1- *, ki „ „ p,e. večjo nevarnost za vso avstrijsko obrambo. Avstrijci so vedeli, da V petek je bila v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri je predsednik Zveze »Partizank Slovenije, tovariš Mitja Ribičič, obrazložil svoje stališče do nekaterih pojavov v izvršnem odboru »Partizana« Slovenije in do zaostritve odnosov v izvršnem odboru, ki se se interni partizanski zleti spremene v skupen nastop tudi drugih telesnovzgoj-nih organizacij, je bilo predfestivalsko vzdušje na področju telesne kulture kaj žalostno. Na terenu so prevladovale različne polemike o prednosti in škodljivosti, o potrebnosti ln nepotrebnosti telovadbe in športa, skupni nastopi raz- dobrih poznavalcev nogometne igre je lahko opazilo, da so Avstrijci s svojimi enostavnimi prodori nevarnejši im da bo morala naša obramba temeljito zavihati rokave, če bo ho- je pojavila na nedavnem posvetu ličnih organizacij so bili dovoljeni samo ■ v' »Partizana« Slovenije v Kranjski gori. Izvajanja tovariša Ribičiča priobčamo v celoti. s!sra posvetovanju v Kranjski gori dne • se9tembra 1957 sem pred zaključkom ^a;'!>ravc o poročilih prisotnemu aktivu e esnovzgojnšh delavcev »Partizana« na-svoj namen, da na prvi seji v okviru raznih sporazumov, športni sodelavci so očitali »Partizanu« togost in drill, pripadniki »Partizana« pa športnikom rckorderstvo in profesionalizem. Tako vzdušje je dajalo hrano okorelim klubašem, ki niso nikoli videli preko plotu svojega društva in v takem meglenem ozračju so najlaže dihali nestrpni, dogmatični tiršovcl, prizadevajoč Up. --- -------- — — strpni, aogmaucni ursovci, prizauevajou avnega odbora podam svojo ostavko sj ohraniti preživela idealistična načela mesto predsednika republiške zveze. enotne vzgoje, ki se od starih Grkov Izvr« °čstop senl lltenlel-i! s tem, da v u0 danes ni spremenila in je neodvisna ga ’>nem oaboru “> Pravega tovariške- od družbenih sprememb. V takih oko-ctW°ael0Vanja’ demokratične zavesti ln „5činah organizirati republiški zlet sa-sovornostl nred članstvom, da važne____________ __ __________ ... ________ ornostl pred članstvom, da važne g_. Principieine sklepe uprave in skup-11 c posamezniki ne sprovajajo ali celo , ujejio proti in končno, da v našem mnem in upravnem odboru prevla-lejo konzervativni nazori o telesni (jat'°h. Povedal sem svoje prepričanje, »n edina pot, ki bi privedla vodstvo rartiz mo v okviru »Partizana« bi pomenilo (Nadaljevanje na 2, strani) jeli jih ni prav nič zbegal, nas-prot-no, še z večjo vnemo so se vrgli v foonbo im sledilo je nekaj mučnih prizorov pred Stojanovičevimi vrati. Igra je postala tudi ostrejša i-n itali- ia=* S Orlandini je S padalcem. V 10. minuti so Jugoslovani uprizorili iprvo resnejšo akcijo. Na sredini igrišča je prejel žogo opominjati igralce. V 25. minuti smo že vsi pričakovali izenačenje. Branilec Swoboda je oddal žogo na levo Boško v im jo lepo oddal Rajikovu, m,, ‘iv7 toda namesto da bi ostali predvsem pr^.s:til Die-nstu n v zadn jem pa Milutinovič, ki je imel najlepso tren^(fcu }e Zebec preprečil najbuj- priložnost, pomagali hitremu Raj-kovu so bežali od njega, talko da (Nadaljevanje na 8. strani) Bolj waterpolo kot košarka Ljubljana, IS. sept. - Včerajšnje vreme ljubitelje košarke. Kljub takšnemu vremena ni športnikom obetalo prav nič prijetnega. Pa sc iih )e zbral° Pod Cekinovim gradom Predsednik Zveze »Pai-tižan« Slovenije, tov. Mitja Ribičič Zvezna košarkarska liga saj so se ves dan podili preko Ljubljane črni oblaki. Na večer se je vse to še bolj nagromadilo, tako da smo samo čakali, kdaj se bo pošteno streslo nad vse tiste številne lzana« iz te krize, njegova pomla-s progresivnimi telesnovzgojntml Vc* iz društev in terena. sem se dejstva, da bo ta mo- Oitev javna nezaupnica izvršnemu in "*’= komentarje in diskusije tudi en “ ' »Partizanu« danes j avne*nu odboru »Partizana« močno ,te-sla vso organizacijo in povzročila dr^cn nje. Toda Part 6 preko 50.000 večinoma mladih pri-stvhik°V’ v dru?tvil1 in okrajnih vod-na 1 Vetino bolj prevladujejo zdrava, novzCana pojmovanja o razvoju telcs-vefl s°ine dejavnosti, od vsepovsod se raču° pogosteJe sliši ostra kritika na oafcl)n rePUbliškega vodstva in njegovih razk°rak med življenjem na Bubi * in bentraliziranim sistemom re-V<-s ‘Skega vodstva je vedno očitnejši. nbjn razv°i je šel v tej smeri, da je rad-" PiiSei na dan, ko smo morali za-°rgan->”t°nine ved*Be pripadnikov naše tre]!a*izacile jasno povedati, da se je itebs te^ ve£ini, njenim željam in po-l( m Podrediti. in e,m. Postavil trditev, da je upravni n|Sc.;i odbor zastarel, s tem seveda njihav vseh članov, še manj pa Putog leta. v izvršnem odboru je llaPrei tudi starejših delavcev z tišev i1!™1 nazorl- Pa tudi tistih tova-flicij , 80 zagovorniki preživelih tra- litiei r'*1 navad’ nisem s svojo kritiko da je aJncr'a ^altti. Hotel sem reči samo, •n jj. Ccl°ten sestav republiške uprave nap.edr'neKa odbora tak, dn v njem Ve,iko ne„tendence pridejo do izraza z *a,lkioto ^aV°‘ mcatem ko se z veliko feij, p_ spontano uveljavljajo zasta-vZgoi6 CZ vcli Pogledi na razvoj telesne Vz v naši republiki. ',eitskT'fto , k°nkreten primer — 1, slo-se na g„e?tlVal telesne kulture. Ko smo *en 2 ” uPravnega odbora lansko je- eliko težavo borili za sklep, da nad 1000, ki so si želeli spet učinkovite zmage najresnejšega kandidata za naslov državnega prvaka Olimpije. In res, komaj se je tekma začela, se je ulil močau dež, ki ni obetal dobrega poteka igre. Olimpija : Lokomotiva 54:15 (34:6) Začetek? Hud naliv, prva minuta — Kristančič prvi koš — 2:0. Kmalu za tem Novosel izenači na 2:2. Dež vedno bolj naliva, igrišče postaja spolsko, igralci pa zelo nezanesljivi v igri. To velja za oboje, še bolj pa za goste. Toda Olimpija se kmalu znajde in že je 3:2, 4:2, kmalu 4:3, temu pa sledi prava toča košev v korist Olimpije. Kristan-Dermastia na 8:3 in še XIII. kolo zvezne košarkarske lige ni prineslo ljubiteljem slovenske ko- s,o pa še druge ugotovitve, ki l-epo č*č po'lša na 6:3, šarke popolnega veselja. Olimpija je na svojih tleh, kot smo pričakovali, pojasnjujejo včerajšnji poraz Ljub- za tcm na 10:3 in pričakujemo pra- odpravila slabo Lokomotivo, Ljubljana pa jr šla na težko in nevarno pot j jame. No, pa kar naravnost k do- ve katastrofe! Zares, prva petorka Olimpije, v Zagreb. Dvomljivo je bito to srečanje in nihče ni mogel napovedati modkom na igrišču. ki jo se.stavljajo Kristančič, Lokar, Derma- godkom na igrišču. (Nadaljevanje na 7. strani) Crvena zvezda : Železničar 40:35 (23:26) zmagovalca. Tisti pa, ki so videli dogodke na igrišču, so lahko ugotovili, da je Ljubljana zapravila idealno priložnost še vedno se potegovati za najvišji naslov v državi. Tekma je potekala tudi v nemogočih okoliščinah, zaradi česar bi morala po našem mnenju odločati in ukrepati tehnična komisija pri KZJ. Crvena zvezda je s težavo odpravila Zeljezničarja, medtem ko so Karlovčani v prvem polčasu celo vodili s tremi točkami Slobotla ! Pfoleter 59:68 (34:29) razlike. Ostra borba je bila v Kreki. Sloboda je sprejela v goste Proie-terja, ki je šele v zaključnem finišu premagal požrtvovalne domačine, ki so prvi polčas zaključili v svojo korist, V Beogradu je BSK premagal Partizana in ga s tem spet potisnil v nevarno cono za izpad, sebe pa vključil »v zgornji dom«. Po tem kolu je Olimpija še vedno v vodstvu s točko prednosti in z lepo razliko v koših pred nevarnim zasledovalcem Proleterjem. BSK : Partizan 74:55 (37:28) V zadnji migati ob zmaga Nemogoče sojenje — Slaba taktika Ljubljane — Protest mora KZJ upoštevati LESTVICA 1. Olimpija 13 10 0 3 1007:810 20 2. P rol eter 13 9 1 3 1040:919 19 3. Ljubljana 13 8 1 4 903:825 17 4. BSK 13 8 1 4 830:799 17 5. Jugomontaža 13 8 0 5 884:910 16 6. Crv. zvezda 13 7 0 6 825:SOI 14 7. Železničar 13 4 0 9 763:851 8 8. Partizan 13 3 1 9 831:891 7 9. Sloboda 13 3 1 9 778:937 7 10 Lokomotiva 13 2 1 10 773:909 5 stia, Kandus in Danev, je pri metih na koš nasprotnika skoraj nezgrešljiva. Igralci se odlikujejo tudi pri izvajanju kazenskih metov, toda samo do 12 min., ko Kristančič zgreši zaporedoma dva osebna meta. Temu pa je krivo slabo vreme. Le-to vedno bolj ovira igralce obeh moštev, kajti na igrišču se pojavlja pravi »bazen«, tako da skoraj gledamo hkrati košarko, waterpolo, umetno drsanje in mogoče še balinanje povrhu. * V drugem delu tekme seveda nisnrn mogli pričakovati kaj boljše košarke, saj so se igralci komaj drž,ali na nogah, pri tem pa, žal zaradi spolzkega igrišča in žoge, grešili v metih na koš. Kljub temu pa je Olimpija obdržala pobudo v svojih rokah, medtem ko so gostje igrali povsem podrejeno vlogo. Moštvi sta nastopili takole: Olimpija: Kristančič 17, Dermastia 23, Lokar 6, Kandus 4, Danev 4 (Škrjanc, Brišnik, Pertot, Kralj, Bajc, Poljšak, Lampič). — Lokomotiva: Gojanovič 8, Novosel 4, Zoran 1, Popovič 1, Ritig 1, Z n id ar ec, Kovačič, Sinkovič« Zagreb, 15. sept. Ob zaključnem žvižgu čnsomerilca je nastalo okrog zapisnikar-ske mize veliko prerivanje, gneča in kričanje vsevprek. Ne, kaj takšnega pa spet ni Jugomontaža : Ljubljana 67:66 (33:39) Meddržavna mladinska nogometna tekma Jugoslavija : Avstrija Dobri mladinci Seveda se bomo vprašali, kdo je za vse to kriv? Fo našem mnenju je tu več vzrokov, ki med drugim smo pričakovali! Ljubljana, nekateri gotovo mečejo lcaj slabo Beograd, 15. sept. V predtekmi A lepša in je vsaj kolikor toliko ubla-ki je nadigrala Jugomontažo luč, predvsem n-a našo sodniško or- reprezentanc je nastopila mladin- žila neuspeli jugoslovanske nogo- in ki je vodila prav do zad- ganizacijo. Že dalj časa opažamo ska nogometna reprezentanca Jugo- metne reprezentance v glavnem src-. stvari, ki niso niti najmanj v čast slavije proti Avstriji in jo porazila Čanju z Avstrijci, našim sodnikom i-n sploh košarki, s 5:1 (3:1). Ta tekma je bila veliko nje sekunde, je morala poražena zapustiti igrišče. KONSERVATIVNOST V VRHU zavira napredek erganizaclle (Nadaljevanje s 1. strani) ohraniti in ie utrditi tako nezdravo stanje, ki je močno odbijalo mladino in mnoge resne telesnovzgojne strokovnjake od dela v naših organizacijah. Festival telesne kulture — skupen nastop »Partizana«, športnikov, visoke šole za telesno kulturo, gasilcev, armade in mornarice je na mah presekal to vozlišče s svojo osnovno idejo, da je organizacij lahko mnogo, da pa je mladina ena sama in da Je njej treba dati možnost zdrave rasti, upoštevati njene želje in potrebe po tekmovanju, igrah, nastopih, izletih, pestrem in razgibanem programu, vedrem razvedrilu in zabavi. Toda kljub temu, da je I. slovenski festival telesne kulture tako lepo ocenil tovariš Tito, ki Je po obisku glavnih prireditev v izjavi poudaril, da mu zlasti ugaja enotnost nastopa, velika pestrost oblik in množičnosti, kljub temu, da je vsa naša javnost in zlasti deset-tisoči sodelujočih videla v festivalu močno vzpodbudo za nadaljnji razvoj telesne kulture v naši republiki, kljub temu, da bo tudi Zvezni partizanski zlet organiziran po vzoru našega festivala — kljub vsemu temu posamezni člani republiške uprave še vedno napadajo skupen nastop »Partizana« in športnih organizacij, napadajo zlasti skupno parado, trdijo, da bi »Partizan« bolj učinkovito in smotrno prikazal svojo dejavnost brez sodelovanja z drflgimi organizacijami. V Kranjski gori smo ponovno lahko slišali, da festival ne pomeni nič novega, da je bilo sodelovanje med organizacijami samo formalno, da to ni bil praznik naše mladine, itd. Ali ni to pomanjkanje sleherne zavesti za čas, prostor in pogoje, v katerih živimo in delamo? Kako naj ob taki miselnosti uresničimo svojo željo, da bi festivalsko tovariško sodelovanje dveh največjih teles-novzgojnih organizacij ne trajalo samo festivalski teden, ampak postalo aksiom nadaljnjega razvoja telesnovzgojnega dela in prizadevanja. Vzemimo še drugi primer. Tista društva na terenu, ki so bila najbolj razgibana, najbolj povezana z ostalimi družbenimi organizacijami, ki so dobro sodelovala s športniki in razvijala take oblike telesne vzgoje, ki so bile najbolj v skladu s krajevnimi prilikami in pogoji, so bila s strani posameznikov iz republiškega vodstva zmerom kamen spotike in predmet kritike. Tako so bila kritizirana društva na Kočevskem; partizansko društvo v Velenju, ki je svoje telesnovzgojno delo povezalo s tradicijo rudarskega športnega društva, pa je biio primer grobe" kršitve statuta naše organizacije. »V tako veliki družbi kot je »Partizan« je določena konzervativnost mnogo bolj zdrava kot neprestano hlastanje po modernosti« pravi referent v Kranjski gori in še doda: »razvoj, ki se je vsedcl v nekatere naše enote je hujši kot kompromis«. Ali so take trditve v skladu s smernicami »Partizana« Jugoslavije, da je treba iskati take oblike ln metode dela, ki ne bodo ukaiupiie telesne aktivnosti, ampak jo osvobodile? Ali ni na zadnji skupščini tov. Polič dovolj jasno povedal, da sedaj organizacija in oblike našega dela ustrezajo samo skromnemu številu pripadnikov, da pa bodo nove množice mladine zahtevale tudi novih organizacijskih prijemov, da moramo odločno uveljaviti načelo: telovadbo v delavske centre in za re- sedaj, Je seveda namenjeno samo obravnavo na tem zboru« začenja ferat v Kranjski gori); 0 o zapostavljanju prvih organov družbenega upravljanja — svetov ln komisij za telesno vzgojo pri komunah in okrajnih odborih, ki so bili lansko loto organizirani v jtaii republiki, o ironiziranju ln nepravilnem tolmačenju prvih rezultatov dela teh svetov — na primer organiziranja prvih športnih parkov in Igrišč, odprtih za vse ljudstvo in mladino, podružabljenje in boljše izkoriščanje dosedanjih športnih objektov formiranje namenskih družbenih skladov in podobno. Mislim, da sem naštel ne vse, a vendar dovolj razlogov za svojo nezaupnico upravnemu in izvršnemu odboru repu- bliške zveze. Prepričan sem, da bi bilo vsako čakanje ln nadaljnje taktiziranje s takimi stališči ne samo škodljivo ampak naravnost pogubno za razvoj »Partizana«, ker bi ga pripeljalo na slepi tir, v popolno izolacijo in odtrganost od toka družbenega življenja pri nas. V tem smislu nameravam na prvi seji zvezne uprave oktobra meseca obrazložiti ln konkretizirati svoj kritični odnos do konzervativnih stališč, ki so tako močno zasidrana v republiškem vodstvu »Partizana«. V primeru, da bo zvezna uprava zavrgla ta moja stališča, bom v smislu 47. člena Statuta vse te materia-je dal v razpravo okrajnim zvezam v cilju izrednega občnega zbora »Partizan« Slovenije, ki naj določi nadaljno smer in perspektivo naši organizaciji.