URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 24 Ljubljana, dne 11, avgusta 1981 Cena 20 dinarjev Leto XXXVII! 1291. Na podlagi svojih z ustavo in zakoni določenih pravic, obveznosti in odgovornosti ter nalog v zvezi s pripravljanjem, usklajevanjem in izvajanjem dogovorov o temeljih družbenega plana SR Slovenije in družbenih planov SR Slovenije in zaradi zagotavljanja pogojev za družbeno učinkovitejže investiranje v skladu s kriteriji za spreminjanje gospodarske strukture, so Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino in Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklenili DOGOVOR ' o družbeni in strokovni aktivnosti na področju investicij in o ustanovitvi Komisije za oceno investicij v SR Sloveniji 1. člen Udeleženci usklajujejo svojo družbeno .n strokovno aktivnost pri oceni družbenoekonomske upravičenosti investicijskih vlaganj. Zaradi doseganja večje učinkovitosti investicijskih vlaganj in nadaljnjega razvoja družbenoekonomskih odnosov na tem področju, udeleženci soglašajo, da so temeljni cilji delovanja udeležencev naslednji: — zagotavljanje namenske strukture investicij v skladu z družbenim planom SR Slovenije in z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije, — spodbujanje in usklajevanje interesov za investicijska vlaganja v skladu s sprejetimi razvojnimi kriteriji, — pospeševanje združenega dela in sredstev po načelih skupaj ustvarjenega dohodka, — uveljavljanje in izpopolnjevanje razvojnih kriterijev, — uveljavljanje strokovnih podlag pri pripravi in ocenjevanju investicijskih odločitev. V skladu s cilji tega dogovora bodo udeleženci razvijali družbene in strokovne aktivnosti in usmerjali ter usposabljali strokovne organizacije in službe. S tem dogovorom udeleženci ustanovijo Komisijo za oceno investicij v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: komisija) kot svojo stalno organizacijsko obliko za izvajanje skupnih nalog pri ocenjevanju investicij. 2. člen * Glavna in temeljna dejavnost komisije je dajanje mnenj o družbenoekonomski upravičenosti investicijskih zčj^nov in investicijskih programov z vidika uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana SR Slovenije in dogovora o njegovih temeljih. Komisija daje mnenje udeležencem in predlagateljem oziroma nosilcem investicijskih odločitev. Komisija tudi koordinira aktivnosti, ki se nanašajo na ocenjevanje družbenoekonomske upravičenosti investicijskih vlaganj. 3. člen Komisija daje mnenja o družDenoenonomski upravičenosti investicijskih zasnov in investicijskih programov: — glede realnosti danih podatkov za investicijska vlaganja, ki so predvidena v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije oziroma v družbenem planu SR Slovenije, — za investicijska vlaganja v objekte širšega družbenega interesa, za katere se združujejo tudi bančna oziroma tuja sredstva, — za investicijska vlaganja, za katera se uporabljajo sredstva po enotnih virih, osnovah in merilih, sprejetih z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije, — za investicijska vlaganja v objekte na področju negospodarstva, ki se financirajo iz sredstev republiškega proračuna in sredstev predvidenih v planskih aktih SR Slovenije, — za investicijska vlaganja, ki se nanašajo na novo proizvodnjo oziroma razširitev proizvodnje na novih lokacijah, — za sanacije, pri katerih sodeluje Sklad skupnih rezerv SR Slovenije. Komisija daje tudi mnenja o družbenoekonomski upravičenosti investicijskih zasnov na predlog organizacij združenega dela — predlagateljev oziroma nosilcev odločitve o investicijskem vlaganju. Komisija daje mnenja o družbenoekonomski upravičenosti investicijskih zasnov in investicijskih pro- ' gramov tudi, če to predlaga posamezni udeleženec in če predračunska vrednost investicije presega 50 mio dinarjev.* S posebnim aktom in po predhodni obravnavi pri udeležencih, določi komisija natančnejše kriterije glede investicijskih zasnov in programov, ki jih bo obravnavala. 4. člen Komisija pri ocenjevanju družbenoekonomske upravičenosti investicijskih zasnov in investicijskih programov pri dajanju mnenj, preverja-zlasti: — usklajenost s kriteriji za spreminjanje gospodarske strukture po dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije, — realnost pričakovane učinkovitosti Investicije, pri čemer Izhaja zlasti Iz presoje podatkov o možnostih prodaje doma In na tujem o materialnih virih, pred- * Upoštevana Je realna vrednost In sicer na podlagi cen Iz leta 1980, kar pomeni, da bo treba nominplio vrednost ustrezno prilagajati gibanju cen. vsem glede predvidene porabe energije, domačih in uvoznih surovin ter opreme, finančnih virov ter strukture financiranja, — ustreznost finančnih virov glede na vrsto investicije. Hkrati komisija s tem tudi svetuje predlagateljem in nosilcem investicijskega odločanja pri njihovi presoji investicij z vidika ciljev tega dogovora. Mnenje komisije se predloži k investicijski dokumentaciji. Nadrobnejši način in postopek sprejemanja mnenj in opravljanja drugih njenih nalog določi komisija s svojim poslovnikom o delu. 5. člen Poleg nalog iz 3. člena tega dogovora komisija tudi: — predlaga oziroma skrbi za zagotavljanje strokovnih podlag in drugih podlag ter analiz za investicijska vlaganja, ki so bistvenega pomena za razvoj SR Slovenije. — pospešuje razvoj enotne metodološke in informacijske podlage ter normativov na področju investicijskih vlaganj, — koordinira in spodbuja v aktivnostih, ki so predmet tega dogovora, raziskovalne in druge strokovne organizacije na področju investicijskih vlaganj, — sodeluje pri pripravi planskih aktov SR Slovenije na področju investicijskih vlaganj in pri kontinuiranem vrednotenju vpliva investicijskih vlaganj na razvoj in spreminjanje gospodarske strukture, — daje pobude za urejanje vprašanj v zvezi z investicijskimi vlaganji. 6. člen Udeleženci soglašajo, da predlagatelj investicijske odločitve obravnava mnenje komisije in o njem seznani nosilce investicijske odločitve, še preden ti odločijo o investicijskem vlaganju. Ce predlagatelj investicijske odločitve ne upošteva mnenje komisije ali ga upošteva le delno, o tem obvesti komisijo hkrati z razlogi za to in predlaga ponovno obravnavo na komisiji. Udeleženci soglašajo, da bodo v okviru svojih pravic, obveznosti in odgovornosti delovali tako, da bo upoštevano mnenje komisije na način kot je dogovorjen s tem dogovorom. 7. člen Komisijo sestavljajo predsednik, sedem stalnih članov in tajnik. Predsednika komisije imenujejo udeleženci spo- razumno, člane pa imenujejo takole: — Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 1 člana — Gospodarska zbornica Slovenije 1 Člana — banke po predhodnem sporazumu na Združenju bank Slovenije 3 člane — Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino 1 člana — Služba družbenega knjigovodstva 1 člana Tajnika komisije imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Mandat predsednika in članov komisije je obdobje, za katero velja srednjeročni družbeni plan SR Slovenije. Član komisije redno obvešča o svojem delu organ oziroma samoupravno organizacijo ali skupnost, ki ga je imenovala za člana komisije. Komisija lahko povabi k svojem delu tudi druge strokovne delavce oziroma predstavnike raziskovalnih in strokovnih organizacij v skladu s potrebami svojega dela. Komisija sprejme po predhodni obravnavi pri udeležencih poslovnik o svojem delu. 8. člen Udeleženci se bodo neposredno zavzemali za reševanje vseh strokovnih vprašanj, ki so povezana z delom komisije. V okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti bodo zagotovili potrebne pogoje za objektivno in strokovno delo pri reševanju teh vprašanj. Zagotovili bodo tudi materialne in druge pogoje za redno delo svojega člana v komisiji.* Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo zagotovil potrebne prostore in opremo za delo komisije, sredstva za osebne dohodke za predsednika in tajnika komisije ter za opravljanje strokovnih in administrativnih del. Zagotovil bo tudi sredstva za funkcionalne izdatke komisije ter stroške ekspertiz specialistov, razen v delu, ko to opravi posamezni udeleženec za komisijo oziroma za Člana komisije, ki ga je imenoval in v primerih iz 2. odstavka 3. člena tega dogovora. Kolikor bo treba mnenje opreti na strokovne analize, zaradi katerih je treba angažirati strokovne institucije izven delovne pristojnosti udeležencev, se stroški teh analiz pokrivajo iz sredstev za financiranje investicijske dokumentacije, na katero se analize nanašajo, ali na način, ki je predhodno dogovorjen med udeleženci. 9. člen i Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se bo v okviru svojih pristojnosti zavzemal, da bo Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje zagotovil: — razvijanje metodologije izračuna razpoložljivih sredstev za investicije, — predlaganje Investicij, ki so ključnega infrastrukturnega pomena skupaj z zanje razpoložljivimi materialnimi in finančnimi sredstvi, — predlaganje investicij, ki so ključnega pomena za odpravljanje strukturnih neskladij oziroma katerih potrebo zahtevajo materialne bilance, — v sodelovanju s strokovnimi službami udeležencev, trajno izpopolnjevanje sistema kriterijev in drugih metod družbenoekonomskega ocenjevanja Investicijskih vlaganj. , ' 10. člen Zavod SR Slovenije za statistiko bo nadalje razvijal ustrezno informacijsko službo na področju investicijskih vlaganj ter bo za potrebe udeležencev izvajal obvezno evidentiranje nameravanih investicij po metodologiji ovrednotenja investicij po temeljnih razvojnih kriterijih. 11. člen Gospodarska zbornica Slovenije bo prek sistema, sporazumevanja in dogovarjanja * Po oceni te predvideno, da bi bil posamezen flan an-gatirin za delo v !