« Mnenje našega uredništva Zaostritev glede nekaterih načelnih stališč, ki se je pojavila na nedavnem posvetu v Kranjski gori, nas pravzaprav ni presenetila. Že mnogo prej se je tu in tam pokazalo — seveda v milejših oblikah — da vodilni slovenski organ, izvršni odbor *Par-tizana< Slovenije, v svojih osnovnih pogledih na vlogo in metode dela v partizanski organizaciji ni enoten. Po našem mnenju pa je nujno in pravilno, da je prišlo do te zaostritve, kajti samo po tej poti bo prišlo do prečiščenja načelnih pogledov in s tem do enotnosti v na j višjem partizanskem forumu, ki bi moral odrejati smer razvoju organizacije, ne pa capljati za terenom, kot je pravzaprav danes. Razlogi, ki so privedli do tega stanja, so tudi povprečnemu poznavalcu bolj ali manj znani. Nekateri člani izvršnega odbora Še danes žive v tihem, a trdnem prepričanju, da so temelj partizanskega programa vaje na orodju in proste vaje, vse ostale panoge pa so le »razbrzdani« in škodljivi >šport< (spomnimo se še nedavnih izjav, da je treba žogo pregnati iz telovadnic!). Do delavcev v drugih organizacijah, predvsem športnih, vlada netovariški in nestrpen odnos. In dalje: stalno poveličevanje ^Partizana*, trditve o >večvrednosti« partizanske organizacije, ki da je edina vzgojna (v nasprotju s športom, ki sploh ne more biti vzgojen), neprestano podcenjevanje športa in poudarjanje zgolj njegovih slabih strani — ali niso to poti, ki ne "vdijo nikamor drugam, kot v slepo ulico, v stalne razdore, razprtije in razpotja, ki samo poglabljajo prepade med organizacijami. Milo rečeno bi dejali, da nekaterim članom izvršnega odbora manjka posluh za stvarnost in današnji čas. Razen tega so se v izvršnem odboru pojavljale močne tendence strogega centralizma, zaverovanost v lastne strokovne in celo »znanstvene« kvalifikacije in zanikanje slednjih pri delavcih ostalih organizacij, omalovaževanje političnih funkcionarjev, češ da kot nestrokovnjaki nimajo pravice vtikati se v delo partizanskih organizacij itd. itd. Na vso srečo — in kar je tudi naravno — gre na terenu v večini osnovnih organizacij življenje svojo zdiavo pot, zlasti tam, kjer ljudje niso obremenjeni z navlako vseh mogočih predsodkov nestrpnosti in okorelimi nazori-. Iskreno sožitje med partizanskimi in športnimi organizacijami in delavci z množičnimi in političnimi organizacijami, z organi oblasti, posluh za želje in potrebe delovnega človeka in mladine, oster čut za stvarnost in sedanjost — vse to so znaki, da so organizacije na terenu v razvoju že • marsikje odločno prehitele svoj republiški organ. Žal pa so bila takšna prizadevanja na terenu ravno s strani nekaterih članov izvršnega odbora ožigosana kot največje zlo, delavci v teh društvih pa predstavljeni kot najgrši grešni kozli (n. pr. Velenje, Kočevje, Črnomelj, Škofja Loka itd.). Nekateri člani izvršnega odbora menijo, da so ta vprašanja izključno stvar najvišjega partizanskega organa. Naše mnenje pa je, da so to zelo važni in pereči problemi, saj je od njih odvisno pravzaprav vse — ali bomo zavrli ali podprli razvoj »Partizana«. Zato še nam zdi prav, da lahko vsak pove svoje mnenje. Predvsem pa naj povedo svoje mnenje partizanski delavci v društvih in okrajnih zvezah, pa tudi drugi, kot mladinski funkcionarji, politični delavci, pedagogi, zdravniki, delavci v tovarnah itd. Tu ne gre za nikakršne senzacije, marveč za zelo resne probleme. Uredništvo našega lista se je te dni že obrnilo na vrsto znanih partizanskih delavcev in bomo njihova mnenja o teh vprašanjih objavili v prihodnjih Številkah. Uredništvo >poleta< Državno prvenstvo v hokeju na kotalkah GORICA tik pred ciljem na vas. To sta samo dva primera konzervativnosti nekaterih funkcionarjev republiške uprave. Toda če bi hotel podrobneje opisati vse, kar predstavlja danes coklo in zavoro naši tako pomembni telesnovzgojni organizaciji bi moral govoriti: £ o nezdravih in nedemokratičnih tendencah birokratsko-administrativnega vodstva naših organizacij, ki kršijo demokratične principe prostovoljnega organiziranja vseh, ki vstopajo v partizanska društva zaradi lastnega veselja, interesa in volje do udejstvovanja; @ o tem, kako republiško močno centralizirano vodstvo ne dopušča v do-voljni meri sprostitev in iniciativnosti članov, društvenih uprav in kako zavira hitrejše predajanje našim zvezam vlogo osnovnega usmerjevalca društev; o monopolističnih tendencah, ki se odražajo v miselnosti, da je samo »Partizan« poklican razvijati telesno vzgojo, oziroma da vse drugo sploh ni telesna vzgoja; @ o slabem sodelovanju z Visoko šolo za telesno kulturo, z njenimi strokovnjaki in sploh strokovnimi delavci, ki delajo na področju telesne kulture tudi izven »Partizana«; (tl o podcenjevanju vloge političnih In družbenih organizacij, ki imajo kot smo Culi' v Kranjski gori samo dolžnost, da moralno in materialno podpirajo našo organizacijo, ki pa nimajo nobene pravice dati pripombe na naše delo; Q o nemogočem odnosu do tiska in sploh javne kritike (»To kar načenjamo Nova Gorica, 15. sept. Od petka dalje potekajo na kotalkališču v Nori Gorici zanimive borbe za naslov V. državnega prvaka v hokeju na kotalkah. Nastopata dve slovenski in tri hrvaška moštva. Ko to poročamo, borbe še trajajo in bo vsekakor zadnja igra turnirja med Tulo in Novo Gorico odločala o zmagovalcu. Novogoričani imajo v tem srečanju prednost, ker ji m že polovičen uspeh zadostuje za o-svojitev najvišjega naslova. Tudi po do sedaj odigranih tekmah so največ pokazali domačini, medtem ko sta moštvi iz Pule zelo izenačeni. Velik napredek od minulega leta je pokazala mlada ekipa Olimpije iz Ljubljane, ki se razvija v solidno ekipo ih bo v bližnji bodočnosti lahko še veliko napravila. Novinec na letošnjem prvenstvu, moštvo z Reke, kot borbeno manjka že in požrtvo-tekmovalnih se je predstavilo val no, vendar m izkušenj. Lestvica pred odigranim zadnjim IV. kolom je naslednja: 1. ZHK Nova Gorica 3 2. H K Pula 3 3. HK Cement, Pula 3 4. HK Olimpija, Ljublj. 4 5. H K Viktor Lenac, Reka 3 21:5 25:7 17:15 11.-29 7:55 Andrej PARTIZAN« v Žalcu ima dobre allele Celje, 15. septembra. Danes je bilo v Celju na stadionu Borisa Kidriča prvenstvo posameznikov partizanskih društev celjskega okraja. Na startu je bilo 153 tekmovalcev iz 10 društev. Kljub razmehčanim napravam so nastopajoči, zlasti iz podeželja, pokazali viden napredek. Največ prvih mest so dosegli pripadniki »Partizana« Žalec. — Rezultati — člani: 100 m Kovač (Zal) 11.5, Urbajs (Šentjur) 11.7, Cizej (Gom) 11.9, višina Lešek (C. Gab) 170, Kovač (Zal) 170, Soline (Brasi) 160, krogla Kotnik (Z) 11.39, Knecelj (Vel) 10.42, 1000 m Satler (Z) 2:44.4, Ban (Šentjur) 2:45 2, Primožič (Gom) 2:49.3, daljina Lešek (C.Gab) 6.63, Cizelj (Gom) 6.11, Urbajs (Šentjur) 6.05, 4X100 m Žalec 49.0, članice: 60 m Karče (Mozirje) 9.3, krogla Zibret (Šentjur) 7.90, daljina Karče (Mozirje 3.86, mladinci: 100 m Molk (CM) 12.5, Trampuš (Vel)' 12.5, višina Molk (CM) 160, Trampuš (Vel) 155, krogla .Polovič (Šentjur) 12.10, Primožič (Gab) 11.37, daljina Molk (CM) 5.80, Rehar (Zal) 5.34, 1000 m Lakner (Zal) 2:52.2, Primožič (Gom) 2:56.0, Polovič (Šentjur) 2:57.4, 4X100 m Žalec 51.4, mladinke: 60 m Cater (CM) 9.0, Polanc (Vel) 9.1, Cizej (Gom) 9.1, krogla Jagodič (Šentjur) 9.36, Medvešek (Žal) 9.05, višina Cater (CM) 135, Cokan (CM) 130, daljina Zupet (Šentjur) 4.19, Urbajs (Šentjur) 4.08, 4X60 m Šentjur 35.4, pionirji: 60 m Pestot-nik (CM) 8.3, Randl (Zal) 8.5, Bolka (CM) 8.5, daljina Cerovšek (Zal) 4.78, PestotniK (CM) 4.70, Obrez (Šentjur) 4.50, krogla Krajšek (Ljub) 13.99, Ma/ec (Vel) 10.02, 4X60 m /.alec 33.4, Celje mesto 33.6, pionirke: 60 m Cokan (CM) 9.4, daljina Cokan (CM) 3.75, met žogice Pirš (Zal) 45.70. Organizacija tekmovanja je bila vzorna, od 27 oddanih naslovov za posameznike je Žalec dosegel 6, Celje 8, Šentjur 5, Mozirje in Celje-Gaberje po 2, Ljubečna pa 1 prvo mesto. K. Jug »Partizan« Gomilsko moštveni prvak v atletiki Celje, 15. sept. Preteklo nedeljo je bilo moštveno okrajno prvenstvo partizanskih društev v atletiki, na katerem je sodelovalo 17 društev. Pri članih je zmagalo društvo Žalec s 5745 točkami, pri članicah Mozirje s 2758, mladincih Celje-mesto 5087, mladinkah Prebold 3776, pionirjih Šentjur 4233 in pionirkah Šoštanj 2891 točkami. Vrstni red v vseh disciplinah je naslednji: 1. Gomilsko 19.280 točk, 2. Mozirje 17.771, 3. Žalec 17.585, 4. Celje-mesto 13.847, 5. Braslovče 13.578, 6. Šentjur 13.473. Jug llličei mmiit 31 li m ki Nova Gorica, 15. septembra. V okviru 10. obletnice osvoboditve Je danes železničarski kolesarski klub Nova Gorica četrtič izvedel tradicionalno mladinsko kolesarsko dirko na progi Sempeter-Tolmin Šempeter, v skupni dolžini 110 km. Nastopilo je 17 tekmovalcev, članov Roga, Branika, Nove Gorice in Reke. S kvaliteto smo lahko nadvse zadovoljni, za kar je dokaz odličen povpreček 37.650 km na uro, kar je za konec sezone na razmeroma težki progi vsekakor odličen rezultat. Nikakor pa ne smemo biti zadovoljni z udeležbo, ki je več kot skromna. O sami dirki je sekretar KZS tovariš Cajhen povedal tole: »Takoj po startu je šlo z neverjetnim tempom, tako da je kazalec na brzino-meru skakal od 40' do 50 km na uro. Kmalu nato so začeli posamezniki s pobegi in med prvimi sta bila Podmilščak in Kreševec, zlasti slednji je bil odličen ter je z malenkostno prednostjo zmagal na letečem cilju v Tolminu. Po obratu se je slika bistveno spremenila. V vzponu pri Mostu na Soči sta se od skupine oddvojila Branikovec Podmilščak in Novogoričan Cimprič. Menjajoč se v vodstvu sta Imela kmalu minuto in pol prednosti, do cilja pa sta Jo še povečala na dobre 3 minute. Seveda pa ni šlo tudi brez okvar. Žrtvi teh sta bila Novogoričan Zibert in Ro-govec Novak, ki kasneje kljub odlični vožnji ni mogel nadoknaditi zamujenega. Med moštvi je bila velika Izenačenost in gre zmago Branika pripisovati predvsem odlični taktiki njegovih tekmovalcev.« Tehnični rezultati: 1. Podmilščak (B) 2:34.12, 2. Cimprič (NG) isti čas, 3. Cajhen (Rog) 2:37.27, 4. Vrbovšek (B), 5. Gerič (B) oba isti Čas, 6. Puher (B) 2:37.32, 7. Blatnik (Rog) 2:38.02, 8. Kreševec (NG) 2:39.25. Moštva: 1. Branik, 7:94.06 , 2. Nova Gorica 7:53.02, 3. Rog 7:55.21. Andrej f Odbojka v »Partizanu« Na tekmovanju partizanskih društev z8 Savinjski pokal v odbojki so pri mladincih zmagali člani »Partizana« Petrovče, pri čla- nih pa »Partizana« Šempeter. O D BO J K A Jesenice ri Ilirija 3:0 KOŠARKA Zeske — Jesenice : Odred 55:54 (17:9 — 33:25) Rolcomef. v Kranju Kranj, 15. septembra. V zvezi s pripravami na bližnje prvenstvo V malem, rokom etn so včeraj in danes rdkometaši iz Kranja odigrali vec tekem. Žensko moštvo se je srečalo s prvakom Slovenije — Svobodo iz Ljubljane. Zmagale so -Ljubljančanke z rezultatom 15:4'(12:1). Prvo moštvo Mladosti pa je nastopilo danes dopoldne prav tako proti ekipi Svobode. Zmagali so gostje z rezultatom 36:20 (8:6). B moštvo in pionirji Mladosti p® so gostovali na Golniku. Pionirji so zmagali s 6:3 (4:2), B ekipa pa je srečanje s prvo ekipo Golnika izgubila s 27:10 (8:3). Jeseatlee »red Ptujem Atletski miting Kladivarja Celje, 15. sept. Včeraj popoldne je AD Kladivar priredil atletski miting. BoljSi rezultati: 60 m Lešek 7.0, Kolnik 7.0, 100 m Lešek 11.3, Kolnik 11.6, krogla Brodnik 12.73, 5000 m Male 15:42,2. . Kot Sansko liti! SlsveneiiiSrbkiiiie Maribor, 15. septembra. Deževno vreme, ki je spremljalo drugo tekmovanje, imenovano »Pokal republike za mlade atletinje in atlete«, je nekoliko pokvarilo sicer dobro uspelo tekmovanje. Le malo je bilo gledalcev na Madonu ob Tržaški cesti, ko ie ob defileju in pozdravu zastopnika in predsednika Atletske zveze Jugoslavije, Centralnega komiteja LMJ Jugoslavije in prireditelja pričelo tekmovanje. Borbe za točke so bile od začetka do konca ostre in dovolj zgovorno govorijo 0.5 točk razlike v korist Slovenije v moški konkurenci na koncu tekmovanja. Lanski zmagovalec pri mladincih Slovenija je bila hud boj s iekmoealci Srbije, ki so precej časa vodili in šele na koncu klonili. Pri mladinkah so bile zastopnice Srbije ves čas v vodstvu in so Slovenke šele danes prehitele hrvaške t ekm ov a lik e. Današnje tekmovanje je bilo vse drugačno ikot včerajšnje, kar je zasluga lepega vremena in boljše organizacije. Mnogo bi lahko povedali o lepih borbah v posameznih disciplinah, žal pa nam prostor tega ne dopušča. Vendar moramo nekatere tekmovalce in rezultate izdvojiti. To velja v prvi vrsti za nove rekorderje. Ingolič je na 400m postavil nov slovenski rekord. Ženska štafeta 4 krat 100 m nov slovenski in državni rekord in moška švedska štafeta (Ingolič, Kenig, Korošec, Srno-vršnik), ki je izenačila jugosl. in izboljšala slovenski rekord. Od zmagovalcev, ki so v mnogih disciplinah dosegli odlične rezultate, bi se mnogi lahko odlično uvrstili v vsaki se-niorski konkurenci. Posebno zahvalo zaslužijo pri mladinkah Rajnholc (Sr) in Škrjanec, dvakratna zmagovalka Jusetič. Pri mladincih pa dvakratni zmagovalec Ingolič, Naraks, Tomasovič ter Rojko, Kač in Keniig, Tehnični rezultati — mladinci: 110 m ovire: Pereipatič (Sr) 15.7. Šketa (Sl) 15.7, Vlahovič (Sr) 16.2; 100 m: Lacko (H) 11,3, Srnovršnik (Sl) 11.5, Gros (Sr) 11.6; 400 m Ingolič (,S1) 51,4, Kenig (SI) 52,2, Žubriinič (H) 53,5: 1500 m; Naraks (Sl) 4:10,0, Str-bašič (H) 4:15,0, Miletič (Sr) 4:15,3; krogla: Tomaševič (Sr) 16,17, Lončar (BiH) 15.92; palica: Rojko (Sl) 3,40, Bosa k (H) 3,20, Mitrovič (Sr) 3.10, Pilih (Sl) 3,10; disk: Tomaševič (Sr) 49.18, Protič (Sr) 42,22, Kač (Sl). 41,88; 4 krat 100 m: Hrvatska 46,0, Srbija 46,0, Slovenija 46,2; daljina: Pantič (H) 6,35, Pompijatov (Sr) 6,19, Zurc (Sl) 6,11; kladivo: Ledinek (Sl) 58,34, Protič (Sr) 54.13, Rojko (Sl) 50,77; 400 m ovire; Kenig (Sl) 57,6, Šketa (Sl) 58.3, Alajfoegovič (BiH) 58,9; 200 m Gros (Šr) 23.6, Kuz-manovič (IT), Srnovrštnilk (Sl), Korošec (Sl) vsi v času 24,0; 1500 m zapreke: Barbu-lov (Sr) 4:44,0, Milovanovič (Sr) 4:49.4, Lorenci (91) 4:52,0; 800 m: Ingolič (Sl) 1:55,0. Vukotič (Črna gora) 2:0,31;> kop je: Tač (Sl) 57,55, Nožimič (Sr) 56.23, Lončar (BiH) 56.9; 3000 m: Naraks (Sl) 6:15.4, Strbašič (H) 9:21,2, Miletič (Sr) 9:24,2; višina: Novakov (Sr) 175, Popovič (Črna gora) 175, Majtan (Sr) 175, Pucelj (Sl) 170, Rojlko (Sl) 170; troskok: Pompijatov (Sr) 13,08, Pucelj (Sl) 13,05, Miloslav-Ijevič (Sr) 12,94; švedska štafeta: Slovenija 2:03,2, Srbita 2:05,4, Hrvatska 2:06.8. Točke: Slovenija 337, Srbija 336.5, Hrvatska 295,5, BiH 192,5, Črna gora 173,5, Makedonija 26. Mladinke — 80 m ovire: Rajnholc §Sr) 12.3, Breščak (Sl) 13,1, Panič (Sr) 13,1. Rictnifc (Sl) 13,2; disk: Škr-tič (IT) 34,06, Jusetič (BiH) 33,68, Be-nič (Sr) 31,64; višina: Jug (H) 145, Radovljica, 15. sept. Včeraj V°ž poldne je zelo slabo kazalo za IB’ ocenjevalno vožnjo po Gorenjska Danes zjutraj pa se je zjasnilo tudi obrazi funkcionarjev AMp Radovljica so se razvedrili. Po ulicah Radovljice so se kmalu po uri začeli zbirati gledalci, ki so L zanimanjem opazovali vozače, so pripravljali stroje za vožnji' Prireditelj se je potrudil za vzorih organizacijo in izdal tudi brošur)1 ter prospekt pravilnikov ocenjevalne vožnje. Ta se je ocenjevala ekipo in posameznike. Prvi u, proge, terenska vožnja in do skrajnosti razmočeni teren, je zahteva1 od vozačev popolno obvladanje v®" žila. Zato pa je bila ostala vožnH prav zanimiva, saj je »»otekala Pr najlepših krajih Gorenjske. Hitrost' n,a preizkušnja ob koncu ocenj?' valne vožnje pa je nemalo vpliv®' na končni plasma. Med ekipami ® zmagali Jeseničani z 22.5 kazensk1' mi točkami pred Ptujem II 40 ‘. Radovljico II 178.5. Posnmezuto 50ccm — Mopedi: Stančič (LJ) 125 ccm: Šest (Jes). brez kazen?* točke, 175 ccm: Sodja (R) brez ■čke, 250 ccm: Prstec to Ambrožič (R) Jjl Hrast - Gr*6 zenske 7.5, 350 ccm: 500 ccm s prikolico: brez kazenske točke. Rems kopi*; Gere (Sr) 145, Panič (Sr) 140 Škrjanec (Sl) 37,83. Bogdanov . , 35,20. Prijič (BiH) 3545; 100 m: >! (Sl) bole (Sr) 12.8. Puc (Sl) 12.9: daljni Škrjanec (Sl) 5,103, Rajnholc 4,96. Ričuik (SI) 4.66: 600 m: Tod - . ' - ~ — :46,7. Gob e*.V p Jusetič 1:44,2. Goršin (Sl) 1:46,7. Gobari) (H) 1:47.4: krogla: Jusetič 15,52, Benič (Sr) 12,35, Tukač 12,06, Komeli (Sl) 11,9« 5, livkac rij, : 4 krat Slovenita 50.8. Srbita 51.7. Hrva‘vij, Z T> ITT »a, rr„X1,„. G-Lric, 53.6, BiH 52,4. Točke: Srbija Slovenija 86, Hrvatska 68,5, Bit® (Nadaljevanje s 1. str.) Po našem mišljenju se telesna VzSoja pri nas vse preveč deli na S*ke specialne panoge in ne upo-s|eva dovolj potrebe po vsesiran-s»em fizičnem razvoju, ki je pove-i*# z oblikovanjem moralnih vrlin, ftav gotovo tud'i organizacijska de-awy potencira to nenormalno razvejenost; na vsak način pa imajo Mk vpliv razni sektaški pogledi, k* imajo korenine v preteklosti. . Prav posebno je prišlo to do iz-r6za v nekaterih vodstvih »Parti-ZaBa«, v katerih mnogi vztrajajo na Preživelih koncepcijah in s tem zadajo, da bi telesna vzgoja dobila Tfčjo širino po vsebini in številu flanstva. Povsem očitno je, da ti koncepti niso več v skladu z želja-I11' in potrebami! sodobne mladine 16 časa. Če bi nekateri hoteti še ?®ije vztrajati na takšnih stališčih v® jih vsiljevati članstvu teh dru-''}ey, se bodo nujno znašli prej ali veT brez mladine.. Ne mislimo, da j"1 Mio treba vreči v koš s temi Preživelimi konpecijami tudi nekake pozitivne izkušnje in zavzetost a .telesno vzgojo. Srno in še odioc-Vje bomo podpirati uveljavljenje jdobnih pogledov na telesno vzgo-1,0 naše mladine. Pnjma telesne vzgoje celo ne mo-veBio omejevati le na telovadbo iv P°rt, ampak vidimo močne elemen- Kratke is nogomet® 9 Zagreb — Nogometna tekma Sestnih reprezentanc Zagreba in ra'ršave, ki je bila odigrana v okvi-11 Prireditev zagrebškega velesejma, •e Je končala z rezultatom 2:2 (2:0), iePrav je bil Zagreb prvi polčas od-^ cno v premoči. Gledalci, ki jih je te fizične vzgoje tudi v taborništvu, planinstvu in tudi raznih panogah tehnike — vzemimo na prime letalstvo, jadralstvo ali motori-zem. Takšno pojmovanje telesne vzgoje je izrazil tudi I. slovenski festival telesne kulture in ga bomo tudi v bodoče podpirali. Skrajni čas je, da telesna vzgoja dobi tudi polno veljavo na šolah, kjer bi že vsak otrok moral dobiti življenjsko potrebo po zdravem načinu življenja. Prepričani smo, da je tarnanje nad nezadovoljivimi gmotnimi pogoji često odraz neprizadevnosti in nerazumevanja potrebe telesne vzgoje. Menimo, da je fizična vzgoja v sklopu celotne vzgoje element, ki ga ne bi smeli podcenjevati in zapostavljati za umsko izobrazbo. Telesna vzgoja na šolah ne bo dobila pravega mesta vse dotlej, dokler ne bo polnega razumevanja in vrednotenja teh potreb. Kaj hitro se pomirimo s tem, če n. pr. nova šola nima telovadnice, če naše šole nimajo niti najpotrebnejših rekvizitov, ki bi služiti kot učila, če ob šolah nimamo telovadišč, ki bi se skorajda brez sredstev dala urediti iz zapuščenih dvorišč ali vrtov itd. Mla- dina je zgradila že več sto telesno-vzgojnih objektov; s to akcijo bomo nadaljevali. Pri tem pričakujemo pod poro in sodelovanje šolskih oblasti in društev, pa tudi to, da bodo zgrajeni objekti služili svojemu namenu. Mislimo pa, da skrb za zdravo telesno vzgojo ne more pasti samo na šolo in društva. Zakaj ne bi na primer tudi delavski svet ali občinski ljudski odbor, ko govori o proizvodnosti, zdravstvenh problemih itd., zagotovil ukrepe, ki bi uvajali in širili sistematično telesno vzgojo. Podpiramo oblike telesne vzgoje, s katerimi lahko zainteresiramo in pritegnemo kar največ mladine. Z omejevaniem ! a samo telovadbo danes ni več mogoče vneti mladine za sistematično udejstvovanje; prepričani smo tudi, da telesna vzg >-ja izven društev nri mladinskih organizacijah, sindikalnih podružnicah itd, lahko močno kreni potrebo mladih ljudi, da se vključijo v društva, ali pa da jih ustanovijo. V tem smislu se zavzemamo za množična tekmovanja, manifestacije in igre, ki zajemajo čim več mladine, ne glede na to, ali se je red--no ukvarjala s telesno vzgojo ali Spoir je komČM.. i Pretekli torek je upravni odbor Nogometne podzoeze Ljubljana razpravljal o sporu med N PL in Krimom, ki se vleče že dolgo časa in je seveda v precejšnji meri oviral smotrno delo pri NPL. Ta spor pravzaprav ni bil spor med obema »strankama*, temveč zgolj nezadovoljstvo posameznih 'funkcionarjev Krima, ki so pod firmo svojega kluba protestirali proti različnim ukrepom upravnega odbora NPL, očitali le-temii neredno poslovanje in se celo z žaljivimi dopisi lotevali posameznih komisij ali pa funkcionarjev NPL. Vso zadevo je dodobra proučilo disciplinsko sodišče NPL, ki je ugotovilo, da so obtožbe s strani Krima o precejšnji meri neutemeljene, da napadi zaradi nerednega poslovanja ne drže ali da celo raznega namernega nasprotovanja proti nogometnem klubu Krim ni in da je bilo vse to le plod bolnega klubaštva posameznikov, ki vidijo samo svoj klub, ne pa splošne interese nogometa. Na podlagi tega je upravni odbor NPL vso zadevo točno pre- iskal in ugotovil, da je krivda o večji meri na strani Krima in da bi moralo vodstvo NK Krim vse takšne pojave v lastnih vrstah že samo zatreti. Zaradi tega je vse te obtožbe zavrnil, izrekel vodstvu NK Krim ukor, nekateri funkcionarji, ki so bili v svojih obtožbah le preveč »vneti*, pa bodo predani v disciplinski postopek. Upajmo, da je s tem »afera Krim« dokončno rešena in da se posamezniki ne bodo več na takšen način lotevali reševanja različnih »problemov« s svojimi nadrejenimi forumi. To pa naj velja kot pouk tudi drugim klubom, ki se mnogokrat brez potrebe pritožujejo nad delovanjem NPL, čeprav se potem izkaže, da so za različne nerednosti večkrat sami krivi. Če bi se klubi držali statuta in pravilnikov ter vseh določb, ki veljajo za nogometni šport, potem bi verjetno mnogokrat dobro premislili, preden bi načeli kakršna koli vprašanja ali pa celo napadli nadrejene športne forume. T. B,- »Nogomet nekdaj in sedaj6' 10.000, so domačine izžvižgali. s • Beograd — Zaostala prvenstve-a tekma zvezne nogometne _ lige vet* Crveno zvezdo im Radničkim, j\,i® bila odigrana pred 15.000 gle-s® je zaključila s 4:4 (2:0). To r bila ena od redkih lepih itn raz-ttrljivi!h tekem zvezne lige. ® Maribor — Jugoslovanska B-'6Ptezentamca, ki se je v Mariboru ^'Pravljala na srečanje z B-repre-aim^3®00 Avstrije, je odigrala tre-n? tekmo z Branikom in ga je |jr„m.agala s 4:1 (2:0). Edini gol za D anik je dosegel Dugandžija. Re-sA?enta'nca je nastopila v naslednji li - a_yi: Krivokuča, Sijakovič, Niko-’ Ljubt-novič, Spajič, V, Popovič, (n^aroš, R. Ognjanovič, Petakovic, jg^). Prlimčevič, RudinsM (Peta- Ljubljana — Disciplinsko sodi-n, Oti NŽS je zaradi nerednosti na enstvenih tekmah ljubljansiko-g^BBske lige kaznovalo Staneta p„ Zar/a . (Triglav) z . enomesečno jgbBvedjo igranja zaradi grobe fad'’ Kozinca (Ilirija) z ukorom za-Jq' 1 Beiprimerncga vedenja ter Lu-jg a (Izola) z 2 mesecema prepovedi Bat a zaradi namernega udarca ^Protnega igralca. Le malo nogometašev na svetu se lahko pohvali z 72 nastopi o reprezentanci, kot na primer avstrijski nogometaš Willy Hahnemann, ki je nastopal o reprezentanci od leta 1934 do 1950. Vmes je seveda igral tudi za Nemčijo. Trenutno je Hahnemann trener znanega švicarskega kluba Grasshoppers iz Ziiriclia. »Prav težko je odgovoriti na vprašanje, kdaj so igrali boljši nogomet. Prav beseda »boljši« je namreč tisti kamen spodtike. Zame je na dlani, da so igrali včasih, tu menim zlasti tridesetega leta, to je čas »Wunder-teamac, )e.pše. Zato pa igrajo danes hitreje in bolj učinkovito. Primerjava, ki naj bi obsegala vse faktorje, je zato dokaj težka. Nedvomno pa je. da je bilo nekdaj mnogo več odličnih igralcev — igralcev osebnosti. Lahko trdim, da je bilo včasih v enem moštvu tudi po 8 takšnih igralcev, ki so morali potegniti za seboj le tri nekoliko slabše. Danes je razmerje obratno. S tem je že nekako povedano, da je bila igra včasih tehnično bolj dovršena. Toda tn moramo upoštevati še neko stvar. Včasih so igrali lepše, predvsem zato, ker je bilo pri tedanjem načinu dovolj časa za umiritev žoige in podajo, ki j g sledila. Od tedaj pa smo napravili tisi STOCKHOLM hm Zopet dva znana nogometna strokovnjaka bosta danes povedala svoje mnenje o favoritu ali favoritih prihodnjega svetovnega Prvenstva v nogometu, ki bo približno čeiz jiioeitrt leta na Švedskem. Najprej bo govoril Stojan Ormandjijev, trener bolgarske zavile reprezentance. i GLAS ZA BRAZILIJO ....»Po mojem mnenju bo svetovno prvenstvo 1958 pripadlo Bra-?™ji. Ta dežela bo najbrž postavila najmočnejše moštvo, kajti z juadžari še ne moremo resneje računati, ker so šele pričeli z uvezla Vanjem novega moštva. Menim, da bodo imde reprezentance Jttžne Amerike na Švedskem precejšnjo premoč. Trenutno ne po-Bani nobene evropske reprezentance, ki bi se lahko uspešno f^PerstavLjala nogometašem-artistom z one strani Atlantika. Ta ®°dba seveda mi dokončna, saj je do svetovnega prvenstva še pre-^J časa,« JUŽNA AMERIKA PRED VSEMI tr Up1"uiisko državno nogometno reprezentanco pripravljata dva ta kol ^8' ^av™ trener Gica Popescu pravi o svetovnem prvenstvu . »Nisem noben prerok, toda menim, da svetovni prvak Nemčija ®ia nobenih stvarnih možnosti. Zdi se nni, da je trenutno celo D prCI .m trenutku v najboljši formi. Trenutno ne smemo preveč ,AmU05^ ,z evropskimi reprezentancami, toda moštva iz Južne lahpria€ imajo tudi mnogo slabili točk in prihodnje leto' bo stanje irio P^VBem drugačno. Moji favoriti so: Argentina, Brazilija in "N velik korak naprej, predvsem v iz-držljivosti, pa tudi hitrosti. Direktna igra je nekakšna nujna posledica današnjega »policijskega« sistema igre, ko spremljamo nasprotnega igralca na vsakem koraku in ga oviramo, že preden je žogo prejel, česar prej skoraj ni bilo. Seveda so tudi tedaj krili nasprotnika, toda napadali so ga šele potem, ko je žogo že prejel. Vedno ostreje S takšno direktno igro pa se poskušajo igralci tudi zaščititi pred direktnimi dvoboji, ki povzročajo mnogo poškodb. Nogomet je pač naredil korak od igre k borbi in ta poudarek na borbi, ki je često prevelik. je skupaj z defenzivnimi nalogami nekaterih igralcev pripeljal do često prevelike ostrine in nepopustljivosti protf nasprotniku. Večina igralcev igra danes prav brezobzirno in to jp tudi posledica stalne borbe za obstanek klubov v višjem razredu, kar je zopet povezano zaradi finančnih momentov z obstojem kluba sploh. Včasih nismo imeli dolgih sestankov pred tekmami, ampak so nam rekli samo: »Igrajte svojo igro«. Le na prav nevarne nasprotnike so nas včasih posebej opozarjali. To ni veljalo le za klubske ekipe, ampak tudi reprezentanco, kjer so bili posveti pred tekmami zelo redka stvar. Prišli smo na igrišče z nalogo, da dame nasprotniku pač več golov, kot pa jih bo on spravil v našo mrežo. Danes je to drugače. Če ne daš_ igralcu natančnega taktičnega načrta, tn če se potem srečanje slabo konča, pravijo trenerju: »Moštvo si nezadovoljivo pripravil, ti si kriv za neuspeh«. Trening skoraj nespremenjen Po mojem mnenju se trening ni bistveno izpremenil. Manjšo spremembo bi lahko ugotovil le v razmerju med treningom z žogo in kondicijskim treningom. Včasih smo porabili 60°/o časa za žogo, ostalo pa za kondicijo. Danes je to razmerje obratno. Kot profesionalci smo včasih trenirati štirikrat tedensko, toda laže kot danes. Nikoli pa nismo delali tega, kar delajo danes na primer Madžari ali Rusi, da bi na treningu uvežbavali cele poteze v igri. Takrat smo igrali brez vsake šablone, smo pač improvizirali. Včasih je bilo na treningu in na tekma več »srca«. Danes pa prihajajo igralci na trening zato, ker morajo. Kot reprezentanti smo imeli hudo konkurenco in Hugo Meisel je tedaj lahko sestavil še eno ali dve reprezentanci, ki ne bi bili mnogo slabši od »Wunderteama«. Danes pa stojijo igralci v mnogih reprezentancah osamljeni daleč nad vsemi, zato ni posebne vzpodbude za odlično igro. Ali bi avstrijsko moštvo, ki je leta 1934 osvojilo tretje mesto na svetovnem prvenstvu, premagalo nekdanji »Wunderteam«? Prav gotovo! Kljub vsem svojim sposobnostim »Wunderteam« ni bil tako atletsko pripravljen, hiter in konstanten v ritmu. Upam si trditi celo, da Sin-delar s svojim slogom igre danes proti boljšemu srednjemu krilcu ne bi uspeval. Nobeno moštvo preteklosti danes ne bi uspelo uspešno igrati z današnjimi enajstericami, pa čeprav so tedaj igrali bolje, zlasti tehnično mnogo bolj dovršeno.