-otnl«l,li (priprava In prnn"ovanle (irndlva In sodelovanja na sejali komisije) poprečno dva dni na teden. — oblikovala enotne postopke usklajevanja pri spornih investicijah, bodisi na predloge svojih članic ali komisije, — pospeševala pripravo strokovnih podlag, povezovanje potencialnih investitorjev in združevanje sredstev za programe, ki jih bo predlagala komisija. 12. člen Temeljne banke bodo za uresničevanje tega dogovora : — zagotovile pogoje za pravočasno posredovanje svojih analiz, dokumentacij in podatkov komisiji, ki so potrebni za njeno uspešno delovanje, — skrbele za uveljavljanje strokovnih mnenj komisije, — nudile strokovno pomoč investitorjem v sodelovanju z udeleženci, — usklajevale delo na sistemu vrednotenja kazalcev za ocenjevanje investicijskih programov glede na kriterije za spreminjanje gospodarske strukture, — razvijale sistem vrednotenja družbenoekonomskih učinkov v dejavnostih, za katere dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije ne razčlenjuje kriterijev investiranja, — vodile enotno evidentiranje investicijskih programov, pri katerih je predvidena udeležba bančnih sredstev. Ljubljanska banka — Združena banka bo zagotovila pogoje za — poglobitev oziroma vključitev področja analiz in proučevanja gospodarstva v programsko usmeritev strokovnih služb banke, — spremljanje investicij glede na njihov učinek in skladnost le-teh z investicijskimi programi in njihov prispevek spreminjanja gospodarske strukture, — evidentiranje vseh gospodarskih vlaganj, pri katerih sodelujejo temeljne banke v Združeni Ljubljanski banki in združena sredstva ter — zagotovitev potrebnega pretoka informacij s komisijo. 13. člen Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino bo pri izvajanju soglasij za uvoz opreme upoštevala tudi mnenja komisije iz 3. Člena tega dogovora. Spremljala bo tudi uresničevanje učinkov izvozno usmerjenih investicij v sodelovanju s poslovnimi bankami. 14 člen Služba družbenega knjigovodstva bo v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi ter sklepi komisije spremljala investicije v gradnji in občasno obveščala komisijo o vprašanjih v zvezi z zagotavljanjem sredstev za investicije. 13. člen Udeleženci bodo najpozneje v roku štirinajstih dni po sklenitvi tega dogovora imenovali člane komisije, najpozneje do konca 1981 leta pa uskladili svoje delo z nalogami iz tega dogovora. Potem, ko udeleženci imenujejo člane komisije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ugotovi sestavo komisije in jo s sklepom objavi v Uradnerp listu SRS. 16. člen Udeleženci soglašajo, da komisija pri dajanju mnenj o družbenoekonomski upravičenosti večjih investicijskih objektov, ki so v gradnji na dan sklenitve tega dogovora, prednostno upošteva investicije, s tas-terimi se zagotavlja izvozna usmerjenost na konvertibilno področje in proizvodnja hrane. 17. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni organi udeležencev. 18. člen Ta dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-05/81-11 Ljubljana, dne 27. julija 1981. Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Splošna banka Celje, Banka Domžale, Splošna banka Koper, Temeljna banka Gorenjske, Temeljna Posavska banka, Krško, Gospodarska banka Ljubljana, Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana, Kreditna banka Maribor, Temeljna Pomurska banka, Murska Sobota, Temeljna banka Nova Gorica, Temeljna Dolenjska banka, Novo .mesto, Temeljna banka Zasavje, Trbovlje, Temeljna Koroška banka, Slovenj Gradec, Temeljna banka Velenje, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banua — Temeljna banka, Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji. 1292. Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981 (Uradni list SRS, št. 11/80) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecu septembru 19S1 1 Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohod-kov in izplačevalci pokojnin vplačajo dodatni prispevek solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981 (Uradni list SRS, št. 11/80) v višini 100 odstotkov obračunanega prispevka v mesecu avgustu po stanju na dan 31. avgusta 1981. 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-18/81 Ljubljana, dne 27. julija 1981. Republiški sekretar za finance Anton Slapernik 1. r. 1293. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med - republiškimi ožiroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, St. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 18/81) 1. V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se v stolpcu pod zaporedno številko 3 (republiški davek na OD delavcev) številka »1« pri vseh občinah nadomesti s številko »1,90«. 2. V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se stopnje v stolpcu 16 (zbirrte stopnje davkov in prispevkov pd stalnem prebivališču delavca) in stopnje v stolpcu 17 (skupaj davki in prispevki) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi stopnjami: krt ^ Občine to N Zbirne stopnje davkov in prisp. po stalnem prebivališču delavca Skupaj davki in prispevki 1 2 16 17 1. Ajdovščina 12,91 28,28 2. Brežice 12,96 27,79 3. Celje 13,08 28,39 4. Cerknica 11,52 26,92 5. Črnomelj 13,58 28,50 6. Domžale 11,32 26,35 7. Dravograd 11,75 27,10 8. Gor. Radgona 13,20 28,23 9. Grosuplje 11,28 26,46 10. Hrastnik 12,46 27,45 11. Idrija 13,73 28,48 12. Ilir. Bistrica 12,29 27,54 13. Izola 12,51 27,35 14. Jesenice 11,37 . 26,18 15. Kamnik 10,03 25,07 16. Kočevje 11,79 27,47 17. Koper 12,90 27,67 18. Kranj 11,52 25,78 19. Krško 12,59 28,58 20. Laško 11,70 26,87 21. Lenart 12,83 27,44 22. Lendava 11,72 26,59 23. Litija 13,68 29,09 24. Lj. Bežigrad 11,60 26,61 25. Lj. Center 11,60 26,61 26. Lj. Moste-Polje 11,60 26,61 27. Lj. Šiška 11,60 26,61 28. Lj. Vič-Rudnik 11,60 26,61 29. Ljutomer 12,29 27,00 30. Logatec 12,47 28,82 31. Maribor 11,61 26,46 32. Metlika 12,09 26,91 33. Mozirje 12,24 27,15 34. Murska Sobota 11,80 26,73 35. Nova Gorica 12,70 27,55 36. Novo mesto 12,78 28,48 37. Ormož 11,42 26,29 38. Piran 12,08 27,16 39. Postojna 12,94 27,38 40. Ptuj 10,60 25,48 1 2 16 n 41. Radlje ob Dravi 12,08 26,59 42. Radovljica 10,61 25,56 43. Ravne na Koroškem 11,51 26,18 44. Ribnica 11,45 26,23 45. Sevnica 13,97 28,92 46. Sežana 13,17 27,82 47. Slovenj Gradec 12,22 26,86 48. Slov. Bistrica 10,82 26,32 49. Slov. Konjice 13,60 28,66 50. Šentjur pri Celju 12,61 27,52 51. Škofja Loka 13,45 28,35 52. Šmarje pri Jelšah 11,22 26,69 53. Tolmin 13,14 28,32 54. Trbovlje 12,01 27,19 55. Trebnje 14,69 30,09 56. Tržič 10,26 25,65 57. Velenje 11,85 26,97 58. Vrhnika 11,34 26,05 59. Zagorje 11,99 27,12 60. Žalec 11,91 26,44 St. 420-26/80 Ljubljana, dne 4. avgusta 1981. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Zdenko Mali 1. r. 1294. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o spremembah odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnili skupnosti in samoupravnih interesnih skupnih na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 18/81) se stopnje v stolpcu pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi stopnjami: £ ^ Občina <0 N Zbirnj a stopnja •/. 1 2 3 1. Ajdovščina 12,91 2. Brežice 12,96 3. Celje 13,08 4. Cerknica 11,52 1 2 S 5. Črnomelj 13,58 6. Domžale 11,32 7. Dravograd 11,75 8. Gor. Radgona 13,20 9. Grosuplje 11,28 10. Hrastnik 12,46 11. Idrija • 13,73 12. Ilir. Bistrica 12,29 13. Izola 12,51 14. Jesenice 11,37 15. Kamnik 10,03 16. Kočevje 11,79 17. Koper 12,90 18. Kranj 11,52 19. Krško 12,59 20. Laško 11,70 21. Lenart 12,83 22. Lendava 11,72 23. Litija 13,68 24. Lj. Bežigrad 11,60 25. Lj. Center 11,60 26. Lj. Moste-Polje 11,60 27. Lj. Šiška 11,60 28. Lj. Vič-Rudnik 11,60 29. Ljutomer 12,29 30. Logatec 12,47 31. Maribor 11,61 32. Metlika 12,09 33. Mozirje 12,24 34. Murska' Sobota 11,80 35. Nova Gorica 12,70 36. Novo mesto 12,78 37. Ormož 11,42 38. Piran 12,08 39. Postojna 12,94 40. Ptuj 10,60 41. Radlje ob Dravi •12,08 42. Radovljica 10,61 43. Ravne na Koroškem 11,51 44. Ribnica 11,45 45. Sevnica 13,97 46. Sežana 13,17 47. Slovenj Gradec 12,22 48. Slov. Bistrica 10,82 49. Slov. Konjice 13,60 50. Šentjur pri Celju 12,61 51. Škofja Loka 13,45 52. Šmarje pri Jelšah 11,22 53. Tolmin 13,14 54. Trbovlje 12,01 55. Trebnje 14,69 56. Tržič . 10,26 57. Velenje 11,85 58. Vrhnika 11,34 59. Zagorje 11,99 60. Žalec 11,91 St. 420-26/80 Ljubljana, dne 4. avgusta 1981. Namestnik Republiškega sekretarja za finance Stanislav Debeljak 1. r. 1295. Na podlagi 50. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo PRAVIL KI K o spremembah in dopolnitvah pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole 1. člen V 4. členu pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole (Uradni list SRS, št 20/80) se besedilo: »do 25. junija« nadomesti z besedilom: »do 27. junija«. 2. člen V prvem odstavku 5. člena se besedi: »dva tedna« nadomestita z besedama: »tri tedne«. 3. člen 7. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: i »Poleg državnih praznikov in nedelj so pouka prosti dnevi: — sobote, razen ene sobote, namenjene za športni dan, če ni s programom življenja in dela osnovne šole drugače določeno; — 31. december; — en dan v skladu z letnim delovnim načrtom osnovne šole; — tri tedne zimskih šolskih počitnic; — dnevi letnih šolskih počitnic od 28. junija do 31. avgusta, razen za tiste učence, ki obiskujejo dopolnilni pouk.« 4. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-5/80 Ljubljana, dne 31. julija 1981. Predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Majda Poljanšek 1. r. 1296. Na podlagi 2. odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in na podlagi zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 7/77) izdaja Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo PRAVILNIK o posebnih ukrepih pri zastrupitvah in infekcijah oseb s hrano in o njihovem preprečevanju 1. člen Poleg nalezljivih zastrupitev in infekcij s hrano, ki se morajo obvezno prijavljati po 14. členu zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 7/77) in 8. člen zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki og- rožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 58/78), se morajo obvezno prijavljati vse zastrupitve s hrano, tudi tiste, ki so povzročene s kemičnimi, rastlinskimi in drugimi strupi. 2. člen Za prijavljanje zastrupitev in infekcij s hrano iz prejšnjega člena se uporabljajo določbe pravilnika o načinu prijavljanja nalezljivih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 12/77 in 8/80). 3. člen Organizacije združenega dela in zasebniki, ki proizvajajo in dajejo v promet hrano, morajo: — takoj in po najkrajši poti o vsakem sumu na zastrupitev oziroma infekcijo s hrano, do katere je prišlo v njihovem obratu, obvestiti pristojno sanitarno inšpekcijo, krajevno pristojno zdravstveno organizacijo in pristojni zavod za socialno medicino in higieno; -r- zavarovati sumljiva živila in hrano pred uničenjem zaradi poznejših laboratorijskih preiskav. V vsakem sumu na zastrupitev oziroma infekcijo s hrano živalskega izvora mora obveščena sanitarna inšpekcija takoj obvestiti pristojno veterinarsko inšpekcijo. 4. člen Zdravstvena organizacija je dolžna, brž ko posumi, da je kdo zbolel zaradi zastrupitve oziroma infekcije s hrano: 1. ukreniti vse potrebno, da se prepreči nadaljnje uživanje zastrupljene oziroma sumljive hrane; 2. ukreniti vse potrebno, da se zavarujejo sumljiva živila oziroma hrana pred uničenjem zaradi poznejših laboratorijskih preiskav; 3. takoj odvzeti sumljiva živila, ostanke hrane, izbruhano maso, blato in po potrebi tudi urin osebe, ki je obolela zaradi zastrupitve oziroma infekcije s hrano in jih poslati v laboratorij najbližjega zavoda za socialno medicino in higieno oziroma Zavodu SR Slovenije za zdravstveno varstvo. Material mora biti poslan na način, ki omogoča uspešno laboratorijsko preiskavo; • 4. prijaviti zastrupitev oziroma infekcijo ali sum zastrupitve oziroma infekcije s hrano pristojnemu organu sanitarne inšpekcije ter pristojnemu zavodu za socialno medicino in higieno. 5 6 5. člen Zavodi za socialno medicino in higieno morajo takoj prijaviti vsako zastrupitev oziroma Infekcijo s hrano iz 1. člena tega pravilnika Zavodu SR Slovenije za zdravstveno varstvo in izvesti ustrezne higienske ukrepe in epidemiološko obdelavo. Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo evidentira in strokovno obdela vse primere zastrupitev oziroma infekcij s hrano na območju SR Slovenije in predlaga pristojnim organom ustrezne dopolnilne ukrepe. 6. člen Obrati množične prehrane (bolnice, obrati družbene prehrane, kuhinje WO in šol, počitniški domovi, internati ipd.), ki pripravljajo hrano za svoje potrebe ali jo distribuirajo izven svojih poslovnih prostorov, morajo za utrjevanje zdravja in za potrebe sistematskega ugotavljanja povzročitev zastrupitev oziroma infekcij s hrano ter njihovega uspešnejšega preprečevanja: 1. hraniti vzorce pripravljene hrane vseh obrokov, ki so bili pripravljeni za dnevno prehrano. Obroki — vzorci se morajo shranjevati v količini obroka, vendar ne manj kot 50 g, najmanj 36 ur od časa priprave oziroma razdeljevanja v hladilniku pri temperaturi do + 5° C. Obroke — vzorce se mora hraniti v sterilni embalaži (PVC vrečke, steklena embalaža); 2. zagotoviti stalen nadzor higienskega režima vključno z odvzemanjem vzorcev živil oziroma obrokov hrane in brisov na snažnost s čistih delovnih površin, orodja, posode, pribora in rok zaposlenih. Izvajanje stalnega nadzora si morajo obrati množične prehrane' zagotoviti tako, da ga izvajajo sami ali pa se o tem sporazumejo z ustrezno zdravstveno organizacijo, ki je strokovno, kadrovsko in tehnično usposobljena za izvrševanje takšnih zdravstvenih storitev. 7. člen Z namenom, da se ugotavlja higienski režim, ki zagotavlja poslovnemu obratu higiensko, za zdravje potrošnikov pa varno poslovanje, odvzemajo organi sanitarne inšpekcije vzorce na snažnost s čistih delovnih površin, orodja, posode, pribora in rok zaposlenih. Te vzorce pa lahko odvzemajo tudi zavodi za socialno medicino in higieno, če imajo pooblastilo občinske skupščine. Število vzorcev na snažnost se določi po naslednjem ključu: Število pripravljenih obrokov dnevno Število brisov na 1 pregled Opomba do 200 najmanj 15 odvzem brisov naj za- 200— 600 najmanj 30 jame predvsem higien- 600—1000 nad 1000 najmanj 40 najmanj 50 sko kritična mesta 8. člen Za oceno snažnosti brisov veljajo naslednji kriteriji: 1. jedilni pribor, kozarci, skodelice in krožniki so snažni, če število aerobnih mezofilnih bakterij ne presega 100; 2. delovna površina (20 cm2) je snažna, če število aerobnih mezofilnih bakterij ne presega 200; 3. bris je nesnažen, če vsebuje: — Escherichia coli — koagulaza pozitivne stafilokoke ,— fekalne streptokoke — Proteus sp. — Pseudomonas aeruginosa Celoten prehranski obrat je nesnažen, če je več kot 50% brisov nesnažnih zaradi preseženega števila aerobnih mezofilnih bakterij. V primeru, da v odvzetih vzorcih obstojajo katerekoli od v 3. točki navedenih bakterij, mora podati mnenje o nesnažnosti in predlog ukrepov ustrezna strokovna služba. V slučaju posebne epidemiološke indikacije, ustrezna strokovna služba odvzame ciljane vzorce na snažnost. 9. člen Pristojni zavod za socialno medicino in higieno mora raziskati vire in obseg zastrupitve oziroma infekcije ,s hrano. Pristojni zavod za socialno medicino in higieno mora poslati v roku 15 dni po zaključeni epidemiji poročilo o opravljeni epidemiološki raziskavi Zavodu SR Slovenije za zdravstveno varstvo ter pristojni sanitarni inšpekciji. 10. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga družbenopravna oseba: 1. če ne prijavi takoj in po najkrajši poti pristojnim organom vsak sum na zastrupitev oziroma infekcijo s hrano in če ne zavaruje sumljivih živil in hrane pred uničenjem (3. člen); 2. če ob sumu zastrupitve oziroma infekcije s hrano ne ravna v skladu s 4. členom tega pravilnika; 3. če ne hrani obrokov hrane ali jih ne hrani na predpisan način (6. člen); 4. če je celoten prehranski obrat nesnažen (drugi odstavek 8. člena); 5. če ne poda poročila v predpisanem roku (9. člen). Z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge družbenopravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 11. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000'din se kaznuje zasebnik, ki proizvaja ali daje v promet hrano, če stori prekršek iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega člena tega pravilnika. , . 12. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega pravilnika opravljajo organi sanitarne inšpekcije. 13. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 53-2/81-5 Ljubljana, dne 10. julija 1981. Predsednica Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Tatjana Kosovel 1. r. 1297. Na podlagi 8. člena odloka o nadomestilih pri cenah mesa (Uradni list SRS, št. 18/81) izdaja Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve NAVODILO o uveljavljanju nadomestil pri cenah mesa 1 1. Nadomestila iz odloka o nadomestilih pri 'cenah mesa (Uradni list SRS, št. 18/81 — v nadaljnjem besedilu: odlok) uveljavljajo: — za čas od 23. februarja do 19. maja 1981 vse tiste temeljne organizacije združenega dela In samostojni obrtniki mesarske stroke, ki so v tem času pri prodaji svežega mesa na debelo velikim potrošnikom, navedenim v odloku, in trgovinskim temeljnim organizacijam združenega dela ter pri prodaji na drobno končnim porabnikom nosili negativne razlike v cenah iz prve alinee drugega odstavka 1. člena odloka, ki so nastale zaradi zvišanja odkupnih cen živine nad ravni proizvajalskih prodajnih cen za živino, — za čas od 20. maja do 30. septembra 1981 pa tiste temeljne organizacije združenega dela in samostojni obrtniki mesarske stroke, ki prodajajo sveže meso po cenah, ki so v skladu z veljavnimi cenami mesa v prodaji na debelo in na drobno. 2. Veljavne cene mesa v prodaji na debelo velikim potrošnikom znašajo v din/kg največ: pri svinjskem mesu ■ n« območju I kostmi na območju n brez na območju I kosti na območju II polovica 111,63 121,77 _ milanski rez (stegno s karejem in golenjo) 146,11 153,36 francoski rez 129,36 135,74 francoski rez brez vratu 132,28 138,80 - _ francoski rez brez vratu in podplečje 134,86 141,51 stegno in golen s kostmi 138,76 145,56 — _ milanski rez brez goleni 155,06 162,76 — __ pleče s kostjo in podlahtjo 102,32 107,21 —• - pleče s podlahtjo in hrbtom 181,55 138,08 — stegno 153,00 160,50 175,00 184,00 zarebrnice (kare) 158,00 166,00 — — pleče 115,50 121,00 137,50 144,50 vrat 94,00 98,50 119,50 125,50 podplečje 94,00 98,50 119,50 125,50 rebra 32,00 33,50 prsi 42,00 44,00 — goleno (krsjča) 32,00 33,50 59,00 62,00 podlaket 32,00 33,50 59.00 62,00 — pri piščančjem mesu na območju I na območju n piščanci klasične obdelave 64,44 58,90 piščanci »za peko« 02,90 86,81 piščanci »za raženj« 66,30 69,86 bedra in prsni koši skupaj 87,38 92,47 bedra 94,57 100,03 prsni koši 78,18 82,88 hrbet in vrat skunaj 18,58 20,22 peruti 59,07 62,72 jetra in srca 98,20 103,85 želodci 56,10 59,46 »file« 190,85 201,13 »za obaro« 24,18 26,09 Temeljne organizacije združenega dela, ki uve- so navedene cene, ki niso višje od cen iz prejšnjega Ijavljajo nadomestila na podlagi lastnih faktur o prodaji mesa velikim potrošnikom, lahko uporabljajo za odstavka. 