« Protesta Nove Gorice in Jesenic zavrnjena j Te dni je tekmovalna komisija pri NZS obravnavala protesta, ki sta ju vlažila Jesenice proti verifikaciji nogometne tekme Slovan : Jesenice in Nova Gorica proti verifikaciji tekme Grafičar : Nova Gorica, ki sta bili odigrani v prvem kolu Ijub-Ijainsko-primorske lige. Tekmovalna komisija je dodobra proučila ves material in prišla ob tekmi Slovan : Jesenice do zaključka, da glavni sodnik n’ materialno kršil _ pravila nogometne igre ter da so bili Jeseničani pri vlaganju protesta zapeljani od predstavnika trenerske organizacije tov. Markoviča. Zato je bila tekma verificirana z rezultatom 2:1 v korisit Slovana, tov. Markovič pa je bil predam DS v disciplinski postopek. Nekoliko drugačen je razlog za zavrnitev protesta Nove Gorice. Leta je namreč pravočasno najavila in tudi poslala pritožbo, ni pa priložila po propozicijah določene pritožbene takse. Zaradi tega njena pritožba sploh ni bila vzeta v postopek, tekma pa je bila verificirana z doseženim rezultatom 3:2 v korist Grafičarja Ob tem moramo poudariti nekaj: že nekoč smo opozarjali nogometne klube, naj si raje priborijo zmage in uspehe s športno borbo na igriščih, ne pa da iščSjo pravico s pritožbami pri tekmovalni komisiji. V mnogih primerih se namreč izkaže, da so protesti neutemeljeni, s tem pa seveda izgubijo veljavo. Tekmovalna komisija jih mora kljub temu proučiti, kar pa povzroča zamudo časa, uspeh za klub, ki vloži protest pa je enak ničli. Za vsako tekmovanje veljajo pravilniki, še posebej pa igrajo odločilno vlogo uradna pravila nogometne igre. Če bi se klubi poslužili le-teh jn jih, preden vložijo protest, proučili, pa tudi sicer včasih nekoliko podrobneje pogledali vanje, bi ugotovili, ali je vredno proti ferifikacijam posameznih tekem vlagati pritožbe, ali ne. Vsekakor so takšni primeri dokaz, da klubska vodstva, igralci im trenerji posvečajo vse premalo pozornosti pravilom nogometne igr-e in jih torej v mnogo premajhni meri poznajo. Willy Hahnemann ima za seboj 72 reprezentančnih srečanj za Avstrijo in Nemčijo, Mož se spozna na nogomet, kar nam dokazujejo tudi njegova izvajanja k temi »Nogomet nekdaj in danes«. Kdo bo goriški nogometni prvak? Tudi v primorski nogometni pod-zvezi se bo začelo danes prvenstveno tekmovanje. Organizirana je pod z vez n a liga, ki jo sestavlja 8 klubov, in sicer 4 nekdanji člani ljubi j an-sko-p rimor ske lige-—Branik, Postojna, Koper in Tabor Iz Sežane, novinca Sidro iz Pirana ter Adrija iz Mirna pri Gorici ter dosedanja Člana goriško-koperske lige Primorje iz Ajdovščine in Anhovo. Tekmovanje bo dokaj kvalitetno, borba za točke pa huda, ker so se moštva dobro pripravila in zlasti nekatera računajo na povratek v višje tekmovanje. Vodstvo nogometne podzveze se je potrudilo, da bo zagotovilo nemoteno in redno tekmovanje ter red na Igriščih. Spored tekem je naslednji: 15. IX. Miren : Sidro, Tabor : Postojna, Primorje : Anhovo, Branik : Koper; 22. IX. Sidro : Koper, Anhovo : Branilk, Postojna : Primorje, Adrija : Tabor; 29. IX. Tabor : Sidro, Primorje : Adrija, Branik : Postojna, Koper : Anhovo; 6. X. Sidro : Anhovo, Postojna : Koper, Adrija : Branik, Tabor : Primorje; 13. X. Primorje : Sidro, Branik : Labor, Koper : Adrija, Anhovo : Postojna; 20. X. Sidro : Postojna, Adrija : Anhovo, Tabor : Koper, Primorje : Branik; 27. X. Branik : Sidro, Koper : Primorje, Anhovo : Tabor. Postojna : Adrija. Boksarji Egipta v Maribora Mariborski ljubitelji boksa bodo v sredo, 18. t. m. deležni pravega užitka, kajti mestna reprezentanca Maribora se bo pomerila z državno boksarsko reprezentanco Egiipta. Leta ima v svojih vrstah dva vojaška svetovna prvaka, evropskega prvaka in druge kvalitetne atlete, Ker je mariborska reprezentanca — ki trenutno gostuje na Poljskem — v odlični formi, bo prireditev zares zanimiva. Zato bo stadion Branika prav gotovo napolnjen. Razgovor z našim državnim reprezentantom Čajkovskim »is n n s m m ei trdi Zlatko »Nemci trenirajo oelreje« Nogometno prvenstvo v poJzvezi IjBsMgama_ Stalni sodelavce naše redakcije, tovariš Marjan Gogala, ki se že nekaj mesecev nahaja v Nemčiji, nam je te dni poslal intervju z Zlatkom Čajkovskim, ki ga bodo nedvomno z velikim zanimanjem prebrali vsi ljubitelji nogometa. Berite, kaj nam piše tovariš Marjan Gogala: »Tako, tako, tudi vi ste iz Jugoslavije. Pri nas imamo vpisanih že precej vaših rojakov, med njimi je nas je 10 slušateljev. Predavanja so posvečena le nogometu, šolo bom Končat In še nekaj o FC Koln februarja.« »V dveh letih ste se prav dobro tudi Čajkovski, saj ga gotovo polij ubij en!« znate. Je zelo priljubljen Tako me je nagovoril starejši človek na prijavnem uradu za južni del mesta Koln. Končno se mi je odvalil težak kamen od srca. Že večkrat sem namreč zaman poskušal dobiti našega popularnega nogometaša. »Prav njega moram poiskati,« sem dejal in ne da bi moral prositi, mi je že stisnil v roke listek, na katerem je bila napisana ulica s hišno številko. Šele zunaj sem si natančneje ogledal naslov in ugotovil, da ulioo prav dobro poznam. Prve tri dni sem namreč tudi sam stanoval v Berrenraitheirstiasse. Ker tudi novo spoznali z nemškim načinom treninga. Kakšna je razlika med našim in nemškim načinom dela pri treningu?« »Predvsem so treningi ostrejši in napornejši. Igralci so bolj disciplinirani in na trening pridejo vsi z veliko voljo. Nihče ne »zabušava«, kot je to navada pri nas. Trenerjeva navodila vsi vestno izpolnjujejo. Pri nas posvečajo pozornost tehniki, tu pa fizični pripravi. Trening je skoraj ves čas le z žogo. Le pol ure je teka, skokov, gimnastike itd. Po mojem mišljenju je to pravilno, saj nogomet igramo z žogo. Tu se nogometaši tudi ogrevajo z žogo in sicer tri proti enemu in tri proti dvema. Svojevrsten je tudi trening vigrava-nja napada. Pet napadalcev igra proti petim obrambnim igralcem brez pomoči krilcev. Povem naj še, »Kaj pa vaš novi klub?« me je za zaključek razgovora še posebej zanimalo. »Letos smo kar dobro začeli,« je nadaljeval svoje pripovedovanje popularni »Čik«. »Počasi smo prevzeli Partizanov slog igre z ofenzivnim desnim krilcem. Zadnje čase večkrat igram na mestu desnega napadalca. Vendar je to le taktika kluba, saij se z desnim krilcem ves čas menjava. Po mojem mnenju je Schafer najboljši igralec. Če bi v Jugoslaviji imeli takšnega nogometaša, bi prav gotovo postal igralec svetovnega slovesa.« Miza, okoli katere so bili zbrani igralci FC Koln, je bila že skoraj popolnoma zasedena. Neumestno bi bilo še dalje zadrževati bodočega nogometnega trenerja, »Prisrčne pozdrave vsem športnikom Slovenije in želim jim mnogo uspehov,« mi je še zvenelo v ušesih, ko sem stopil v deževni večer. £ itanovauje ni daleč od te ulice, sem Piše Marjan Gogala itro našel številko 134. Srečo imaš, če ga dobiš Ko sem prišel do hiše, se mi je zdela okolica neverjetno znana. Kako tudi ne? Nasproti te hiše je skladišče, kjer sem prebil prve dneve svojega bivanja, v Kolnu. Med imeni zvoncev na vratih sem v drugi vrsti lahko razločno prebral — Zlatko Čajkovski — in to s pravim Č, katerega Nemci sicer ne poznajo. Najhujše je torej za menoj, sem si mislil in pritisnil na gumb misleč, da se bom čez kakšno uro že vračal z zanimivim razgovorom v žepu. Toda hudo sem se uštel. Oglasil se namreč ni nihče. In tako se je ponavljalo dan dnem... da je našim nogometašem težko igrati v nemških klubih, kjer je način igranja povsem drugačen. Sam sem potreboval skoraj leto dni, da sem se popolnoma znašel. Kljub temu, da sem doma veljal za enega najbolj vzdržljivih igralcev, sem tu prve trj mesece komaj prenašal naporne treninge, šele potem sem se privadil.« Pesimist je za švedsko Toda. v sili hudič muhe žre. Časopis »Biki« je prav gotovo najbolj razširjen v Zahodni Nemčiji. Dva in pol milijona izvodov preplavi vsako jutro deželo. Za 10 Pf. je mogoče prebrati vsak najmanjši škan-dalček, napihnjen v neverjeten dogodek. Nohena stvar ne ostane skrita. In da je »kvaliteta« lista popolnejša, objavlja list vsak dan horoskop. Počakal sem nekaj dni, da je bila napoved za v se rojene od 23. avgusta do 2. septembra najugodnejša in se spet podal na lov. Toda tudi ta metoda ni zalegla ... Cika ni bilo mogoče najti. V zadnjem času ni pogovora z nogometašem ali strokovnjakom, kjer ne bi začeli tudi vprašanja o svetovnem prvenstvu na Švedskem. Leto dni je še do tega velikega dogodka in koliko je že bilo napisanega. Tudi moj razgovor z živahnim in nasmejanim »Čiikom« se ni končal brez vprašanja o tej zanimivi prireditvi. »Menim, da stoji jugslovanska reprezentanca pred težko nalogo in nisem prepričan na uspeh na kva- Zlatko Čajkovski V okviru nogometnega prvenstva nogometne podzveze Ljubljana sta bili odigrani doslej že dve koli, tako med člani, mladinci in pionirji. Letos se je število igralcev, ki sodelujejo, še povečalo, saj jih nastopa precej čez 1000, sistem tekmovanja pa je nekoliko spremenjen. V prvem razredu je tekmovanje v enotni skupini, sodeluje pa 11 moštev, medtem ko je drugi razred ločen v dve skupini. Povsod so igre živahne in borbene ter doslej še ni bilo opaziti posebnih neredu osti. Pri članih v I. razredu vodi Svoboda, ki kaže, da se je najbolje pripravila za letošnje prvenstvo, v drugem razredu pa so moštva dokaj izenačena. Žal pa moramo pripomniti, da ni vse v najboljšem redu pri prvenstvu mladincev in pionirjev. Ugotovili smo, da nekateri klubi niso dali niti zdravniško pregledati vseh svojih mladincev, da drugi poizkušajo s protesti celo v pionirskih tekmovanjh, kar meče vsekakor slabo luč na klubska vodstva. Preseneča tudi sorazmerno precejšnje število izključenih mladincev, saj je bilo od skupaj šest igralcev v vseh skupinah izključenih polovica mladincev. Enako sorazmerje je pri vloženih protestih, kajti od štirih ' vloženih protestov sta bila dva namenjena pionirskim tekmam. Če bodo klubska vodstva spoznala, da je treba najprej v lastnih vrstah narediti red in poučiti predvsem nedisciplinirane igralce, potem upamo, da bo nadaljevanje tega prvenstva potekalo bolj redno in brez zapleti ja jev. Dosedanji rezultati: I. razred: Rudar: Duplica 3:1, Usnjar : Poštar — ni bila odigrana, ker ni prišel sodnik, Svoboda : Javornik 2:0, Domžale : Bela krajina 1:1 (!), Ljubljana—B : Olimpija 4:1, Litija : Odred-B 3:6, Duplica : Od-red-B 1:1 (!), Olimpija : Litija 2:5, Bela krajina : Ljubijana-B 2:1 (!), Javornik : Domžale 3:2, Poštar : Svoboda 0:3, Rudar : Usnjar 2:2 (lili. razred: Elan : Kočevje 2:3, Ribnica : Papirničar 1:2, Grosuplje : Kočevje-B 0:5, Škofljica : Krim-B 1:2, Sava : Medvode 3:0, Logatec : Tabor 5:2, Slivnica : Logatec 0:2, Mengeš : Domžale-B 1:4, Medvode : Borovnica 3:0, Enotnost : Sava 1:4, Kočevje-B : Škofljica 1:5, Kočevje: Ribnica 3:1, Papirničar : Grosuplje 2:1, Slovan-B : Elan 4:1. Mladinci: Odred : Krim 4:0, Slovan : Ljubljana 2:1, Ilirija : Domžale 3:0, Duplica : Mengeš 2:0, Krim : Rudar T 2:4, Domžale : Pa-pirničar 0:5, Ljubljana : Ilirija 2:3, Odred : Slovan 3:2. Pionirji: Odred : Slovan 0:4, Krim-B : Sava 0:2, Svoboda : Ljub- ljana 1:3, Slovan-B : Papirničar 3:0, Tabor : Duplica 4:1, Sava : Ilirija 0:1, Odred : Krim-B 0:0, Krim : Papirničar 3:0, Ljubljana : Slovan-B 7:0, Litija : Svoboda 7:0, Duplica : Mengeš 3:0, Domžale : Tabor 1:2. in na Gorenjskem Tudi na Gorenjskem se je začelo podzvezno prvenstveno tekmovanje. Zanj se je prijavilo več novih^moštev, zlasti pa je razveseljivo, da je med njimi precej nogometnih kolektivov »Partiza na«. Za radi. tega so morali razdeliti tekmovanje v tri skupine: kranjsko, jeseniško io skupino B-moš tev. Mladinci bo do tekmovali v dveh, pionirji v treh skupinah, mladinci iz »Partizana« pa na turnirju, ki bo to jesen T Železnikih. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: člani: Naklo : Bratstvo (Šik. Loka) 0:7, Prešeren • Bled 3:3, Škofja Loka : Mladost 2:3, Šik olja Loka-B : Jesenice-B 8:1. Prešeren-B : Tržič-B 4:5; mladinci: Tržič : Mladost l:l;pionirji: Škofja Loka : Mladost 2:2, Tržič : Naklo 0:1. Razgovor s trenerjem skakalcev 2PK Ljubljana, tov. Borisom Lasičem lifikacijskih tekmah. Srečanje v Bukarešti z Romuni bo odločilno. Pomešal sem sem med lovce za avtograme Po neki prvenstveni tekmi sem se pomešal med najmlajše ljubitelje nogometašev FC Koln, ki so prežali na avtograme. Nekateri so imeli kar navadne liste, drugi pa spet urejene zvezke, kjer je bila na vsaki strani slika nogometaša. »Ljubitelje nogometa pri nas bo prav gotovo zanimalo kaj o vašem življenju v Kolnu. Kdaj si lahko odtrgate malo časa za kratek razgovor,« sem v naglici poprosil nasmejanega Cika, ko je hitel" proti avtobusu. z Večkrat sem igral proti Romunom in lahko rečem, da so zelo nevarni. Če k temu dodam še to, da naša reprezentanca že nekaj let ni najboljša, menim, da sem vse povedal. Nemci se' že sedaj resno pripravljajo. Zvezni kapetan Herberger si ogleda vsako pomembnejšo tekmo in zbira okrog sebe vse obetajoče mlajše nogometaše. Vsake 14 dni" imajo trening tekme. Kar sem omenil že pri treningu, velja tudi za igro nemške reprezentance. Igralcem sicer primanjkuje duhovitosti, so pa vsi izredno vzdržljivi in prav, to jim je pred 3 leti prineslo najvišji naslov. Mnenja sem, da bo tudi letos treba z njimi resno računati!« 5 prvenstvenih naslovov v sezoni 1857 Uspešen zaključek skakalcev ŽPK „Ljubljana" — Štirje državni reprezentanti lahko reče- Gala Skakalna šola pri 2PK Ljubljana ima danes že, mo, dolgoletno tradicijo. Pred sedmimi leti je dr. Stojan zbral nekaj pionirjev od 10—12 let in jih začel sistematično d oditi v skokih o vodo. Delo je bilo dolgo, naporno, nekateri so bili celo mišljenja, da se trud ne izplača, bili so nepotrpežljiva, toda danes so sadovi dolgoletnega, trdega dela tukaj. Ob zaključku uspešne sezone skakalcev, smo poiskali referenta^ za skoke pri ZPK Ljubljana in trenerja Borisa Laliča ter mu zadali nekaj vpra- šanj. »Kako sle se pripravljali na letoš- tAli imate za tako številno ekipo dovolj trenerskega kadra?« »Dr. Stojan Gala, ki je prvi pričel orati ledino v našem klubu. J® vzporedno s skakalci vzgajal tudi nov trenerski kader. Danes smo njegovo delo v veliki meri prevzel' mladi trenerji, Jože Dolničar in midva z bratom Andrejem.