3. Veljavne cene mesa v prodaji na drobno so v uveljavljanje nadomestil samo tiste fakture, v katerih din/kg največ: v < — pri svinjskem mesu 8 na območju I kostmi na območju II brez kosti na območ- na območju I ju n stegno 156,00 163,50 178,00 187,00 zarebrnice (kare) / 161,00 169,00 — pleče 118,50 124,00 140,50 147,50 vrat 97,00 101,50 122,50 128,50 podplečje 97,00 101,50 122,50 128,50 rebra 35,00 36,50 — — prsi 45,00 47,00 — , golen (krača) 35,00 36,50 62,00 65,00 podlaket 35,00 36,50 62,00 65,00 ' vakuumsko pakirano meso ali meso na podložku, meso pakirano v polietilenske vrečke ali termo- pakirapo v termoplastično folijo, teže do 1,50 kg dodatno'še 10 din/kg,, plastično folijo, teže do 1,50 kg dodatno še 4 din/kg; — pri piščančjem mesu na območju I na obmoC-Ju n piščanci klasične obdelave 62,40 66,20 piščanci »za peko« 70,60 74,90 piščanci »za raženj« 73,30 77,70 bedra in prsni koši skupaj 97,50 103,10 bedra 105,40 111,40 prsni koši 87,40 92,50 hrbet in vrat skupaj 21,90 23,70 peruti 66,40 70,40 jetra in srca 109,40 115,60 želodci 63,40 67,30 »file« 211,20 222,50 »za obaro« 28,00 30,15 nerazkosani piščanci, pakirani v polietilenske vrečke, dodatno še 1,50 din/kg, piščanci, pakirani v termoplastično folijo, dodatno še 2,50 din/kg, deli piščančjega mesa na podložku, pakirani v termoplastično folijo, dodatno še 9 din/kg. Temeljne organizacije združenega dela, ki uveljavljajo nadomestila na podlagi svojih dokumentov o dobavi mesa lastni prodajalni, lahko uporabljajo za uveljavljanje nadomestil samo tiste dokumente, v katerih so navedene cene, ki niso višje od cen iz prejšnjega odstavka. Kadar pa te organizacije dobavljajo lastnim prodajalnam sveže svinjsko meso v večjih delih, uporabljajo za uveljavljanje nadomestil dokumente, v katerih so navedene cene, ki niso višje od naslednjih cen v din/kg: • na območju l na območju II polovica milanski rez (stegno s karejem 118,83 124,77 4 in golenjo) 149,11 156,36 francoski rez 132,36 138,74 fracoski rez brez vratu fracoski rez brez vratu 135,28 141,80 in podplečje 187,86 144,61 stegno in golen s kostmi 141,76 148,56 milanski rez brez goleni 158,06 165,76 pleče s kostjo in podlaktjo 105,32 110,21 pleče s podlaktjo in hrbtom 134,55 141,08 Temeljne organizacije združenega dela in samo-itojni obrtniki, ki uveljavljajo nadomestila na podlagi faktur dobaviteljev mesa, lahko uporabljajo za uveljavitev nadomestil samo tiste fakture, po katerih neto cene (cene brez deleža za kritje stroškov v prometu mesa na drobno) ne znašajo v din/kg več kot: s kostmi brez kosti *— za svinjsko meso na območ- na območ- na območ- na območ- ju I Ju II ju I Ju n polovica 121,83 127,77 - milanski rez (stegno s karejem in golenjo) 152,11 159,36 — — francoski rez 135,36 141,74 — — francoski rez brez vratu 138,28 144,80 — francoski rez brez vratu in podplečje 140,86 147,51 — — stegno in golen s kostmi 144,76 151,56 — — milanski rez brez goleni r 161,06 168,76 — — pleče s kostjo in podlaktjo 108,32 113,21 — pleče s podlaktjo in hrbtom 137,55 144,08 — — stegno 159,00 166,50 181,00 190,00 zarebrnice (kare) 164,00 172,00 — — pleče 121,50 127,00 143,50 150,50 vrat 100,00 104,50 125,50 131,50 podplečje 100,00 104,50 125,50 131,50 rebra 38,00 39,50 — — prsi 48,00 50,00 — — golen (krača) 38,00 39,50 65,00 68,00 podlaket 38,00 39,50 65,00 68,00 vakuumsko pakirano meso ali meso na podložku, meso pakirano v polietilenske vrečke ali termo- pakirano v termoplastično folijo, teže do 1,50 kg, do- plastično folijo, teže do 1,50 kg, dodatno še 4 din/kg: datno še 10 din/kg, ) . /V — pri piščančjem mesu na območju I na območju II piščanci klasične obdelave 70,44 73,90 piščanci »za peko« 77,90 81,81 piščanci »za raženj« 80,36 84,36 bedra in prsni koši skupaj 102,38 107,47 bedra 109,57 115,03 prsni koši 93,18 97,83 hrbet in vrat skupaj 33,58 35,22 peruti 74,07 77,72 jetra in srca 113,20 113,85 želodci 71,35 74,90 »file« 205,85 216,13 »za obaro« 39,13 41,09 nerazkosani piščanci, pakirani v polk H;errSke piščanci, pakirani v termoplastično folijo, dodat- vrečke dodatno še 1,50 din/kg, no še 2,50 din/kg. deli piščančjega mesa na podložku, pakirani v ter-moplastično folijp, dodatno še 9 din/kg. 4. Območje II iz 2. in 3. točke tega navodila bb-skega območja občin Izola, Kop'er, Nova Gorica, Piran, Sežana in Tolmin, območje I pa je preostalo območje SR Slovenije. ‘5. Za kontrolo upravičenosti uveljavljanja nadomestil po temeljnih organizacijah združenega dela, ki prodajajo meso na drobno in samostojni obrtnikih morajo biti v vseh prodajalnah svežega svinjskega oziroma piščančjega mesa izobešeni ceniki s cenami iz prvega odstavka 3. točke tega navodila za vseh petnajst delov svinjskega mesa in dvanajst vrst in delov piščančjega mesa, ki se prodajajo na drobno. Nazivi delov oziroma vrst mesa in cene mesa na cenikih morajo biti takšni, da jih kupci z mesta, kjer kupujejo meso, dobro vidijo. 6. Skladnost cen v dokumentaciji za uveljavljanje nadomestil s cenami, navedenimi v 2. in 3. točki tega navodila, ugotavlja Služba družbenega knjigovodstva. Ko Služba družbenega knjigovodstva ugotovi upravičenost zahteve za izplačilo nadomestil kot tudi, da so v tej zahtevi nadomestila pravilno obračunana in da je priložena dokumentacija v redu, pošlje naloge za izplačilo nadomestil organu, pristojnemu za proračun občine, kjer je bilo meso prodano na drobno oziroma kjer je sedež velikega potrošnika, ki mu je bilo meso prodano na debelo. 7. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 426-02/81 Ljubljana, dne 26. junija 1981. ■ Predsednik Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve Borut Snuderl 1. r. v 1298. Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o razmejitvi planskih nalog in sredstev za Izvedbo programov vzgoje in usmerjenega izobraževanja v letih 1979 in 1980, sprejetim v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 11. aprila 1979, so delegati skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora Izvajalcev dne 15. julija 1981 uskladili stališča v vsakem zboru posebej in med zboroma ter sprejeli SKLEP o sprejemu obračunske uskladitvene bilance sredstev za izvedbo programov vzgoje in usmerjenega izobraževanja v letu 1980 Glede na obseg uresničenih nalog in na dejansko dosežene zneske sredstev združenih v posebnih izobraževalnih skupnostih in Izobraževalni skupnosti Slovenije se v skladu s samoupravnim sporazumom o razmejitvi nalog in sredstev za izvedbo programov vzgoje in usmerjenega izobraževanja za leto 1980 sredstva za izvedbo programov vzgoje in usmerje- nega izobraževanja v letu 1980 dokončno razmejijo, kot je to razvidno iz tabel 1. in 2., ki sta sestavni del tega sklepa. St. 400-12/81 Ljubljana, dne 17. julija 1981. Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Natan Bernot 1. r. 1299. Na podlagi drugega odstavka 170. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) po predhodni uskladitvi v Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in Univerzi v Mariboru je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije na svoji 27. seji dne 15. julija 1981 določila POGOJE IN MEKILA za sprejem v študentske domove v SR Sloveniji 1 Pravico do sprejema v študentski dom v SR Sloveniji ima študent visokošolske organizacije, ki je državljan SFRJ. Student, ki ni državljan SFRJ, je lahko sprejet v študentski dom pod pogoji, ki jih določa mednarodna konvencija, družbeni dogovor ali kriteriji ZAMTES, v okviru kapacitet, ki jih za tuje študente zagotavlja ZAMTES. V študentski dom je lahko sprejet t^di tuj državljan slovenske narodnosti pod pogoji, ki veljajo za državljane SFRJ, razen pogojev iz 3. točke. i 2 Prednost pri sprejemu v študentski dom ima prosilec z boljšim študijskim uspehom, ki ga je dosegel v preteklem šolskem letu, in prosilec s primernim vedenjem v študentskem domu v preteklem obdobju. Pogoji iz prvega odstavka se ne uporabljajo za sprejem študentov, ki so vpisani v začetni letnik izobraževanja. Podrobnejša merila in pogoje za ugotavljanje prednosti po tej točki določijo Študentski domovi s statutom. 3 Pravico do bivanja v študentskem domu ima študent, čigar povprečni mesečni neto dohodek na člana njegove družine ne presega 60°/o povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v preteklem koledarskem letu v republiki, kjer ima prosilec stalno bivališče. Za izračun povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka se upošteva: a) dohodek iz delovnega razmerja b) dohodek iz kmetijske dejavnosti c) dohodek iz zasebne dejavnosti (obrt, svobodni poklici) d) pokojnina, invalidnina, invalidska pokojnina in druge oblike prejemkov s področja socialne varnosti. Za člane prosilčeve družine se štejejo poleg prosilca in njegovih staršev tudi osebe, ki so jih prosilčevi starši dolžni vzdrževati, nepreskrbljeni prosilčev zakonec in njuni otroci. Poleg pogoja iz prvega odstavka se pri pogojih za sprejem upošteva še: — stalno bivališče na nerazvitem oz. manj razvitem območju v skladu z zakonskimi definicijami nerazvitih oz. manj razvitih območij, — za študente s stalnim prebivališčem zunaj SR Slovenije dokazilo, da se bo izobraževal po programu, ki ga v republiki, iz katere izhaja, visoko šolstvo ne izvaja, — oddaljenost in prometna povezava stalnega bivališča s krajem izobraževanja, — drugi dejavniki v družini, ki vplivajo na pro-silčeve življenjske in delovne razmere (nepopolnost družine, število prosilčevih bratov in sestra, ki se izobražujejo izven kraja stalnega bivališča, socialne bolezni ipd.). Podrobnejša merila za izpolnjevanje pogojev iz prejšnjih odstavkov določijo študentski domovi S\ statutom. 4 Prednost pri sprejemu v študentski dom ima študent, ki se izobražuje iz dela, in študent, ki se izobražuje v panogi, prednostni po planu izobraževalne skupnosti. 