« Ali ste že poravnal! »Danes bo in ves večer v klubu FC Koln,« in že so se zaprla vrata za njim. Deležen sem bil še nekaj ostrih pogledov malih gledalcev, saj sem nekatere pripravil ob posebno redkost za njihove zbirke avtogramov. njo sezono?« »Naše delo je nepretrgano in ko se konča poletna sezona, se preselimo v telovadnico, kjer treniramo na prožni ponjavi canvas. Letos smo pri naših najboljših skakalcih canvasu popravljal^ le napake ekipa zopet na pri Volčanšek sedmi na sveiu! Čajkovski ima besedo Za veliko mizo, ki še ni bila popolnoma zasedena, je »Čik« prebiral zadnjo športno izdajo kolnskega časopisa, ki ga je moč kupiti že uro po končani tekmi. »Na današnji tekmi nas je res spremljala smola,« je začel svoj razgovor popularni »kontimentalcc«. Morali bi zmagati vsaj s petimi goli razlike, pa je le ostalo pri 1:1!« Dve leti, odkar je vpisan na kninsko visoko športno šolo, je namreč naš dolgoletni desni krilec državne reprezentance tudi igralec pri FC Ko!n. Da ga ne bi preveč zadrževal, sem takoj začel z vprašanji. »Povejte mi kaj o vašem študiju.« »Dve leti sem obiskoval visoko šolo za šport in se dodobra seznanil z vsemi športi. Čeprav traja šola tri leta, sem zaenkrat prekinil z obiskom in se vpisal v enoletno šolo za trenerje. Kruha si namreč ne bom služil kot profesor telesne vzgoje, ker želim postati le nogometni trener. Prav ta enoletna šola pa mi daje možnost doseči najvišjo stop-, njo nogometnega trenerja. Tudi Her-bergCT je obiskoval to šolo. Letos Pretekli teden je na plavalnem mitingu v Splitu član zagrebške Mladosti, Boris Volčanšek, postavil nov državni rekord v plavanju na 100 m metuljček v času 1:04.8, ki je za dve in pol sekundi boljši od starega rekorda .Nenada Kambija. Volčanšek je s tem rekordom zavzel sedmo mesto na lestvici najboljših plavalcev metuljčka v letošnji sezoni. Boljše od njega so plavali le: Išimoto (Jap) 1:01.2, Tumpek (Madž) 1:02.8, Masunaga (Jnp) 1:03.4, Wil-ki-nson (Avstral) 1:03.8, Atcz (Madž) 1:03.9, Popescu (Rom) 1:04.3. skokih in se novih skokov nismo več učili. Nekoliko smo izkoristili tudi trening v zimskem bazenu, brž ko pa je bilo odprto letno kopališče — v začetku junija — smo bili tam prvi kopalci. Veliko nam je pripomogel 10-dnevni skupni trening v Radovljici, kjer smo- imeli zbrano vso prvo ekipo.« »TZes, da je vaša skakalna najmlajša. Toda, ali skrbite za nov naraščajP« , »Trenutno imamo včlanjenih okrog 30 skakalcev, tako da za prvim moštvom, ki šteje 14 skakalcev, pripravljamo zopet novo, sedaj še pionirsko ekipo, med katerimi se sedaj najbolj odlikuje pionirski prvak Brezovar.« - , B3jg3orgfr g 'm sjb:« i utii »Letos ste zmagali na vseh prvenstvenih tekmovanjih, ki jih je bilo menda doslej največ. Ali menite, da je bilo to koristno?c »Letošnja skakalna sezona je bila res menda najbolj pestra od vseh dosedanjih povojnih plavalnih sezon. To je bilo za naše mlade skakalce zelo koristno, saj so na tekmah dobivali rutino, kar se je pozneje uspešno pokazalo na mednarodnih nastopih.« »Letos ste prvič osvojili državno prvenstvo. Ali ste zadovoljni z uspehom?« »Naš uspeh na državnem prvenstvu je prišel kot nujna posledica večletnega načrtnega dela z mladino. Nekoliko nas moti le to, da nam mestni rivali, skakalci Ilirije, ne priznavajo zaslužene osvojitve tega naslova. Tudi če bi nastopal državni reprezentant Dobrin, bi Ilirija ne osvojila prvenstva, kajti s svojim nastopom bi »izrinil« iz točkovanja svojega brata, ki je bil osmi v tem prvenstvu. Sicer pa je bila kvaliteta zadovoljiva, le deska je bila nekoliko pretrda, kar se je opazilo na kvaliteti skokov.« »Kaj bi želeli še sami poudariti o vašem uspehu?« »Največji uspeh za nas je to, da smo zmagali letos na vseli prvenstvenih tekmovanjih ter tako osvojili obe republiški, obe državi)1 prvenstvi ter memorial Branka Ziherla. Trenutno imamo v naš: H vrstah štiri državne reprezentant®: V svojem delu pa se nismo zapri1 samo v krog našega kluba, tem ve’ s skakalno šolo pomagamo skakal- cem iz ostalih krajev Slovenije, tak? v zimski, kot tudi v poletni sezon'' Naša skakalna ekipa je še zelo ml?! da in zato pričakujemo v prihodu! sezoni še več uspehov.« Za las izpadli s II. zvezne lige V začetku tega meseca je bilo v Ohridu kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v II. zvezno »vaterpolo ligo. Na tekmovanju je sodelovala ekipa kranjskega Triglava kot prvak LR Sloveniie. Kranjčani so na tem tekmovanju zasedli sicer šele tretje mesto> toda z istim številom točk kot zmagovalec, le s slabšo razliko v golih. Končna lestvica tega tekmovanja je takšna: Polet (Sombor) Vela Luka (Korč) Triglav Ohridski Bramovi Proleter (Zren) 4 2 11 19:10 5 4211 16:13 5 4211 15.14 5 4 112 12:19 3 4 10 3 10:16 2 »F ekipnem prvenstvu ste letos tekmovali za memorial Branka Ziherla. V nekaterih časopisnih ocenah smo brali, da to tekmovanje ni uspelo. Kaj menite oi o tem?« »Mislim, da so bile te ocene preostre, če- pa so bile utemeljene, potem so veljale predvsem za tiste klube, ki tega tekmovanja niso jemali resno. Prav Ilirija bi morala k temu tekmovanju pristopiti bolj resno, saj je bilo tekmovanje pripravljeno v čast njenega nekdanjega tekmovalca. Prav tako moramo tudi mi grajati skakalce Jedi ust va, ki nam niso vrnili obiska v Radovljici Naša ekipa je skakala skoraj kompletna s 14 skakalci na obeli tekmovanjih in zato je tudi zasluženo osvojila to trofejo.« »Kaj menite o vaših najboljših skakalcih?« »Največ uspeha je imel letos Rudi Košorok, ki je osvojil državno prvenstvo s stolpa. Ne glede na to pa mu dajemo več perspektiv v razvoju v skokih z deske. Ko bo še bolj izdelal padec v vodo, se bo lahko potegoval za prvo mesto v državi. Menim, da je Rudi najresnejši kandidat, da nas bo prihodnje leto že zastopal na evropskem prvenstvu ’) Budimpešti. Zelo nadarjen je tudi Lado Vrtačnik, ki pa se mora predvsem psihično uravnovesiti, da^ bo lahko dosegel večje uspehe. V ženski ekipi Rubiničeva še vedno drži primat. Toda leto« je premalo trenirala, zalo ji je postala trojica (Čufarjeva, Peršinova in Pelianijevaj v skokih s stolpa popolnoma izenačen tekmec.« Skakalec »Ljubljane« Vrtačnik že nekaj časa uvršča med bcU^ skakalce v vodo. Treba mu ho t še nekaj več izkušenj in resn treninga, in tako bo lahko v dr | bi svojili klubskih kolegov dos e še lepše uspehe. HV///Z4 ^^ Po državnem mladinskem prvenstvu v košarki iz oDCAMHcur fcmzoAv Čeprav le drega - Ljubljana najboljša Na Primorskem phXmaM,lku.j& pK&dnj&kov Prejšnji teden je bilo v Beogradu mladinsko prvenstvu v košarki, katerega se je udeležilo 5 moštev: Ljubljana, (rep. prvak), Rabotnički, Crvena zvezda, Radnički (Ivangrad) in Jedinstvo iz Tuzle. Tekmovanje je bilo razburljivo iti zelo zanimivo, saj so ga strokovnjaki ocenili za enega najkvalitetnejših turnirjev o zadnjih letih. Prav gotovo je na Primorskem večje pomanjkanje prednja-škega kadra, kot v ostalih delih Slovenije. Tega se zaveda tudi Okrajna zveza »Partizan« Gorica, ki vsako let<^ organizira začetniški tečaj za pred-njake. Letos je ta tečaj dobil še nekoliko širii značaj, saj so sc ga udeležili tudi tečajniki iz okraja Koper. Na tečaju v Zaloščah se je zib ralo 34 mladincev in mladink, ki 60 prejeli potrebno in koristno znanje, ki ga mora imeti vsak partizanski p redu jak. Tečaj je vodil tov. Vončina s pomočjo nekaterih učiteljev — partizanskih delavcev Goriške. Pomagal pa je tudi naš z znani orodni telovadec Dušan Furlan, ki je sedaj prišel na svoje novo službeno mesto v Gorico. Tečaj je na veliko zadovoljstvo vseh uspel, čeprav so ndkatera društva pokazala Premalo zanimanja, da bi si pridobila potrebne kadre. Grajati moramo še posebej društva iz Zgornjega Posočja, katera so tečaj kar prezrla. Tik pred tečajem »Partizana« pa je bil v Zaloščah podoben seminar za osnovnošolske učitelje, katerega je organiziral Svet za kulturo in prosveto pri OLO Gorica v dogovoru z Okrajno zvezo »Partizana«. Vse je kazalo, da se bo tega tečaja udeležilo okoli 40 kandidatov, toda nekaj se jih je opravičilo, drugi pa so izostali brez tehtnega razlega. Tako se je zbralo le 1 1 ljudi, kar je vse graje vredno. Kje lahko iščemo vzroke za takšno malomarnost. Nekateri trdijo, da je Svet za kulturo in prosveto prepozno poslal obvestila, dragi pa spet so mnenja, da je pač takšen odnos učiteljev do izpopolnjevanja znanja v telesni vzgoji. Svet bo moral podrobneje proučiti in tudi podvzeti ukrepe, ker ne gre samo za neuspeh tečaja, ampak tudi za nepotrebne materialne stroške, ki so bili izdani zaradi priprav. O tem prvenstvu nam je povedal nekaj vtisov trener ljubljanskih mladincev, tov. Kumer, ki je liil z igranjem svojih fantov zadovoljen, nikakor pa ne s sojen jem, ki je močno prizadelo mladince Ljubljane. »rili ste zadovoljni z igranjem svojih učencev?c se je glasilo prvo vprašanje. »Vsekakor! Ljubljana ima zares sijajne mladince in zato lahko mirno gleda v bodočnost. V Beogradu so navdušili občinstvo in prikazali taksno igro, da so bili tudi naši najboljši strokovnjaki navdušeni nad njimi.« »Kaj pa plasma? Ste z njim tudi zadovoljni? « »Ne! Odkrito rečeno, prvenstvo so nam pobrali pred nosom neobjektivni sodniki. V dokaz temu lahko rečem., da so nas gledalci viharno pozdravljali im, ko je Crvena zvezda kot prvak . prejemala zmagovalno trofejo, protestirali z vzklikanjem: »Trofejo so zaslužili Ljubljančani!« >ln kje se je, po vašem mnenju, zgodila mladincem Ljubljane, krivica«? nas je še zanimalo. ' »Prav v odločilni tekmi s Crveno zvezdo nas je sodnik že na začetku, ko smo prešli v vodstvo, tako oškodoval, da je mladim fantom popolnoma vzel veselje do nadaljnje igre. N j egov f piščalka je bila za naše pre- .B-Scsi.' 51?Ft : E : l_ -iSB’ Trziški strelci se mmlmm Strelska družina »Anton Stefe-Kostja« v Tržiču se upravičeno uvršča med najboljše strelske organizacije na Gorenjskem. V njenih analih so zabeleženi že lepi uspehi, zlasti na tekmovanju, za »Perov pokal«. Ti uspehi pa jih niso uspavali, vsak teden imajo na sporedu prijateljske dvoboje, razen tega pa na strelišči! stalno odmeva pokanje Pušk in drugega orožja. Nedavno 80 doživeli lep uapeh proti Celjanom, v čast kongresa ZKJ pa so Organizirali izbirno tekmovanje s Pištolo. Udeležba pa ni bila tako zadovoljiva, kot so bili dobri rezultati. Tržič bodo zastopali na finalnem tekmovanju v Ljubljani Vili Bedina, Janez Perko in Andrej Smolej. Največ zaslug za redno delo in *Pehe ima vsekakor neumorni tre-er Janez Ferko, ki preživi ves svoj Prosti čas na strelišču ob pouku mladih strelcev, njegovemu zgledu Pu sledijo tudi - drugi pripadniki ^rutine. V zadnjem času se njene rste množijo z mladimi strelci ki dn'Se TB11 'z JTA, tako da prevla-Jc zlasti mlad kader, ki daje upa-Je, da se ho delo v družini še bolj Ogibalo. ]■ Vičani se sedaj resno priprav-hol° na Strelski teden, v katerem a])V ^rganiizirali več tekmovanj v J maskam in okrajnem ter republi-e-U merilu. Prvi nastopi z zračno puško strelci so v četrtek 2 {jr ,v jesensko sezono s streljanjem un/a*no puško: Na sporedu imajo Va-reč več meddružinskih tekmo-.P na katerih bodo izbrali naj-sL.tsf strelce za dvoboje med občin-l B reprezentancami. V kratkem »n j° namreč organizirali dvoboj d* občino Center in šiška. Četrtek so se v sobnem streli-ekin- V, »Branko Ivanuš« pomerili je« v-runika Ivanuša« in »Olimpi- . strel je nastopilo več znanih m)-,cev- Ugodno nas je presenetila •estavl-i^P® »Olimpije«, ki so jo vlJaii mladinski reprezentanti F. L' ton ja, R. Rems, Jeglič, in je zmagala nad ekipo »Branka Ivanuša« z rezultatom 792:767. Strelci so, tekmovali stoje, vsak z 20 streli. Najboljši in zares odličen rezultat je dosegel Jeglič (O) s 181 krogi (od 200 možnih), rezultati posameznikov pa so bili naslednji: Olimpija 792 (Jeglič 181, R. Rems 158, F. Letonja 151, Jaklič 156, Rovtar 146), »Branko Ivanuš« 767 (Stražiščar Marija 165, Stražiščar Miro 162, Kapus 142, Skušek 143, Kranjc 155). * V Okviru »Strelskega tedna«, ki bo ob koncu septembra, bo Strelski odbor Ljubljane organiziral veliko nagradno tekmovanje ekip z vojaško puško. V vsaki ekipi bodo lahko nastopil-i trije strelci, pravice nastopa pa ne bodo imeli oni tekmovalci, ki so se letos udeležili državnega prvenstva. Ta sklep so sprejeli zaradi tega, da bi temu tekmovanju dali poudarek na množičnosti. Doslej je že prijavljenih 50 ekip. Vsaka ekipa bo lahko nastopila trikrat, za plasma pa ji bodo šteli najboljši rezultat. To tekmovanje bo seveda vzbudilo veliko zanimanje zlasti pri strelcih, kar pričajo že' doslej številne prijave. Uspeh jiigostoaislie strelke Dezetsve Znano je, da so jugoslovanski strelci odpotovali v Varšavo, kjer so se v družbi strelcev Švice, SZ, Francije, Poljske in drugih udeležili mednarodnega strelskega prvenstva Varšave. Na pot so odšli s kaj majhnimi upi, ker je bila konkurenca zelo huda — naslednji reprezentanti: Stojanovič, Milenkovič, Grozdano-vič, Jozič, Jež, Mašeik, Prauhardt, Umek, Delorenzo, Jelič, Vuk, Markovičeva, Dimičeva, Radivojevičeva, Heroldova, Dozetova. Prve vesti pa so bile kar razveseljive. V streljanju z malokali-bersiko puško1 je “namreč zmagala Jugoslovanka Dozetova s 580 krogi od 600 možnih pred Madžarkama Kelnerjevo (578) in Moskujevo, četrta pa je bila Jugoslovanka Markovičeva. Med moškimi je v disciplini »angleški match« dosegel Jugoslovan Prauhardt s 597 krogi drugo mesto za Madžarom Krebsom (598) im pred Madžarom Holupom s 596 krogi od 600 možnih. Kamer: dober ligaški igralce in nič slabši trener »Ljubljane« krške vedno rezka, za domače pa je kar molčala. Škoda, da si je mednarodni sodnik tov. Radojkcmč na ta način zmanjšal svoj ugled:« »Kaj pa ostale ekipe? Ali so pokazale kakšen napredek od prejšnjih let?t »Presenečenje turnirja pomeni nastop Rabttničkega iz Skopja. Ostali pa precej zaostajajo za Ljubljano, Crveno zvezdo in Makedonci. Strokovnjaki so po končanem turnirju sestavili svojo kakovostno lestvico* ki se glasi: Ljubljana. Rabotnički Crvena zvezda, Radnički in Jedin stvo.« »jVo, in kateri so bili najboljši igralci Ljubljane?« je bilo naše zadnje vprašanje. »Imena Perhaj, Senčar, Velkavrh pa tudi Urbanija, Kraljič in E;selt bomo še večkrat srečavali na naših igriščih. Še posebej pa moram pohvaliti Perhaja im Senčarja, ki sta že danes sposobna stopiti v ligaško moštvo Ljubljane. Nimata še potrebnih izkušenj, toda njuna igra daje upanje, da bosta prav kmalu morala zamenjati ali nadomestiti starejše v ligaškem moštvu.