5 V primeru, da študentskim domovom po sprejemu študentov v skladu s temi pogoji in merili ostanejo proste kapacitete posteljnega fonda, lahko sprejmejo tudi • študente, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka 3. točke. 6 Ti pogoji in merila s objavijo v Uradnem listu SRS in začnejo veljati osmi dan po objavi, uporabljati pa se začnejo s pričetkom šolskega leta 1981/82. St. 402-37/81 1 Ljubljana, dne 17. julija 1981. Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Natan Scrnot 1. r. ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE 1300. Na podlagi 18. in 41 Člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti na seji dne 19. junija 1981 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo fn osnovah za obračun prispevkov določeni!: kategorij uporabnikov za leto 1981 I V sklepu o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij uporabnikov za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 4/81) se peti člen spremeni In glasi: »Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek Iz 2. člena tega sklepa od istih osnov kot Je to določeno V pogodbi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost.« II Sklep o spremembi sklepa začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1981. Št. 190-33/78 Mozirje, dne 19. junija 1981. Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje Nikolaj Marjanovič dipl. inž. 1. r. ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA 1301. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985, je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje sprejela SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje 1. člen V 7. členu sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 10-507/81) se spremeni prispevna stopnja in znaša 11,61. 2. člen Spremeni se 3. člen sklepa, tako da se glasi: »Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji«. 3. člen V 4. členu sklepa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: . / »Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi os- nova za obračunavanje in plačevanje' prispevkov v višini 60 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.« Sedanji drugi odstavek postane tretji. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, spremenjene prispevne stopnje iz 1. člena tega sklepa še uporabljajo od 1. julija 1981 dalje, spremembe in dopolnitve iz 2. in 3. člena tega sklepa pa od 1. januarja 1981 dalje. SL 06-4/1981 Grosuplje, dne 6. julija 1981. Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje Alojz Skrjanc 1. r. ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO 1302. SKLEP Občinske zdravstvene skupnosti Krško o sprejemu samoupravnega sporazuma o postopkih in> načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krško je na svoji seji dne 16. junija 1981 sprejela samoupravni sporazum o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva v besedilu kot je objavljeno v Uradnem listu SRS, št. 6/81, s tem, da opravlja opravila v zvezi z izplačili nadomestil osebnih dohodkov in drugimi povračili uporabnikom še naprej strokovna služba občinske zdravstvene skupnosti Krško. Krško, dne 16. junija 1981. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško Vid Budna 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1303. Na podlagi 102. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) ter 60. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 49. seji zbora združenega dela dne 20. julija 1981 in na 45. seji zbora občin dne 20. julija 1981 sprejela ODLOK i ' o ureditvi avtotaksi službe v Ljubljani I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se urejajo: — pogoji in pristojnosti za ureditev avtotaksi službe, ,— opravljanje avtotaksi službe, — oprema vozila ter \ — pravice in dolžnosti voznika in potnikov. 2. člen Delovna organizacija Taxi in samostojni avtotak-sisti (v nadaljnjem besedilu: izvajalci avtotaksi službe) opravljajo prevoz potnikov in prtljage z avtotaksi vozili, ki imajo z voznikovim sedežem vred največ 9 sedežev. II. POGOJI IN PRISTOJNOSTI ZA UREDITEV AVTOTAKSI SLUŽBE 3 3. člen Delovna organizacija Taxi, Taxi društvo in obrtna združenja, v katerih so organizirani izvajalci avto-' taksi službe, predlagajo enoten letni program delova- nja avtotaksi službe Komiteju za promet in zveze mesta Ljubljane, ki ga sprejme do 1. decembra za naslednje leto. Ce izvajalci avtotaksi službe ne predlagajo letnega programa, ga samostojno določi Komite za promet in zveze mesta Ljubljane. 4. člen Program delovanja avtotaksi službe obsega zla- M: — število parkirnih prostorov za avtotaksi vozila, j — število potrebnih avtotaksistov, — časovni in krajevni razpored avtotaksi vozil. 5. člen Parkirne prostore za avtotaksi službo določi Komite za promet in zveze mesta Ljubljane v skladu s potrjenim programom delovanja avtotaksi službe. 6. člen Avtotaksi postajališče mora biti označeno s predpisanim znakom, številko postajališča in cenikom za prevoze z avtotaksi vozili. Na avtotaksi postajališču morajo biti označeni prostori (boksi) za parkiranje vozil z obojesttransko tablo na začetku avtotaksi postajališča. Na začetku >n koncu avtotaksi postajališča je treba postaviti tablo z označbo »TAXI«. Opremo avtotaksi postajališč določi Komite za promet in zveze mesta Ljubljane. 7. člen Avtotaksi postajališča vzdržuje organizacija združenega dela, ki opffevlja komunalne storitve na območju mesta Ljubljane, na podlagi posebnih pogodb, ki jih sklene z uporabniki avtotaksi postajališč. 8. člen Na avtotaksi postajališču se vozila razporedijo po času prihoda. Vozniki morajo biti na avtotaksi postajališču v vozilu ali v neposredni bližini vozila. Dnevna služba se opravlja od 5. do 22. ure, nočna služba pa od 22. do 5. ure. Avtotaksi služba mora delovati neprekinjeno 24 ur vsak dan v letu po enotnem programu. III. OPRAVLJANJE AVTOTAKSI SLUŽBE 9. člen Avtotaksi dejavnost lahko opravlja voznik, ki sklene delovno razmerje z delavci v temeljni organizaciji, v okviru katere je organizirana avtotaksi služba, ali voznik, ki ima za takšno dejavnost obrtno dovoljenje. 10. člen Kandidat za voznika avtotaksi 'vozila mora opraviti poseben izpit o poznavanju mesta Ljubljane in njene neposredne okolice. Izpit vsebuje teoretičen in praktičen del in se opravi pred posebno komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki Turistične zveze Ljubljana, Uprave za notranje zadeve mesta Ljubljane, Komiteja za gostinstvo, turizem in cene mesta Ljubljane ter Komiteja za promet in zveze mesta Ljubljane. Komite za gostinstvo, turizem in cene mesta Ljubljane določi v soglasju s Komitejem za promet in zveze mesta Ljubljane program izpita ter imenuje predsednika in člane izpitne komisije. 11. člen Prevozi z avtotaksi vozili se opravljajo z avtotaksi postajališč ali mesta, ki ga določi naročnik. Vozniki avtotaksi vozil so se dolžni ravnati po naprej določenem enotnem razporedu voženj, ki ga mesečno pripravijo izvajalci avtotaksi službe 12. člen Preventivni zdravstveni pregledi voznikov avtotaksi vozil se opravljajo v skladu z 10. členom pravilnika o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (Uradni list SRS, št. 33/71) in 7. točke 146. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80). IV. OPREMA VOZIL 13. člen Avtotaksi vozilo mora biti opremljeno tako, da Ima: 1. svetlobni napis »TAKI«, 2. svetlobni napis »PROST«, 3. taksimeter, 4. cenik avtotaksi storitev, 5. napis na zunanjem delu levih in desnih sprednjih vrat vozila ali napis na notranji strani vetrobranskega stekla, 6. interno registrsko številko in 7. da izpolnjuje še druge pogoje po tem odloku. 14. člen Svetlobni napis »TAKI« mora biti na sredini sprednjega dela strehe. Ponoči mora biti znak razsvetljen. Svetlobni napis »TAKI« mora biti v velikosti 21 x 8 cm. Črke so rumene barve na črni podlagi. 15. člen Taksimeter mora biti usklajen s predpisanim cenikom in zaplombiran v skladu s predpisi o kontroli meril ter pregledan vsako leto. Potrdilo o pregledu taksimetra mora imeti voznik v vozilu in ga je dolžan predložiti izvajalcu tehničnega pregleda. Taksimeter mora biti nameščen tako, da je viden potnikom. 16. člen Cenik avtotaksi storitev mora biti pritrjen v avtomobilu spredaj na vidnem mestu s tiskanimi črkami višine 6 mm. Pri izdaji računa za avtotaksi storitev mora voznik ravnati v skladu s pravilnikom o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev (5. člen — Uradni list SRS, št. 40/70, 4. člen — Uradni list SRS, št. 10/72 in 1. člen — Uradni list SRS, št. 23/77). 17. člen Napis na levih in desnih sprednjih vratih oziroma napis na notranji strani vetrobranskega stekla avtotaksi vozila mora vsebovati: a) napis »TAKI«, b) naziv OZD, ki opravlja taksi službo, oziroma ime in priimek samostojnega avtotaksista, c) točen naslov ter številko telefona. 18. člen Avtotaksi vozilo mora poleg pogojev iz 13. člena tega odloka izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima štiri vrata in da je registrirano za najmanj 4 osebe, računajoč tudi voznika, 2. imeti mora brezhibno notranjo razsvetljavo in ogrevanje, 3. imeti mora brezhiben gasilni aparat in vgrajene varnostne pasove. 19. člen Uprava za notranje zadeve mesta Ljubljane evidentira avtotaksi vozilo in izda zanj interno registrsko številko na podlagi vpisane dejavnosti v registru ali pa obrtnem dovoljenju na podlagi potrdila o opravljenem tehničnem pregledu avtotaksi vozila. Ploščica za interno registrsko številko je štirioglate oblike, velikosti 10 x 20 cm, rumene barve s črnimi črkami, na levi strani ploščice je napis »TAKI Ljubljana«, na desni pa interna registrska številka. Ploščica iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti pritrjena na zunanji zadnji desni strani vozila. 20. člen Opremljenost avtotaksi vozila ugotavlja pooblaščena organizacija za opravljanje tehničnih pregledov. Izvajalec tehničnih pregledov izda posebno potrdilo o opremljenosti avtotaksi vozila v skladu s tem odlokom. Potrdilo o opremljenosti avtotaksi vozila mora biti vedno v vozilu. 21. člen Avtotaksi vozilo mora biti ves čas uporabe in obratovanja čiste in redno vdrževano. S poškodovanim vozilom ni dovoljeno opravljati avtotaksi dejavnosti. V. PRAVICE IN DOLŽNOSTI VOZNIKA 22. člen Voznik avtotaksi vozila je dolžan ustaviti vozilo te sprejeti potnika, če ima prosto vožnjo, 23. člen Voznik avtotaksi vozila mora voziti tako, da ne ogroža varnosti potnikov in drugih udeležencev v prometu. Pred začetkom vožnje mora voznik zagotoviti, da so vsa vrata zaprta. 24. člen Voznik avtotaksi vozila je dolžan V delovnem času prevzeti vsako naročilo, ki se mu sporoči neposredno ali po telefonu, ne glede na dolžino vožnje. Voznik avtotaksi vozila ni dolžan voziti vinjenih alj napadalnih oseb, oseb, ki bi s svojimi stvarmi, obleke ali na kakšen drug način poškodovale vozilo, razen v primerih, ko je treba nuditi pomoč osebam, ki so se ponesrečile v prometni nesreči ali kako drugače, kolikor je tako posredovanje smiselno oziroma odobreno 9 strani zdravstvene službe. 25. člen Voznik avtotaksi vozila je dolžan sprejeti tudi potnikovo osebno prtljago, če ta skupaj s potniki ne presega nosilnosti vozila. 26. člen Voznik avtotaksi vozila je dolžan naročeno vožnjo opraviti v skladu z naročilom, sicer pa po najkrajši oziroma najprimernejši poti. Voznik avotaksi vozila mora imeti ves čas vožnje vključen taksimeter, ki ga vključi ob odhodu in izključi ob prihodu na določeno mesto. Vožnjo zaračunava po cenah, ki jih je potrdila skupnost za cene mesta Ljubljane. 27. člen V primeru, da voznik avtotaksi vozila ne more dokončati začete vožnje, je dolžan v najkrajšem času Zagotoviti naročniku vožnje ali potniku drugo vozilo. * 28. člen Z najdenimi predmeti v vozilu ravna voznik v tkiadu | predpisi o najdenih predmetih. VI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI POTNIKA 29. člen Potnik lahko naroči prevoz na avtotaksi postajališču, po telefonu ali med vožnjo, če je vozilo prosto. Potnik izbere avtotaksi vozilo po lastni izbiri. 30. člen Cilj vožnje določi potnik, ki naroči vozilo. Naročnik določi, ali se bo z vozilom vozilo več potnikov na enakih ali različnih relacijah, vendar največ toliko, za kolikor je vozilo registrirano. 31. člen Potnik ima pravico in dolžnost, da o vsaki kršitvi določb tega odloka pismeno ali ustno obvesti pristojno inšpekcijsko službo Uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. VII. KAZENSKE DOLOČBE 32. člen Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek voznik avtotaksi vozila, če: 1. pri uporabi avtotaksi postajališča, pri sprejemanju potnikov oziroma naročil za vožnjo ravna v nasprotju z določili 8., 11., 22. in 24. člena tega odloka; 2. vozi avtotaksi vozilo voznik brez obrtnega dovoljenja oziroma voznik, ki ni sklenil delovnega razmerja z delavci v temeljni organizaciji, v okviru katere je organizirana avtotaksi služba (9. člen); 3. avtotaksi vozilo ni v brezhibnem stanju (18., 14., 15., 16., 17., 18., 19. člen); 4. nima posebnega potrdila o opremljenosti avtotaksi vozila (20. člen); 5. ravna v nasprotju s 26. členom; 6. ne zagotovi v najkrajšem času drugega vozila, če sam ne more dokončati vožnje (27. člen); 7. ne prilagodi svojega poslovanja določilom tega odloka (35. člen). 33. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: 1. ne skrbi za redno vzdrževanje naprav na avtotaksi postajališčih (6. člen), 2. dopušča, da vozi avtotaksi oseba, ki ni sklenila delovnega razmerja z delavci v temeljni organizaciji, v okviru katere je organizirana avtotaksi služba (9-člen); 3. dopušča, da vozi avtotaksi oseba, ki ni opravila preizkusa znanja (10. člen); 4. dopušča, da voznik ne obračunava storitev po odobrenem ceniku (26, člen); 5. ne prilagodi svojega poslovanja določilom tega odloka (35. člen), v • Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja inšpekcija za cestni promet, nadzor nad zaračunavanjem avtotaksi storitev pa opravlja tržna inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb mesta Ljubljane. 35. člen Izvajalci avtotaksi storitev morajo prilagoditi svoje poslovanje določilom tega odloka najkasneje do 31. decembra 1981. 36. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi avtotaksi službe v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 27/75, 1/76 in 20/77). 37. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-2/81 Ljubljana, dne 20. julija 1981. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. , 1304. Skupščina mesta Ljubljane je na podlagi 617., 619. in 622. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9., 10. in 12. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je na 49. seji zbora združene dela dne 20. julija 1981 in na 45. seji zbora občin dne 20. julija 1981 sprejela SKLEP o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Pionirski dom — Center za kulturo mladih, Ljubljana, trg VIL kongresa ZKJ 1 1. člen Ugotovi se, da je v delovni organizaciji Pionirski dom — Center za kulturo mladih, Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ 1 prišlo do motenj v samoupravnih od-'hosih v smislu 1., 5., 7., 9. točke 619. člena zakona o združenem delu. 2. člen . V delovni organizaciji Pionirski dom — Center za kulturo mladih, se zaradi motenj v samoupravnih odnosih imenuje tričlanski začasni kolegijski organ, ki ga sestavljajo: — predsednica: Anica Lapajne, rojena 14. 3. 1935, prof. geografije, stanujoča v Ljubljani, Gorkičeva 16, — član: Stefan Temlin, roj. 26. 2. 1929, učitelj, sekretar v občinskem svetu ZSS Ljubljana Bežigrad, stanujoč v Ljubljani, Celovška 351, — član: Matjaž Plausteiner, roj. 6. 11. 1949, višja pravna šola, vodja splošnega sektorja BSSS Belinka, stanujoč v Domžalah, Ljubo Šercer št. 1. Predsednik začasnega kolegijskega organa opravijo svojo funkcijo profesionalno. Predsednik začasnega kolegijskega organa zastopa In predstavlja delovno organizacijo Pionirski dom — Center za kulturo mladih. 3 4 3. člen Začasni kolegijski organ se imenuje za dobo 6 mesecev. 4. člen Ko začne z delom začasni kolegijski organ se začasno omejijo delavcem naslednje samoupravne pravice: — pravice nagrajevanja delavcev z ugotavljanjem delovne uspešnosti, — pravice in obveznosti s področja delovnih razmerij. 5. člen Začasni kolegijski organ ima naslednje naloge in pooblastila: — prevzame vae pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije, ki jih ima ta po ustavi, zakonih, statutu in samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije; — sprejme program za odpravo razlogov paradi katerih se izrekajo začasni ukrepi družbenega varstva in z njim določijo naloge, nosilci nalog in roki za izvršitev posameznih nalog programa; — izdela programsko usmeritev delovne organizacije in predlog bodoče oblike samoupravne organiziranosti ter ju predloži Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane v obravnavo in oceno; — prevzame odločanje v zadevah iz 4. člena; — zagotoviti pravočasen razpis za imenovanje direktorja delovne organizacije. 6. člen Skupščina pooblašča Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, da spremlja uresničevanje začasnih ukrepov družbenega varstva. Začasni organ je dolžan sproti obveščati Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih. 7. člen Začasni kolegijski organ, delavci delovne organizacije, organ samoupravne, delavske kontrole, osnovna organizacija ZSS, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane in družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko predlagajo Skupščini mesta Ljubljane, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom časa za katerega bi bil imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil imenovan. 8. člen Predsedniku začasnega kolegijskega organa pripada za čas trajanja ukrepa družbenega varstva osebni dohodek v višini kot je določen v samoupravnem splošnem aktu delovne organizacije Pionirski dom — Center za kulturo mladih za direktorja delovne organizacije. Članom začasnega ograna pa pripada nadomestilo osebnega dohodka v višini največ 25 odstotkov od osnove osebnega dohodka določenega za 'direktorja delovne organizacije. Na predlog predstavnika začasnega organa določi to višino Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. 9. člen Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. 10. člen Stroške, ki bodo nastali zaradi uveljavitve tega sklepa nudi delovna organizacija Pionirski dom — Center za kulturo mlađih. 11. člen Ta sklep velja naslednji dan, ko je bil sprejet na zborih Skupščine mesta Ljubljane, objavi pa se v Uradnem listu SRS. St. 56/2 Ljubljana, dne 20. julija 1981. Predsednik Skupščine mesta * Ljubljane Marjan Rožič 1. r. BREZICE 1305. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 16. julija 1981 ter na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. julija 1981 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Brežice za leto 1980 1. člen Sprejme se zaključni račun žice za leto 1980, ki izkazuje: — prihodkov — odhodkov — presežek prihodkov 2. člen Razporeditev presežka po zaključnem računu proračuna za leto 1980 din — izločena sredstva na posebno partijo žiro računa proračuna 2,590.589 proračuna občine Bredin 79,503.115 75,961.885 3,541.230 — za prenos kot prihodek v naslednjo leto din 950.641 3. člen Sestavni del zaključnega računa proračuna je zaključni račun rezervnega sklada občine Brežice za leto 1980, ki izkazuje: din — prihodkov 2,174.717 — odhodkov 562.500 — presežek prihodkov nad odhodki 1,612.217 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada v občini v višini 1,612.217 din se prenese v rezervni sklad občine za leto 1981. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/81-1 Brežice, dne 23. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. Pregled doseženih prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Brežice za leto 1980. Vrsta prih. Prihodki Skupaj namena Razporeditev prihodkov Skupaj 01 Davek iz dohodka in sredstev DS 859.976 01 Sredstva za delo upravnih organov 41,147.830 02 Davki iz osebnih dohodkov 31,302.960 Negospodarske investicije in sred- 03 Davek od prometa proizvodov, stva opreme 6,909.914 storitev in nepremičnin / 28,769.603 02 Ljudske obramba in družbena sa- 04 Davki na prihodke od premoženja mozaščita 4,778.350 in premoženjskih pravic 5,249.008 03 Pospeševanje razvoja kmetijstva in 05 Takse 2,776.570 intervencije v gospodarstvu 2,047.756 07 Prihodki po posebnih predpisih in 04 Transferna sredstva drugim med- prihodki upravnih organov DPS 3,270.134 občinskim reg. skupnostim 108.580 08 Transferna sredstva drugih DPS od- 05 Obveznosti po financiranju družbe- stopljene rep. denarne kazni 1,810.371 nih dejavnosti 8,464.764 odstopljene rep. sodne takse 1,671.370 06 Druge splošne družbene potrebe 10,129.511 10 Sredstva iz prejšnjega leta 3,793.118 07 Sredstva rezerv 913.209 . 08 Izplačilo kompenzacij in blagovne rezerve 1,461.971 Skupaj prihodki 79,503.115 Skupaj odhodki 75,961.885 1806. Na podlagi 1. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 5/68 in 7/70) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela, dne 16. julija 1981 in zbora krajevnih skupnosti, dne 23. julija 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih w taksah 1. člen V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 11/81) se v 1. členu odloka znesek 8 din nadomesti z zneskom 12 din. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 423-13/81-1 Brežice, dne 23. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1307. Skupščina občine Brežice je sprejela na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/76 in 27/72) in 152. ter 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) na seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 16. julija 1981 ter zbora krajevnih skupnosti dne 23. julija 1981 ODLOK o spremembi odloka o zazidalnem načrtu za Sentlenart 1. člen Sprejme se sprememba zazidalnega načrta za Sentlenart, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu za Sentlenart (Skupščinski Dolenjski list, št. 23/69). 2. člen Spremembo zazidalnega načrta je izdelal Projektivni biro Region Brežice pod št. 1020-U/81 v januarju 1981 in je sestavni del tega odloka. 3. člen Zazidalni načrt je na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim na odseku za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo na vsak uradni dan. 4. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi 'dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/81-1 Brežice, dne 23. julija 1981. , Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. CELJE 1308. Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje je na seji dne 8. julija 1981 na podlagi 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji sprejel PRAVILNIK o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje (med nadaljnjim besedilom: stanovanjska skupnost) osnove in merila za kreditira- nje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti. . 2. člen Združena sredstva vzajemnosti se uporabljajo za kreditiranje: — gradnje in nakupa stanovanj v družbeni lastnini, — gradnje in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, — za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja in — za premostitvena posojila družbenim investitorjem stanovanjske gradnje. 3. člen Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo: — temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske graditve, in ki izpolnjujejo svoje obveznosti do združevanja sredstev vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu, ali ki jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske, skupnosti; — delavci, ki delajo v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti; — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost in kmetje kooperanti, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti. 4. člen Krediti za nakup ali gradnjo sfanovanj v družbeni’' lasti se dajejo največ za dobo i0 let po 4% obrestni meri. Krediti za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj ter stanovanjskih hiš v zasebni lasti pa se dajejo delavcem največ za dobo 20 let s tem, da znaša obrestna mera za posojila z odplačilnim rokom do 10 let 4°/o nad 10 let pa 6%. . 5. člen Kreditiranje stanovanjske izgradnje se izvaja " v skladu z letnim finančnim načrtom, obsegom in dinamiko združevanja sredstev vzajemnosti, namembnostjo teh sredstev ter v skladu s planom stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti. 6. člen Stanovanjska skupnost razporeja 70 odstotkov združenih sredstev vzajemnosti za kreditiranje gradnje in nakupa stanovanj v družbeni lastli, 30 odstotkov sredstev pa za kreditiranje gradnje, nakupa ter prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti. Z letnim finančnim načrtom ali sklepom pristojnega organa stanovanjske skupnosti se lahko razporedijo sredstva tudi v drugačnem razmerju, če je to v Skladu z vsakokratno politiko stanovanjske gradnje, ali če se izkaže, da sredstva ob taki razporeditvi ne bi bila v celoti porabljena. Z letnim finančnim načrtom se v skladu z letnim planom gradnje in vsakokratno politiko stanovanjske gradnje določijo notranja razmerja za razporeditev združenih sredstev vzajemnosti, ki so namenjena za kreditiranje zasebne stanovanjske gradnje v tem smislu, da se zagotovijo pogoji za pospeševanje zadružne stanovanjske gradnje in nakup etažnih stanovanj. 7. člen Začasno prosta združena sredstva vzajemnosti se lahko uporabljajo za premostitev posojila družbenim investitorjem stanovanjske gradnje in stanovanjskim zadrugam. 8. člen Za gradnjo in nakup stanovanj ter stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino 90 m2. Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno določi v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji ceno kvadratnega metra stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojila za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti. 9. člen Stanovanjska skupnost objavi najmanj enkrat letno razpis za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti v skladu s tem pravilnikom, ki mora vsebovati podatke: — o namenu in obsegu sredstev, ki so v tekočem letu na razpolago za kreditiranje stanovanjske graditve, — o dokumentaciji, ki jo je treba predložiti ob prijavi na razpis, — o pogojih za pridobivanje posojila v skladu s tem pravilnikom, — o trajanju razpisa, — o organizaciji, ki sprejema prijave na razpis in — o načinu ter roku objave rezultatov razpisa. Razpisni rok za sprejemanje prijav traja 30 dni, rok za objavo rezultatov razpisa pa največ 60 dni po izteku razpisnega roka. 10. člen Na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma med stanovanjsko skupnostjo in Ljubljansko banko, Splošno banko Celje o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti pri združevanju sredstev vzajemnosti, opravlja banka v svojem imenu in za račun stanovanjske skupnosti v zvezi s poslovanjem s sredstvi vzajemnosti vse bančne, finančne, knjigovodske in druge strokovne tehnične posle. Banka strokovno vodi tudi vse pbstopke, ki so v zvezi z uresničevanjem pravic in obveznosti temeljnih organizacij ter delovnih skupnosti in delavcev iz združenih sredstev vzajemnosti v skladu s tem pravilnikom. 11. člen O uresničevanju posamičnih pravic in obveznosti iz kreditiranja stanovanjske graditve v skladu s tem pravilnikom odločajo organi, ki so določeni s statutom stanovanjske skupnosti. II. KREDITIRANJE GRADNJE IN NAKUPA STANOVANJ V DRUŽBENI LASTI 12. člen s Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti za gradnjo ali nakup stanovanj za svoje delavce lahko uveljavljajo temeljne organizacije in delovne skupnosti: — ki začasno niso sposobne oblikovati v skladu skupne porabe dovolj sredstev za planiran obseg stanovanjske graditve v primerih, ki so določeni s 3. členom tega pravilnika, — ki so sprejele srednjeročne in letne plane kadrov ter plane stanovanjske izgradnje, usklajene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, — ki so sprejele samoupravne splošne akte o os-npvah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, — ki imajo v skladu s tem samoupravnim splošnim aktom sprejeto prioritetno listo pričakovalcev stanovanj, — ki po rezultatih, ugotovljenih ob zaključnem računu za preteklo leto, niso prekoračili družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, — ki gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske graditve .stanovanjske skupnosti in sprejetih stanovanjskih standardov v občini in — ki imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo. 13. člen Lastna udeležba za pridobitev posojila za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lasti znašajo najmanj 30 odstotkov od predračunske vrednosti ali od končne kupoprodajne cene stanovanja. Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja v družbeni lasti pa lahko znaša največ 70 odstotkov od predračunske vrednosti ali od končne kupoprodajne cene stanovanja. 