« Rezultati: Ljubljana : Rabotnički 70:51, Ljubljana : Radnički 51:32, Ljubljana : Jedinstvo 56:40 in Crvena zvezda : Ljubljana 52:45. Lestvica: Crvena zvezda 4 4 0 0 206:163 8 Ljubljana 4 3 0 1 222:175 6 Rabotnički 4 0 2 2 169.187 4 Radnički 4 1 0 3 144.175 2 Jedinstvo 4 0 0 4 154:105 0 PREMALO RESNOSTI Bitenc v državni reprezentanci ? Te dni je presenetila slovenske boksarje in ljubitelje tega športa razveseljiva vesi, ki je prišla iz Beograda. Tehnična komisija pri BSJ je na pobudo zveznega kapetana Mladenoviča sporočila BK Qdred, naj se njegov član, prvak LRS v polsrednji kategoriji, Bitenc, začne resno pripravljati na nastop jugoslovanske boksarske. reprezentance, ki bo 3. oktobra v Beogradu nastopila proti Romuniji. Bitenca v resnici lahko uvrščamo med elitne boksarje v državi, saj je na državnem prvenstvu v svoji kategoriji dosegel tretje mesto, pa tudi sicer se precej loči od ostalih slovenskih boksarjev po kvaliteti in tehnično dovršenem boksu. Na nedavnem dvoboju proti Redniku iz Rijeke je znova dosegel lepo zmago s k. o., pa tudi sicer nas doslej še ni razočaral. Zato je ta odločitev BSJ vsekakor lepo priznanje temu solidnemu tekmovalcu, hkrati pa tudi slovenskemu boksarskemu športu. Upajmo, da bo — kar se prav lahko zgodi — Bitenc tudi v resnici prvič oblekel majico z dr-žavniin grbom, kar bo njegov največji uspeh v boksu. Za odbojko je bilo o naši republiki vedno dovolj zanimanja in tudi veselja. V preteklosti smo dosegli pomembne rezultate in odkrito rečeno, ta športna panoga je bila med naš j mladino najbolj priljubljena. Tokrat se bomo ustavili le pri moštvih v republiški ligi in si ogledali . prav na kratko stanje na lestvici in s tem tudi dobre in slabe strani letošnjega tekmovanja. Ze v spomladanskem delu smo zasledili pri naših ■ moških im že.nskih ekipah precejšnjo mero neresnofsti in mlačnosti. Kot je znamo, nastopa v naši kvalitetni odbojkarski ligi šest moštev, od katerih le Ljubljana in Novo mesto precej kvalitetno izstopata. In vendar tudi s to kvaliteto ne moremo biti povsem zadovoljni, Po našem mnenj i je vse premalo zagrizene požrtvovalnosti, ne pri samih prvenstvenih nastopih, pač pa pri treningih. V tej ligi bosta orav ta dva tekmeca odigrala od-očilno prvenstveno srečanje za naslov republiškega prvaka. Pohvaliti moramo solidne Jeseničane. To so mladi fantje, polni idealizma in odločnosti. Če bodo v svojih stremljenjih tako vztrajni kot doslej, jim lahko obetamo lepo bodočnost. Kaj je z Olimpijo? Saj tega moštva niti prepoznati ne moremo več. Kar razumeti ne moremo, da v Ljubljani, zlasti pri študentih Olimpije, ni one rednosti, ki bi morala predvsem odlikovati takšen kolektiv. Ne morejo se pač izgovarjati, da nimajo vešče trenerske roke. Po našem mnenju jim manjka le odločne volje, discipline in prave ljubezni do te športne panoge, še slabše je fc pri Iliriji. Moštvo je v popolnem razsulu. Kje naj iščemo vzroke? Kdo ve? Mnenja pa smo, da je bolje prenehati z aktivnim udejstvovanjem, kot pa s takšnim načinom delati zmedo in dajati slab zgled ostalim v tej ligi. Pohvaliti moramo pa Poštarja. Pri vrhu ženske lestvice so Novo-mešeanke. V šestih srečanjih so ostale brez poraza in le štiri nize prepustile nasprotnicam. Ljubljana in Krim sledita Novemu mestu, ki kvalitetno vse presega. Ljubljančanke so precej boljše kot na začetku, kar velja tudi za Krim, ki pa ima nesrečen položaj v »Partizanu«. »Partizan« namreč noče v svojem okviru več imeti ženske odbojkarske ekipe. Ilirija je brez prave volje, Papirničar pa je v jesenskem delu odstopil in s tem izgubil vse tekme s 3:0. Ali naj bo to propaganda za odbojko še posebej pa za žensko? Le kaj mislijo naša društva in klubi? Mnenja smo, da bo morala OZS nekoliko globlje premisliti, kako po- panoge v naši republiki. L M. Lestvica po VI. kolu — moški: Ljubljana 6 6 0 18:6 12 Novo mesto 5 4 1 14:7 8 Jesenice 5 3 2 12:10 6 ! Olimpija 6 3 3 13:14 6 Poštar 6 1 5 9:15 2 Ilirija 6 0 6 4:18 0 ženske: Novo mesto 6 6 0 18:4 12 Ljubljana 7 5 2 13:7 10 Krim 7 4 3 13:11 8 Ilirija 6 3 3 11:11 6 Papirničar 10 0 10 5:30 0 vQyrnond Lambert: REKORD NA HIMALAJI ne red dvema letoma sem bil 20. novembra na Juž-rayl sedlu 8.100 metrov visoko. Danes, 30. oktobra, mo-gg ^ s^cer žalostna, toda z relativnim zado- Jeto, da sva do kraja izpolnila svojo dolžnost, bj i brezmejno bolestjo zapustiva taborišče IV. Saj a ko še ostala, toda čemu! gar e®l°piva do taborišča III., kjer ne najdeva nikoli fC’ Mimogrede sj naložim en tovor, nato pa se s jiio- e. v vibri spustiva do taborišča II., kjer najdeva b6a m šerpe. *aPu tol*5 d° nosu v svoji spalni vreči, ki je ni dm 0c*bar je zlezel vanjo in tega je že nekaj ŠčejTo e»Pe.sf nirščijo. Taborišče je v neredu in zapu-P Je> da je vsega konec, od sj[e -n Srem naprej, se še pošteno najem, kajti ostal-,6 S,eiJ1 ^fčen. Claude Kogan pa sklene, da bo v Taborišču in organizirala umik. V taborišču IV. je res precej vrednostne robe, predvsem Bertholetova kamera. Morava odbrati dve šerpi, da nama pomoreta in jima obljubiva po deset rupij dodatka za vsak tovor, ki ga spravita dol. Vongdi in Tzong sprejmeta. Jaz pa odidem naravnost proti izhodiščnemu taborišču, da organiziram povratek, porazdelim tovore med kulije in pogledam, kaj se godi spodaj. V enem- dnevu sem torej sestopil z višine 7.200 metrov do 5.600 metrov. V izhodiščnem taborišču najdem Bertkoleta in Lochmatterja, ki sta prišla spet k moči in sta videti povsem zdrava. Saj je že čas. Zbit sem do smrti, toda še vedno imam tek. Prebijem dobro noč, naslednji dan pa pošljem vse šerpe, ki utegnejo, v taborišče II., da odnesejo robo. Pozno ponoči pride vsa ekipa. Goro smo naglo izpraznili. 31. oktober Tako se vsi znajdemo v izhodiščnem taborišču. Claude in Juge sta prišla danes. Vsi so zdravi, nobenih ozeblin. Lepo je in mraz. Kuliji so tu. Jutri, 1. novembra, odrinemo proti Lunaku. Dolga in težavna etapa. Naša pot bo šla čez Nangpa La in v treh dneh hoje bomo v Namče Bazarju. Ves sem potrt. Odprava je opravila svoje raziskovalno delo okoli Gaurisankarja in Menlungtseja, potem pa še okoli Co Oj a. Naš poizkus bi uspel, toda premagali so nas viharji in zima, ki je prišla veliko prej kot smo računali. Dali smo od sebe vse, kar smo mogli in le za las je manjkalo, pa bi bili uspeli. Žalosten sem zaradi tovarišev. Zanimivo je opazovati, kako se v času trajanja odprave vedejo možje. Pri višini 8.480 metrov je vsega konec. Ne marajo več ovsenih kosmičev in posušenega mesa, nočejo jesti, nič več se ne ogrejejo. Vse to premišljujem na poti nazaj. Ce je mnogo mož, ki mislijo, da so planinci in hočejo na Himalajo, je med njimi pač prav malo resničnih himalajcev. Tako sem ugotavljal že leta 1952 in sedaj zopet v letu 1954. Nič novega. 'A. H O K E J Vprašujemo se: nične' ali stružne norme? u§a v hokeju na ledu V atletiki imamo lepo možnost, nje leto. Ta.ko imamo za leto 1957 da delimo atlete po kvaliteti, saj v dveh najvišjih raaradih naslednje moremo njihove storitve meriti s tekmovalce: mednarodni razred: uro ali merilom. Zato imajo po- Lorger, Mihalič, Mttgoša, Račič, Ra-vsod po svetu kategorizacijo tek- doševlč, Usenik, zvezni razred: jeli. Ce gledamo te norme, namreč ne moremo najti kriterija, po katerem so izbrane. Človek bi mislil, da so norme za najvišja dva razreda Izbrane po vrednosti rezultatov v Že na zadnjem sestanku razširjenega upravnega odbora Hokejske zveze Jugoslavije je bilo sklenjeno, da bodo naša najboljša hokejska moštva prihodnje leto tekmovala po ligaškem sistemu. S tem bo po mne- PRIHODNJI TEDEN DRŽAVNO PRVENSTVO V KOTALKANJU Prihodnjo soboto in nedeljo bo v Ljubljani v Čufarjevi ulici državno prvenstvo v umetnem kotalkanju. Zaradi velike udeležbe in skrbnih mooalcev v najrazličnejše raz- tudi zvezni razred, kjer pridejo v mednarodnem merilu. Zato smo si nju vseh sodelujočih klubov odst ra- priprav drsalcev bo to prvenstvo po 'P,. At „ —— _ X*. ____J_____________13 _ lL----« ;________ ... niUnoLikno in tv n loJAcnTA n rz»n o iriC q i L- a m/xn'>rv 1 dn n 'nlnihiTtTflf nU __• _— 1 „ i__ 1 • J_1 *__M____l; < „ i rede. Tudi pri nos smo že pred poštev se Balkanske igre im pa os roleti začeli s takšno razdelitvijo, jitev državnega prvenstva. Katego- ki pa tedaj še ni preveč pro- rizacijo bodo objavljali vedno ob drla. koncu leta in bo veljala za prihod- ogledali absolutne in pa letošnje njena vsaka morebitna »kuhinja* pri razvrstitve najboljših na svetu in v lovu za najvišji naslov v državi, ti io pri Si do presenetljivih Dosedanji način v obliki turnirja; je raz Evi Šte vsej verjetnosti doslej najkvalitetnejše. Moški; M Z I II HI 1 a 3 4 5 6 100 m 10.4! 10,7 1U 113 12.0 106 26» 75 35 13 2 23 200 m 213 21,7 22 j6 24.0 35.5 75 57 16 0 11. 400 m 47.4 48.5 51.0 53.5 %.o 160 38 33 14 1 19 800 m • 1:48.6 1:60.5 1:96.0 2:05.0 2:12.0 ■ 43 32 25 20 1 15 1.500 m 3:44.0 3:49.0 4:00.0 4:20.0 4:40.0 40 36 18 17 4 14 5.000 m 14:08.0 11 15:45.0 16:30.0 17:45.0 40 34 22 20 1 10 10.000 m 29:30.0 32:35.0 34:45.0 37:00,0 35 24 4 4 i 5 110 m ovire 14J2 14.8 198 16.8 18.3 129 10 27 5 3 10 400 m ovire 52.2 53.6 56.0 60.0 65.00 70 34 16 11 0 7 3.000 m zapreke 8:46.0 9:00.0 9:50.0 10:30.0 11:30.0 24 23 4 4 e 8 višina 202 193 180 170 160 117 23 30 15 2 04 daljina 7.60 7.30 6.70 6.30 5.70 117 22 16 5 1 16 troskok 15.50 15.00 1:3.90 13.00 12.00 69 30 20 18 1 6 palica 4.40 4.25 3.80 3.40 3.00 55 17 23 10 3 10 krogla 16.90 15.80 14.00 10.50 14.00 43 * 17 19 9 1 11 disk 50.50 49.0 44.00 36.00 32.00 61 27 25 14 1 IB kopje 76.50 71.00 60.00 50.00 43.00 29 21 14 12 2 7 kladivo 61.50 57.50 50.00 41.00 34.00 25 20 19 16 3 15 deseteroboj 6600 6000 4900 4200 4:00 — — 8 5 0 2 maraton 2:25 2:32 3:00 3:30 3000 — — — — — — Ženske: 100 m 11.8 12.1 13.0 13.6 14.5 50 40 13 11 0 16 200 m 24.5 25.2 26.5 285 31.0 56 35 13* 11 0 5 400 m 57.0 58.5 63.0 68.0 78.0 — — 12 9 1 2 800 m 2:11.0 2:45.0 2:28.0 2:45.0 3:00.0 31 31 • 13 19 1 4 80 m ovire 11.1 14.6 12.9 14.0 16.0 30 25 13 11 2 ’ 7 višina 165 158 145 135 125 32 22 9 5 1 8 daljina 6.00 5.65 5.00 4.60 430 39 30 6 5 1 14 krogla 14.70 13.50 11.75 10.00 850 18 16 11 10 1 10 disk 49.00 45.50 37.00 310.00 25.00 19 13 7 r 0 7 kopje 50.00 46.00 38.00 30.00 25,00 18 17 9 9 1 6 peteroboj 4000 3500 2600 1800 1000 — — 10 13 3 3 Kar poglejte tabelo. Pone- bil namreč večkrat kamen sp od tike, zato so se s tem predlogom vsi člani in zastopniki klubov v celoti strinjali. V četrtek pa je bil znova sestanek upravnega odbora Hokejske p, , , zveze Jugoslavije, na ikaterem so . •' Rogaška Slatina^ V tem kra-r napravljal; o proračunu in se še P J® nekaj let uspešno deluje keg-enkrat pogovorili o tekmovanju za 'jaški klub »Vrelec«, ki ima redno državno hokejsko prvenstvo in tudi vadbo na svojem dvosteznem keglji-o nekaterih problemih, ki tarejo fču. Treninge disciplinirano obisku-naše drsalce v umetnem drsanju in J® večina elanov in tako so na in kotalkarje. Sklenili so, da bodo okrajnem prvenstvu v Celju dosegli morali v bodoče člani Izvršnega od- četrto_ mesto, kar je zanje lep uspeh. je drsalni šport ena od tistih pa- - - , - nog, ki zahteva posebno finančno 0Vr,2‘‘. .. podporo in tudi razumevanje. Vse- . Preteklo nedeljo so odigrali pri-kakor je bila doslej dotacija šport- jateljsko tekmo s »Torbarjem« iz ne zveze Jugoslavije za drsalne Zagreba in ga premagali z rezulta-športe premajhna, in s takšno vsoto t(>™ 5? , .. .. . pač v bodočnosti ne bo mogoče več ® Vrhnika — VrhnisKi športniki zadostiti potrebam in zahtevam šte- ®9 Preteklo nedeljo nastopili po ve-vilnih pripadnikov drsalnih panog. 16™i zunaj. Dosegli so prav ra z vese-Govora je bilo spet o državnem pr- ljive rezultate.^Odbojkarji »rartrza-vemstvu v hokeju na ledu, ki se bo na* T Vevčah premagali Papir-z, a čelo 11. januarja ter se v roku ničarja s 3:1, nogometaši usnjarja enega meseca končalo. Klubi bodo s<> ?a prvenstveni tekmi proti Ru-nastopali po dvojnem točkovnem si- darju v Kočevju dosegli_ neodločen stemu, vendar bosta imeli umetni rezultat 2:2, pionirji Usnjarja pa so drsališči v Beogradu in na Jeseni- na Logu premagali domače pionirje cah določeno prednost. Nihče nam- s_Doma so igrah košarkarji reč ne more zagotoviti, da bo prav v teh dneh pravo zimsko vreme, ki bi omogočalo nemoten potek prvenstva tudi na naravnih drsališčih. M — medna rodni razred, Z — zvezni razred, I — prvi, II — drugi, IH tretji razred, 1 — Skupno število tekmovalcev, iki so dosegli rezultat pod M na svetu, 2 — isto za Evropo, 3 — število tekmovalcev, kj so dosegli rezultat -od M na svetu v 1957, 4 — isto za. Evro-po — 3 — število Jugoslovanov, ki so dosegli 1957 rezultat pod Z, 6 — število Jngoslovanov, Iki so dosegli v 1997 I, razred Letos so napravili novo kategori- skupno 23 atletov in 8 atletinj, med žarijo, ki obsega skupno pet razredov in sicer mednarodnega, zveznega, prvega, drugega in tretjega. Za prva dva razreda veljajo samo vec. 'etikih tek- njimi naslednji tekmovalci iz Šlo-v eni je: Vipotnik, Zupančič, LeŠek, Knez, Slamnik, Stamejčič in Šiko- kod je tudi po 200 atletov doslej že dos glo znamko za naš mednarodni PLAVANJE SEDEM SLOVENCEV MED KANDIDATI ZA RIM »Partizana« in premagali moštvo »Partizana« iz Novega mesta s 47:42, • Podpeč — V okviru prireditev ob priložnosti desete obletnice društva v Podpeči, je bil v nedeljo nogometni turnir moštev »Partizana« Loga, Vnanjih goric in Podpeči. Rezultati: Podpeč : Vnanje gorice 6:1, Log : Vnanje gorice 2:0, Podpeč : Log 1:1. Pokal je osvojilo moštvo »Partizana« Podpeč. Odbojkarska tekma med »Partizanom« Log im »Partizanom« Podpeč se je kon- rezultaiti, doseženi na v< movanjih. Raizen tega pa so še razne olajšave in sicer prinese mednarodni razred avtomatično uvrstiti ve do 10. mesta na olimpijskih Namen našega sestavka je seznanit} atletsko javnost z normami za posamezne razrede, pa tudi povedati, da so te norme sestavljene dokaj slabo in niso najboljše spriče- igrah in do'6. mesta na evropskem valo za poznavanje stanja v atletiki prvenstvu. Podobne olajšave ima po onih, ki so jih predlagali in spre- Po državnem mladinskem prvenstvu v atletiki lili silili i mlin ni? Objavljamo še nekaj podrobnosti z državnega prvenstva v atletiki za mlajše mladince, ki je bilo preteklo nedeljo o Beogradu. Podatke nam je po- skupimi, pa so jih že spreminjali. Najostreje pa moramo grajati to, kar se je zgodilo pri metu krogle. Komelova iiz Ljubljane je dosegla v prvea, metu 12.98 m in nobena tek- uv, v, u udeležili mnogi najboljši atleti iz eviimk evropskih držav. Od Jugoslo-Pov bodo nastopili Lorger, Marjano-s Mugoša, Radoševič ln Bezjak. (Nadaljevanje s 1. strani) Po nekaj minutah igre je Ljubljana prešla z boljšo igro v odločno vodstvo. Pri Jugom-ontaži je igral srednjega napadalca Špiljak, ki je segal svojemu čuvarju Millerju le do vratu. In vendar je prav ta spretni »pritlikavec«; pomenil največjo nevarnost za koš Ljubljane. Zanimivo je tudi, da je bil sicer najboljši igralec domačih, Posarič, brez moči zaradi izvrstne igre Ku-merja. No, in kljub vsemu, Ljubljana je s spretno, čeprav ne naj-Jepšo igro, potisnila v stran nevarnega tekmeca in se ves čas obdržala v vodstvu. Le škoda, da nista nastopila še Zupančič in Šerbec, saj bi bila potem prednost še lepša, ZGREŠENA TAKTIKA "Vsi smo bili prepričani, da bo Ljubljana tudi v drugem delu igre . nadaljevala z istim načinom igre, namreč z jurišem na nasprotnikov koš. Toda, kar v glavo nam ni šlo, da je samo Miller opravljal to nalogo. Kako je bilo to zgrešeno! Na igrišče je legel mrak, zato so prižgali luči. Toda namesto prave svetlobe, so posijale neonske luči brez pravega svetlobnega učinka, tako da je bilo na igrišču kot zvečer v kakšni zakotni ulici, kjer se lahko dogajajo nezakonite stvari. Povrhu pa je začel še padati dež, tako da je bila mera polna. Ljubljana je bila še v vodstvu, vendar je razlika v koših kopnela kot sneg na soncu. Prav v zadnji sekundi, ko so imeli domačini žogo v rokah, je njihov tehnični vodja zahteval minuto odmora. Im glej, v tej zadnji sekundi po taktičnem odmoru, je Jugomon-taža zmagala. Eden izmed igralcev je vrgel žogo proti košu gostov bolj za šalo kot s preudarkom in zadel v črno. Domačini so zmagali s točko prednosti popolnoma ^nezasluženo, saj so bili še slabši kot slaba Ljubljana. Ljubljana je igrala tako, kot se ne spodobi tekmecu za naslov državnega prvaka. V drugem polčasu je odločno krenila na stran — pot brezplodnega podajanja žoge po sredini igrišča, namesto da bi vsi z vseh strani navalili na koš Jugo-montaže. Zgrešeno je tudi bilo, da se je Miiller strogo držal olb Špil-jaku, kateri ga je večkrat taktično in na lahek način prevaral. Spil jak je sicer nevaren strelec, vendar hi ga kdo drugi verjetno uspešneje zadrževal kot visoki center Ljubljane. Torej taktika, ki je že tolikokrat pokopala Ljubljano, je bila tudi tokrat zanjo usodna. IN ŠE SODNIKI In še nekaj na račun sodnikov. Čeprav je Ljubljana slaše zaigrala kot ohičajino, zlasti proti koncu, lahko mirno trdimo, da sta sodnika, še posebej pa Vukovič, dobesedno iztrgala zmago gostom in jo podarila domačinom. Tako očividine, prav šolske pristranosti že dolgo nismo zasledili. Miillerja, Čretnika in Kaplja, so pri prodorih naravnost mlatili in klofutala, toda njuna piščalka je na začudenje vseh -večkrat ostala nema. To dejansko nima več nikakršnega smisla. Nihče pač ne more danes dokazati njune grehe, toda če je morala naših sodnikov takšna, potem upravičeno dvomimo, da bi tudi končna razvrstitev na lestvici dejansko ustrezala, pravemu razmerju sil med klubi, ki tekmujejo v zvezni ligi, Ljubljana je vložila protest, ki ga bo KZJ po našem mnenju morala upoštevati. Igrati , namreč v takšnih okoliščinah je nemogoče in za gostujoče moštvo prava žalitev. L. M. KOŠARKA Ženske ■ Triglav : Svoboda (Lj) • 21:27 (8:15) Pri Zvezi športov Jugoslavije je začel izhajati časopis »Športska praksa«, ki je namenjen športnikom in trenerjem v pomoč pri vsakodnevnem delu. Izhaja dvomesečno, dobi pa se proti predplačilu polletno 360 din, letno 720 din, * Od 16. do 21. t. m. bo v Ljubljani v stekleni dvorani Direkcije železnic (Pra-žakova ulica) dnevno od 15. do 18. ure tečaj v rokoborbi pod vodstvom znanega zveznega trenerja Ivanoviča. Vse ljubitelje rokoborbe pozivamo, da se prijavijo v tečaj v ponedeljek, 16. t. m. ob 15. url. S seboj prinesite tudi športno opremo Težkoatletska zveza Slovenije Bonafin Vukasu. Blondinec Je izvrstno preigral obrambo in nato z desne poslal v vrata neubranljiv strel a la Mor-tensen. Burni aplavzi so pozdravili Vukasove podvige.« Po več mesečnem bivanju na Dunaju je odpotoval v Italijo znani madžarski nogometaš Ferenc Puskas. Pravijo, da se namerava za stalno naseliti v Italiji, kako pa bo z njegovim Igranjem, saj je še vedno pod suspenzom mednarodne nogomete zveze, pa je še veliko vprašanje. Nogometna prvenstva evropskih držav AVSTRIJA — V. kolo: VVacker : Au-stria 1:0, Krems : 01ympia 0:5, Admira : Simmering 1:1, Sportklub : Vienna 2:2, Rapid : FC Wien 5:1, WAC : GAK 3:3, Sturm : Kapfenberg 1:1, vrstni red: Simmering 9, Sportklub 8, Rapid 8, Vienna 7. FRANCIJA — III. kolo: Lens : Lyon 4:4, Valenciennes : Nice 1:1, Racing : Angers 1:2, Metz : Marseille 1:2, Sedan : Nimes 8:1, St. Etienne : Toulouse 1:1, Aleš : Liile 2:1, Monaco : Reims 3:0, Sochaux : Beziers 4:0, vrstni red: Lens 5, Lyon 5, Valenciennes 5. NEMČIJA — V. kolo, južna liga: Stuttgart : Offenbach 4:2, Niirnberg : Karlsruhe 5:2, Schweinfurt : Frankfurt 4:0, Kickers : Mannheim 1:2, Munchen : Aschaffenburg 4:2, Bayern : Reutllngen 3:2, Regensburg : Ftirth 2:2, Eintracht : Augsburg 4:0, vrstni red: Niirnberg 8, Eintracht 8, Mtinchen 8. MADŽARSKA — III. kolo: Honved 7 MTK 3:0, Ferencvaros : Dorog 6:2, Dios-gyor : Vasas 3:1, Szeged : Csepel 0:0, Pecs : Szombathely 1:0, Salgotarjan : Komio 2:0, vrstni red: MTK 4, Tataba-nya 4, Csepel 4, Honved 4, Ferencvaros 4, Salgotarjan 4, Diosgy8r 4. BELGIJA — II. kolo: Anderlecht : Trond 1:0, Beerscbot : Union 1:2, Ant-werpen : Mallnois 4:0, Gantoise : Da-ring 1:2, Standard . Lierse 2:0, Ver-viers : Liege 4:0, Charleroi : Berchem 1:1, Waterschei : Tilleur 5:1, vrstni red: Standard 4, Antwerpen 4. ANGLIJA — Zaostala tekma Arsenal: Everton 2:3. Po V. kolu je vrstni red sedaj naslednji: Manchester U. 9, Nottingham 9, Luton 8, Everton 7, Portsmouth 7, Arsenal 7, West Bromw!ch 6. BRAZILIJA — V. kolo: Fluminese I America 1:1, Bangu : Canto 5:1, Olaria : Buensuceso 2:1, Flamengo : Sao Cristo-vao 3:0, Vasco de Gama : Madureira 3:1, Botafogo : Portuguesa 5:1, vrstni red: Botafogo 10, Flamengo 9, Bangu 9, Vasco de Gama 7, Fluminence 7. Spei 20.000 din nagrade To pot spet nadaljujemo s »Poletovim nagradnim natečajem«, ki smo ga v mrtvi sezoni prekinili. Pogoji udeležbe pri tem natečaju so enaki, kot so bili doslej in lahko vsak igralec izpolni obe koloni v odrezku. Poleg rednih 12 parov bomo odslej dalje stalno dodali tudi tri rezerve, ki bodo upoštevane v primeru, če bi katera tekma med prvimi 12 pari ne bila odigrana. Nagrada je enotna in sicer 20.090 dinarjev, ki jo bo prejel lahko vsakdo, ki bo imel največ pravilnih rešitev. V primeru pa, da bi bilo več igralcev z zadnjih rezultatov z velikih tekem študentov v Parizu smo ^vili že preteklo nedeljo. Danes bo-^ te rezultate še nekoliko dopolnili. iPrej ge besedo o tem, kako so se v y odrezali Jugoslovani. Naši Stu-so bili zastopani samo v dveh nnih panogah — atletiki in vvater-$6^.' Kot Je znano, so waterpolisti za-brez poraza prvo mesto pred brot?arl’ ^e®rav se je v odločilni tekmi ^Ia,^-arski francoski sodnik na vse baši116 trudil, da bi po vsej sili odvzel-bill n'1 2rnaSo. Priznati moramo, da smo in , 2ast°pani z najmočnejšim moštvom tw. vsako mesto nižje od prvega po-t0v 1 0 neuspeh. Majhna skupina atie-t>Ve3e °Praviia svojo nalogo zadovoljivo. dve prvi melsti (Lorger, Babovičeva), dru8i (Mugoša, Bezjak) in štiri Parizu tretja mesta (Rajkova, Usenikova, Miler, Lukman) so zadovoljiva bilanca. Toda, če pogledamo rezultate nekoliko bolj natančno, moramo reči, da drugo mesto Mugoše ni uspeh, ampak mnogo prej neuspeh, saj ga je premagal tekač, ki ga ne moremo -uvrščati med boljše v Evropi, pa tudi čas je bil zelo povprečen. Prav tako tudi četrto mesto Murata ni poseben uspeh. Se nekaj rezultatov: 200 m Germar (N) 21.3, Bar-tenjev (SZ) 21.7, 15000 m Csegledi (A) 3:50.5, Plpin (SZ) 3:51.0, Megler (N) 3:51.3, Murat (J) 3:52.1, daljina Witte (N) 7.41, Popov (SZ) 7.23, Miler (J) 7.19, kopje Cibuienko (SZ) 80.63, Kopyto (Polj) 77.79, 4 X109 m Francija 41.4, Nemčija 41.4, 4 X 400 m Nemčija 3:16.9, ženske: disk Seljakova (SZ) 48.83, Hegedtts (Madž) 45.11, 4 X 100 m Sovjetska zveza 46.4, Nemčija 47.4. Poletov nagradni natečaj Odrezek št. 1 1. Ljubljana : Proleter 2. Crvena zvezda : Olimpija 3. Ljubljana : Segesta 4. Trešnjevka : Branik 6. Šibenik : Odred e. llijeka: Uljanik 7. Jadran : Metalac 8. Rudar (Id) : mriglav 9. Ilirija : Grafičar 10. Nova Gorica : Jesenice ll. Tržič : Izola 12. Rudar (T) : Sloboda 13. Aluminij : Podravka 14. Maribor : Drava 15. Mladost: Kladivar, Priimek In Imet Kraji Ulica, hišna št.t enakimi rešitvami, bo ta nagrada med--nje razdeljena. Odrezke je treba poslati na upravo Poleta v Ljubljani vsako soboto vsaj od 12. ure, v zunanjih krajih pa do petka zvečer, tako da jih bodo zbirni centri poslali v Ljubljano do določenega roka v soboto. Posebej opozarjamo vse zbiralce teh odrezkov, naj te odrezke zbirajo kot so Jih doslej, za kar veljajo z upravo sklenjeni dogovori. Vse naše bralce opozarjamo, da lahko oddajo odrezke »Poletovega« nagradnega natečaja na naslednjih mestih: Maribor: predal v avli Putnika na Grajskem trgu. Celje: trgovina »Naprijed«, Tomšičeva ul 2. Zagorje: trgovsko podjetje »Naša knjiga«. Trbovlje: knjigarna v Trbovljah. Vipava: trafika Kette. Nova Gorica: trafika Jakin Alojzij (na postaji). Tolmin: fotograf Crv Josip. Koner: kiosk »Lipa«. Kamnik: trafika Balantič. Kranj: kiosk »Ljudske pravice«. Je enice: potovalna agencija »Triglav«. Novo mesto: podružnica »Slovenskega poročevalca«. Domžale: trafika Grčar. | Opomba: Od l.—2. zvezna košarkarska Uga, 3.-7. I. conska nogometna liga, 8,—ll. ljubljansko-primorska nogometna liga, 13.—15. va .ždinsko-mariborsko-celj-ska liga. Pari od 13. do 15. so določeni kot rezerve, na kar reševalce posebej opozarjamo. LETO X!IL Štev. 37 Stran Z Z Avstrijci nam ne gre... (Nadaljevanje s 1. strani) še zlo. Jugoslovani so zoipet prešli, v napad. V petih minutah igre so streljali kar tri kote, od katerih je Jjil v 27 ..minuti usoden za Avstrijce. Rajlkov je streljal kot z desne strani, kjer jo je prejel Milutinovič, nato se je žoga tu ek a j časa kotalila med nogami Mujiča, Pašiča, dokler je ni spet prejel Milutinovič, ki je hotel streljati, V tem trenutku se je znašel nekje levi krileč Koller in je z glavo poslal v lastno mrežo — 2:0. Tolikšne prednosti po takšni igri jugoslovanskega napada ni bilo moči pričakovati. Jugoslovani so prišli prav poceni do tako lepega vodistva! Po igrišču so odmevali klici: »Plavi, plavi! Hočemo gole!c In kljub tolikšni prednosti Jugoslovanov so Avstrijci prav kmalu prišli do svojega prvega uspeha. V 36. minuti je srednji napadalec avstrijske reprezentance Buzek v. silovitem sprintu prešel naše krilce in se naenkrat znašel v našem kazenskem prostoru. Zebec, ki je slutil pretečo nevarnost, ga je po mnenju sodnika 'nepravilno zaustavil in Orlandini je dosodil naj.hujšo kazen. Happel je zanesljivo zmanjšal rezultat na 2:1. Ta kazen je bila prav gotovo preostro dosojena in prvič je legla temna senca na sicer odličnega sodnika Orlandinija. Ta gol je pomenil ledeni tuš za Jugoslovane. Spet so namreč začeli s pretiranimi kombinacijami in namesto. da b.i svojo prednost izrazili v golih, so se izgubljali z nepotrebnim preigravanjem. Beli so sicer še vedno v ofenzivi im v 38. minuti streljali že sedmi kot, toda vse to je ostalo neizkoriščeno, ker so bili avstrijski branilci odločnejši in bol jši v igri z glavo. In prav za zaključek polčasa je prišlo do nesrečnega izenačenja. V 4'5. minuti j.e branilec Svoboda oddal žogo Komer ju II, ki je v silovitem sprintu našel prostega Diensta in že je bilo 2:2. Namesto težko priborjene prednosti smo predali orožje borbenim Avstrijcem. Začetek drugega polčasa je pripadal Jugoslovanom. Zaigrali so kot prerojeni in občinstvo je bilo navdušeno nad njihovimi potezami. Vsak čas smo pričakovali ponovno vodstvo Jugoslovanov, toda žoga ni našla poti v mrežo. Deset minut drugega polčasa je popolnoma pripadal našim reprezentantom in le na trenutke so se Avstrijci otresli silovitega pritiska in skušali ogroziti Stojanoviča. Kdo bi našteval številne akcije Mujiča, Milutinoviča, Pašiča, Rajkova in Vukeliča, ki so kakor za šalo preigravali avstrijske branilce? Skoda, da danes ni šlo iz pod rok Milutinoviču, ki je imel vrsto priložnosti za dosego golov. V 51. minuti je po akciji Mujič-Krstič-Milutinovič slednji silovito streljal iz neposredne bližine, toda Schmied je v lepi paradi odstranil nevarnost. Že v naslednji minuti je imel Milutinovič spet lepo priložnost, toda Koller, ki je kot senca spremljal Milutinoviča, je spremenil žogi smer, znašel se je Rajkov in kot iz topa streljal, vendar gola ni bilo. Avstrijci so se otresli pritiska in sami začeli nevarno napadati. Naša obramba je imela spet dela čez glavo. Haum-mer je izvedel četrti kot. toda Stojanovič je bil na mestu. Spet je prišlo povsem nepričakovano do tretjega avstrijskega gola. V 62. minuti, ko so se Avstrijci na lahek način znebili preteče nevarnosti, je Halla preigral Zebe ca in oddal žogo Dienstu. Izkušeni Avstrijec je krenil v sredino in na začudenje vseh prisotnih, ga ni pri njegovi akciji ni lice ni oviral. Stojanovič je torej tretjič kapituliral. Spet so se menjavali obojestranski napadi in Avstrijci so začeli zapirati igro. Počakati smo morali do 70. minute, ko je Pašič z auta oddal žogo Boškovu, ta Rajko v u in šest metrov pred avstrijskimi vrati je Milutinovič z glavo spremenil smer žogi in Schmied je bil brez moči — 3:3. Spet se je vnela srdita borba za zmago. Naši so bili neprestano v napadu. Svojo premoč so sicer izrazili v kotih, saj so do 79. minute streljali 12 kotov. medtem ko Avstrijci le pet. Še je bilo priložnosti na obeh straneh za zvišanje rezultata, toda ostalo je pri neodločenem 3:3. Tako se je tudi ta tekma j Avstrijci končala z neuspehom za našo reprezentanco in spet smo lahko samo potrdili naše stare ugotovitve, da z Avstrijci nimamo sreče. id Ljubljansko-primorska nogometna liga rijcam presenečajo Ilirija : Rudar 0:3 (0:0) Ljubljana, 15. septembra. Na Igrišču Ilirije v Zg. Šiški smo videli danes precej razgibano prvenstveno tekmo med Ilirijo in novincem ljubljansko-primor-ske lige, idrijskim Rudarjem. Gostje so as tokrat presenetili z izredno borbenostjo ter hitro igro. Uspeh tega je bil izražen v treh golih, ki so jih dosegli Crnobrnja v 48., Velikonja v 61. in R. Likar v 79. minuti. Nova Gorica : Slovan 3:1 (1:1) Nova Gorica, 15. septembra. Začetek Igre je bil nezanimiv in tak je bil tudi skoraj ves prvi polčas. Resnejših situ* acij za dosego gola ni bilo in sta oba gola padla, lahko bi rekli, povsem nepričakovano Strelca sta bila Mozetič V 10. minuti za Novo Gorico in Uster v 11. minuti za Slovana. Drugi polčas je pripadal domačinom in je igra potekala v glavem pred vrati Slovana, kjer se je zlasti izkazal vratar, ki je vsekakor rešil svoje moštvo večjega poraza, v napadu Gorice je zablestel mladi Uršič, ki je s stre l v 64. i 72. minuti povedel svoje moštvo v vodstvo in s tem postavil tudi končni rezultat tekme. Proti koncu je Slovan poizkušal z grobo igro znižati razliko in rezultat tega je bila izključitev njihovega levega napadalca. Gledalcev je bilo 500. Andrej J. conska nogometna liga iiii im, a prilili® g*@ Grafični1 ; Tržič 0:0 (0:0) Jesenice : Triglav 2:0 (1:0) Izola : Krim 1:2 Ljubljana, 15. septembra. »Ali bo, ali ne bo.. .« Tako so se vpraševali glede današnje tekme ob startu Odreda v conskem prvenstvu pesimisti in optimisti, trener Pišek pa je dal prepričljivo izjavo, da bo Odred nad Jadranom zmagal in to se je tudi zgodilo. Seveda ni šlo vse tako »po žnorci«, kot bi si želeli pristaši Odreda. To pa zaradi tega ker bi rdeče beli danes lahko dosegli še mnogo bolj učinkovito zmago nad šibkim nasprotnikom, kot jim je to uspelo. Pa kljub temu, dve točki sta doma in dali bosta našemu ligašu precej vzpodbude v letošnjem prvenstvu. Odred : Jadran 2:0 (1:0) Stadion ob Titovi cesti, vreme sončno, igrišče zelo dobro,, gledalcev okrog 1500, sodnik Janežič iz Maribora, mejna inž. Skalar in Janežič iz Ljubljane. Strelca Žumbar v 1. in Cuban v 81. minuti za Odred. Jadran: L. Riočič, Rafaeli, Gavranič, Alfirevič, Cesič, Batina, Almič, J. Biočič, Sarajčev, Ban, Radanovič. Odred: Jazbinšek, Medved, Udovič, Žumbar, Berginc, Limo, Žižek, Hočevar, Frič, Cuban, Ilalilagič. Prva minuta! Igralci komaj krenejo s sredine igrišča in že se mreža gostov trese — 1:0. Zares, bili smo vsi presenečeni, tako gledalci kot igralci, še najbolj pa vratar gostov. Žumbar je iz kakšnih 25 m daljave precej ostre streljal in žoga se je znašla v mreži. Vse to je kazalo, da bo danes Odred zasul goste s pravo točo golov, zlasti še, ker je začel z zelo 'dopadljivo igro, od obrambe pa do napada. V 7. minuti je Imel Cuban lepo priložnost in je z glavo krasno zaključil uspešno akcijo. Žoga pa se je odbila od prečke v out. Gledalci so postajali nestrpni, kajti Odre-dove vrste :-:o delovale brezhibno, tako da gostje s svojo igro sploh niso prišli do izraza. Vse je čakalo ponovnih golov, le-teh pa ni bilo. Polčas je minil v sicer živahni in zadovoljivi igri domačih, toda šepala je učinkovitost. Ko je v 48. minuti Cuban dosegel drugi gol za Odred — pa ga je sodnik zaradi offsidea razveljavil — smo pričakovali, da se bo domačim »odprlo«. Zares se Meddržavna nogometna tekma Avstrija-B : Jugoslavija-B Tudi m Diunmjiui tremi Dunaj, 15. sept. — Srečanje B reprezentanc Jugoslavije in Avstrije je Lilo včeraj na Dunaju in se je končalo neodločeno 2:2, čeprav so Jugoslovani v prvem polčasu vodili z rezultatom 2:0. Jugoslovani so nastopili v naslednji postavi: Kriookuča, Si jako-pič, Nikolič, Ljubenovič, Spajič, Popovič, Mesaroš, Ognjanovič, Pctakovič, Prlinčevič, Papcc. Za Jugoslavijo sta dosegla gola Prlin-čevič in Ognjanovič, za Avstrijo pa Mesaroš (avtogol) in Sencko\vitsch iz enajstmetrovke. V prvem polčasu je bila naša reprezentanca boljša, medtem ko je v drugem delu igre znatno popustila. Naši 'napadalci so začeli takoj ostro napadati, dokler ni v 50. minuti Prlinčevič s strelom preko zidu dosegel vodstvo. 2e naslednjo minuto je po lepi kombinaciji Ognjanovič še drugič potresel mrežo Avstrijcev. V drugem polčasu je igra postala ostrejša in je celo prešla meje dovoljenega. Sodnik je bil pod vplivom domačih igralcev in je oškodoval Jugoslovane. V 60. minuti je Seneko vvitsch izenačil rezultat na 2:2, medtem ko je Mesaroš nekaj minut prej potresel svojo lastno mrežo. V 76. minuti so odnesli z igrišča Jugoslovana Mesa-roša in 1 avstrijskega vratarja Pelikana, na igrišče pa sta prišla Rudinski in avstrijski vratar Untcrhubcr. Na splošno lahko trdimo, da so bili v tej tekmi Jugoslovani boljši in bi lahko z nekoliko več sreče tudi zmagali. DOLOEENZO . zmagal v Varšavi Na medarotlnem tekmovanju, v streljanju je Jugoslovan Delorenzo zasedel prvo mesto v streljanju s precizno pištolo s 540 krogi. V Nišu je bilo včeraj pred 4000 gledalci mednarodno boksarsko srečanje med niškim Radničklm in reprezentanco Aleksandrije. Zmagali so Egipčani z 11:9. Devetnajstletni Japonec Akasi Isimoto je dosegel nov svetovni rekord na 100 m butterfly s časom 1:01 in tako za dve desetinki sekunde zboljšal svoj lastni rekord. Na mednarodni kolesarski dirki na 98 kilometrov dolgi pregi Zagreb-Karlovac-Zagreb je zmagal Tržačan Vižintin. Na startu je bilo 33 kolesarjev, od tega 9 iz Italije, Avstrije in Zah. Nemčije. Vižintin je zmagal v času 2:28.05. Več kot jim je »odprla« cela serija zamujenih priložnosti. V 50. minuti bi bilo lahko 2:0. V 52. minuti je streljal Frič v prečko, v 5-1. minuti je streljal isti igralec prek vrat, v 72. minuti je Halilagič streljal v vratarja, 3 minute kasneje je poslal Cuban žogo visoko preko vrat, v 75. minuti ga je Frič »verno posnemal« in šele v 81. minuti je Cubanu uspelo prelisičiti obrambo ter vratarja in doseči gol, s tem pa tudi končni rezultat — 2:0. Ob te . golu so gostje nekoliko izgubili živce, te*1a sodnik Jančič, ki je dokaj avtoritativno vodil to srečanje, se ni dal ugnati. Odred je odtlej dalje nekoliko popustil, kljub temu pa pokazal dokaj smiselno igro. Žal je ostalo samo pri igri, medtem ko o golih ne moremo kaj več povedati. T. B. Odlična igra Branika Maribor, 15. septembra. Stadion Branilka, 3500 gledalcev, strelci: v 9. minuti Elsner, v 60. in 71. Plaznik, v 84. Čekov, v 86, Najberg, za Ljubljano v 83. minuti Gruden iz enajstmetrovke, sodnik Damiani iz Zagreba. Branik: Filipančič, Donko, Slana, Čučko, Gabri jan, Elsner, Najberg, Hanzl, Plaznik, Dugandžija, Čekov. Ljubljana: Zupančič, Čretnik, Pirc, , Gruden, Sočan, Živojevič, Hacler, Perliarie, Kompoš, Blaznik, Gosar. to je tudi vse. Branik je šele v drugem polčasu pokazal kaj zna in to je zadostovalo, da je Ljubljana odšla s petimi goli domov. Na Sklopi ob igrišču je sedel trener Ljubljane Pi-lej in nervozno nekaj govoril svojim fantom. Toda ti ga očitno niso razumeli in so igrali menda prav proti njegovim navodilom. Na nasprotni strani pa si je trener Branika Kodrmja zadovoljno m el roke. Dober start je mnogo vreden. Že takoj v začetku je Branik imel izredno priložnost. Dugandžija je iz, 16 m poslal pravo boimbo na vrata, toda za las mimo. V 9. minuti je Elsner z rezantni,m strelom z roba kazenskega prostora povedel Branik v vodstvo, tik nato pa je tudi Plaznik streljal na vrata, vendar je žoga odšla v out. Razburljive situacije so se vrstile sedaj pred enim im pred drugim golom. Ljubljana je nevarno pritisnila in oster Perharičev strel ie Filipančič komaj odbil v kot. Kmalu se je igra umirila in tako se je končal prvi polčas. Med odmorom so se nad Pohorjem zbrali temini oblaki, potem, pa tudi nad Ljubljano. Ljubljančani so v drugem polčasu prejeli 4 gole, medtem 'ko 'so gostje dosegli en gol iz enajstmetrovke. Goi!e so dosegli Plaznik dva. nato pa. še Čekov in Najberg. V 83. minuti je Gabri jan zruši] danes odličnega Plaznika, nakar je Gruden dosegel edni gol. Krim Jesenice Nova Gorica Triglav Grafičar Tržič Slovan Ilirija 7:4 8:4 8:5 9:6 7:6 4:4 4:5 6:8 3:8 3:f Zvezna odbojkarska liga HOŠKI: Fužinar : Branik 1:3 Mladost : Novi Beograd 3:0 ZENSKE: Mladost : Branik 3:0 Lokomotiva : Branik 3:0 Republiška odbojkarska liga moSki: Partizan-Novo mesto : Poštar 3:0 Beton : Ruše 3:2 (15:10, 4:13, 4:15, 15:6 15:11). ZENSKE: Partizan-Novo mesto : Kamnik 3:0 Maribor : Svoboda (Lj) 111-60 (52:27) MALI ROKOMET Slavonka (N. Gradiška) : Branik 9:S Branik : Ljubljana 5:1 (1:0) Kaj bi povedal o današnji, tekmi? Navijači belo-črnih so zadovoljni in Tekstilne : Reka 3:0 (2:0) Elektrostroj : Šibenik 1:1 (0:1) Metalne : Trešnjevka 1:0 (1:0) Segesta j Lokomotiva 0:2 (0:1) Orient : Uljanik 4:1 (1:1) Plavalne tekme v Kopru Finska : Anglija 4:3 (2:2) Kvalifikacijska nogometna tekma za svetovno prvenstvo Bolgarija : Madžarska 1:2 (1:2) Tekstilac 1 1 0 0 3:0 2 Lokomotiva i 1 0 0 2:0 2 Odred 1 1 0 0 2:0 2 Metalac 1 1 0 0 1:0 2 Branik 1 1 0 0 5:1 2 Orient 1 1 0 0 4:1 2 Šibenik 1 0 1 0 1:1 1 Elektrostroj 1 0 l 0 1:1 1 Uljanik 1 0 0 1 1:4 0 Ljubljana 1 0 t) 1 1:5 0 Trešnjevka 1 0 0 1 0.1 0 Segesta 1 0 0 1 0:2 0 Jadran 1 0 0 1 0:2 0 Rijeka 1 0 0 1 0:3 0 M ar ib or sko-v ar aždinsko-celjska lig j Koper, 15. sept. — Danes sta Okrajna zveza »Partizan« Koper in Okrajna plavalna pod z veza organizirali prvenstvo koperskega okraja v plavanju. Prvenstva so se udeležila samo tri društva, in sicer Koper, Ilirska Bistrica in Sežana. Vseh tekmovalcev je bilo 29. V skupnem plasmaju je doseglo prvo mesto društvo »Partizan« iz Kopra, drugi je bil »Partizan« Ilirska Bistrica in tretji »Partizan« Sežana. — Rezultati: člani — 100 m prosto: Cerkvenik (P. Koper) 1:07.3, 100 m hrbtno: Dornik (P. K.) 1:33.2, mladinci — 100 m prosto: Pic (P. K.) 1:12.6, 100 metrov hrbtno: Čok (PK) 1:22.5, 100 metrov prsno: France (PK) 1:19.4, 400 m prosto: Pic (PK) 6:16.7, mladinke — 100 m hrbtno: Pertot (Koper) 2:08.7, 100 m prsno: Zalokar (Sež.) 1:44.0. V štafetah so zmagali mladinci in mladinke »Partizana« Koper. Skoki — člani: 1. Vidmar (K), 2. ICorcn (II. Bistr.), mater-polo: »Partizan« Koper: kombinirano moštvo Sežana in Ilirska Bistrica 9:0. Strgar Presenečenje ¥ Celju Celje, 15. septembra. Po nedeljski katastrofi Kladi var j a v Ljubljani v tekmi z Odredom, ni nihče pričakoval preporoda celjskih nogometašev s kandidatom za prvo mesto v tej ligi. Kladivar je zelo prepričljivo premagal Slobodo iz Varaždina z rezultatom 4:0 (1:0). Ze v prvem polčasu so Celjani imeli premoč, vendar so šele v 43. minuti dosegli rezultat polčasa. Po grobi igri igralcev S lobode je v 65. minuti Rojntit iz enajstmetrovke povišal rezultat na 2:0. V 75. minuti je sodnik Jenko iz Maribora zaradi ugovarjanja vratarja dosodil indirektni strel z golove črte, Kvartič pa je iz gneče r"cccgel tretji gol. Ko so zadovoljni gledalci že zapuščali igrišče, je v zadnji minuti tekme Kvartič postavil končni rezultat 4:0. Pohvaliti je tre^ požrtvovalnost in disciplino celega rt10' z3a šiva Kladivarja, dočim so gostje polčas3' surovo igro. DRAVA : JEDINSTVO 1:0 (1:0) V prvi tekmi je PrCl* Ptuj, 15. ,sept. — V prvi tekmi je 300 gledalci domača Drava premagala sivo iz Čakovca z rezultatom 1:0 (1:0). ^ 5. minuti Komclj. Gostje je dosegel bili boljši v prvem polčasu, vendar je domača obramba na svojem mestu. Naj bob mož na terenu je bil vratar Drave. Duplica : Usnjar 3:1 (0:1) Celje : Usnjar (Šoštanj) 3:3 (2:2) Olimp : Bratstvo (Rogatec) 5:2 (!:*> Pionirji — Olimp : Kladivar 1:0 (B®! Se nekaj utrinkov iz Pariza eno minuto pozneje je prišla na cilj skupina 20 kolesarjev, v kateri so bili Begovič, Kinle (Zah. Nemčija), Sime Bajto, Vidolli (It), Levačič, Valčič in Josip Bajlo. Na plavalnem tekmovanju med reprezentancama SZ in Vzh. Nemčije v Leipzigu sta bila dosežena dva nova evropska reporda: Zirolt (V. Nem) je preplaval 200 m butterfly v času 2:21.4. Eva Usman (SZ) pa 100 m prsno v 1:21.6. V Pragi je na atletskem tekmovanju med moškimi zmagala Madžarska, pri ženskah pa so Čehinje zmagale z rezultatom 59:45. V teku na 10.000 m Je Madžar Szabo v zadnjih desetih metrih pre-. magal trikratnega olimpijskega zmagovalca Emila Zatopeka. Szabo je pretekel progo v času 29:46.3, Zatopek pa 29:47.0. Že plakat, ki je po vsem svetu vabil na prireditev, je bil simpatičen: trije mladi športniki ■— črnec, belec in indijanček, nosijo Eiffelov stolp. Svetovne študentske igre pa je biil uradni naziv tega" velikega športnega srečanja mladine vsega sveta. Francozi so s to prireditvijo dosegli velik uspeh. Prviič so skupno spravili na tekmovališča pripadnike obeh velikih svetovnih študentskih organizacij — zahodne in vzhodne, da jih tako imenujemo. Že samo to je seveda imelo za posledico, da je bila udeležba večja kot kdajkoli prej in seveda tudi mnogo bolj kvalitetna kot doslej. Se posebej velja to za tekme v atletiki, košarki im odbojki. Razen v omenjenih panogah, so študentje tekmovali še v plavanju, vaterpolu, sabljanju in tenis™- Ob 50-letnici ustanovitve svoje nacionalne študentske unije, so bili Francozi torej gostitelji mnogih znanih športnikov. ti, je naš letošnji izkupiček še v-ew^ USPEH JUGOSLOVANOV Jugoslavijo je v Parizu zastopala izbrana skupina športnikov študentov. Na pot so odšli vaterpolisti in atleti. Oboji so se dobro uveljavili že pred štirimi leti na podobnih tekmah v Dortmundu, kjer so osvojili tudi tri zlate kolajne (vaterpolo, Babovičeva na 80 m z ovirami in Milakov v skoku s palico). Pred dvema letoma je bila študentska olimpi-ada v španskem San Sebasti-amu, vendar brez udeležbe našega moštva. It atletov in vaterpolistov so se v Parizu izredno dobro odrezali, čeprav je bila konkurenca neprimerno močnejša kot pred štirimi le- os voj IM smo 3 zlate, 2 srebrni i® bronastih kolajn. Noben izmed J j goslovanov se ni plasiral slabše £ na šesto mesto, z izjemo Vipotniki ki pa je nastopil s hudo poskok (ali bolje — po njej). ^ Wa ter pol isti in Babovičeva ^ obranili zlate kolajne, nov nos1 ^ tega častnega naslova pa je P®5 j Celjan Stanko Lorger — seveda^ svoji specialni disciplini teku 110m z ovirami. ODLIČNO VZDUŠJE Vzdušje, ki se je v njem odvij®^ veliko tekmovanje, je bilo^ zargo olimpijsko. Zastopniki 30 držav bili ena sama velika družina. s, ena sama ________ ____ stanjeni so bili v novem delu r f riškega univerzitetnega mesta ' j]j. najmodernejših osemnadstroP,. blokih. (Konec prihoduJlU