14. člen Osnova za izračun lastne udeležbe je razmerje med povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti v preteklem letu in med povpi-ečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki so dosegle enak ali nižji povprečni osebni dohodek na zaposlenega v preteklem letu od povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu plačujejo 30 odstotkov lastne udeležbe. Temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki so dosegle v preteklem letu višji povprečni osebni doho- dek na zaposlenega od povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, prispevajo lastno udeležbo po progresivni lestvici s tem, da se za vsakih celih 5 odstotkov prekoračitve osebnih dohodkov poveča lastna udeležba prav tako za 5 odstotkov. 15. člen Za lastno udeležbo se Šteje tudi posojilo, ki ga pridobi temeljna organizacija ali delovna skupnost na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. 16. člen Odplačilna doba posojila iz združenih sredstev je odvisna od višine odobrenega posojila in znaša: Ce znaša posojilo od predračunske rdi končne kupoprodajne cene stanovanja •/• Znaša odplačilna doba let 10 4 od 11—20 • 5 od 21—30 6 od 31—40 7 od 41—50 8 od 51—60 9 od 61—70 10 17. člen Temeljne organizacije in delovne skupnosti vračajo kredit v polletnih anuitetah. III. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ TER STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI 18. člen Delavci in delovni ljudje iz 3. člena tega pravilnika lahko dobijo posojilo za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če nimajo stanovanj ali pa imajo neustrezno oziroma neprimerno stanovanje. Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi sfandardi v občini. Posojila za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo aii nakupom stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi stanovanjskega posojila. 19. člen • Posojilo, ki ga lahko dobi delavec za nakup ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše, znaša največ 30% od predračunske ali končne kupoprodajne cene standardnega stanovanja ob upoštevanju določb 8. člena tega pravilnika. Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš. Posojilo za gradnjo individualne stanovanjske hiše lahko dobi delavec, če ima dograjen objekt do četrte gradbene faze s tem, da je pokrit, zaprt, da so položeni estrihi in grobe instalacije ter grobi in fini ometi. 20. člen Skupna vsota vseh kreditov, ki jih lahko dobi delavec, ne sme presegati: pri nakupu etažnega ali zadružnega etažnega sta-novania 80%, — pri zadružni gradnji individualnih hiš 75 %, — pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60 % in — pri prenovi stanovanj ter stanovanjskih hiš 60% predračunske oziroma končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske površine. 21. člen Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki — nima stanovanja ali ima neprimerno oziroma neustrezno stanovanje, — ima nižji povprečni mesečni osebni dohodek na družinskega člana, — kupuje ali gradi stanovanje oziroma stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne gradnje, — kupuje standardno stanovanje ali — ki bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje. Ob enakih ostalih pogojih ima prednost za posojilo delavec, ki pri prejšnjem razpisu ni uspel zaradi pomanjkanja sredstev. 22. člen Lastna udeležba za pridobitev posojila za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše znaša najmanj 30% od predračunske vrednosti ali od končne kupoprodajne cene ob upoštevanju standardne stanovanjske površine. 23. člen Osnova za določitev višine lastne udeležbe in višine posojila, ki pripada delavcu, je razmerje med povprečnim mesečnim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka na člana družine se upoštevajo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov v preteklem letu. Za člana družine se štejejo delavčev zakonec in njuni otroci ter starši, če živijo z delavcem v skupnem gospodinjstvu. 24. člen Višina lastne udeležbe in znesek posojila, ki pripada delavcu glede na dosežene povprečne mesečne dohodke na družinske člane v preteklem letu, znašata lc.i'o iifia tsisl! ||||*“ stlih £2, !i 3 g O % m nIs* C' J£ « 1 f;P lin 50 30 30 od 50 do 75 35 25 od 76 do 100 40 20 od 101 do 120 50 15 nad 120 55 10 * 25. člen Za lastno udeležbo delavca se štejejo privarčevani denar, dokazan s hranilno vlogo, posojilo na podlagi namenskega varčevanja za stanovanjsko graditev pri banki, material, vloženo delo delavca in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt. 26. člen Delavec vrača posojilo v mesečnih anuitetah, llelavec, pri katerem znaša povprečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu do 50°/# povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu odplačuje posojilo 20 let. Za vsakih nadaljnjih celih 5°/o preseganja povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana se skrajša odplačilna doba za 1 leto. Odplačilna doba posojila pa ne more biti krajša od 24 mesecev, skupna mesečna anuiteta za vsa posojila pa ne nižja od mesečne stanarine, si bi jo delavec plačeval za odgovarjajoče standardno stanovanje. 27. člen Z delavcem, ki mu je bilo dodeljeno stanovanjsko posojilo, sklene banka posojilno pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem- pravilnikom. 28. člen Delavec zavaruje posojilno terjatev banki s tem, da dovoli vknjižbo zastavne pravice pri stanovanju ali stanovanjski hiši za katero je prejel posojilo, v korist banke za posojilo, obresti in morebitne stroške. IV. KONČNE DOLOČBE 29. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve, ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti dne 7. maja 1975. 30. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po njegovi objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik zbora uporabnikov Mirko Presinger 1. r. * _____ CERKNICA 1309. Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 8. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 2/81) in v zvezi z odlokom o najvišji ravni cen za vse proizvode in storitve in o obveznem pošiljanju cenikov zanje v potrditev skupnosti za cene (Uradni list SFRJ, št. 33/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Cerknica ODREDBO o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine Cerknica občinski skupnosti za cene v potrditev 1. člen Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžne poslati občinski skupnosti za cene v potrditev cenike teh proizvodov in storitev. 2. člen Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki iz prejšnjega člena pošljejo cenike občinski skupnosti za cene preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev (Uradni list SRS, št. 14/81). 4. člen Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 38-1/81-1 Cerknica, dne 9. julija 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Franc Sterle 1. r. 1310. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 208. člena statuta občine Cerknica je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na svoji seji dne 14. julija 1981 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanilarnc preglede in dovoljenja v občini Cerknica I Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju, prekladanju in gonjenju živali, ki se odpremljajo iz območja občine in preko državne meje, se določijo pri- stojbine: din a) za kamionske, vagonske in letalske po- šiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 101 na območje druge občine ali preko državne meje 375,00 b) za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 101 na območju občine 240,00 . c) kosovne pošiljke kopitarjev in odraslih goved od kom. 62,50 — telet od kom. 18,75 — prašičev in drobnice od kom. 6,25 — žive perutnine od vsakih začetih 50 kom v 31,25 — za vsako čebeljo družino 6,25 din d) — za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,38 — za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,38 — za divjačino od kg 0,38 — za perutninsko meso od kg 0,38 — za drobovino od kg 0,38 — ribe, rake, polže — žive od kg 0,38 — za mesne in.ribje konzerve od kg 0,38 — za mast od kg 0,38 — za mleko od litra 0,03 — za mlečne izdelke od kg 0,38 — za jajca cela od kom. 0,03 — za jajčne izdelke od kg 0,38 — za ostale neimenovane živalske proizvode in odp. od kg 0,18 II a) Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca b) Za veterinarsko-sanitarne preglede . rib v ribogojnicah od vsake začete ure c) Za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine pri skladiščenju in zamrzovanju: — za jelenjad, srnjad — za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom po kom. — za medvede s trihinoskopskimi pregledi po kom. — za zajce po kom. — za divjo perjad po kom. d) Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah, za vsako začeto uro porabljenega časa III 0,0044 250,00 31,25 43,75 62,50 7,50 4,40 250,00 Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oz. za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 100,00 Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo IV Za predpisano veterinarsko napotnico bolne živali, ki se zaradi klanja odpremlja v klavnico, ter za živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 62,50 V Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi izvajajo in Izvršni svet Skupščine občine Cerknica. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. VI Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 “/o. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100 “/o. VII Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 180 din za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine in eventualne zamudnine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi prevozne stroške. VIII Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun št. 50160-840-004-3182 Republiške oziroma pokrajinske takse za promet s parklarji in kopitarji in se razporejajo kot to določa navodilo pristojbin za zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnih računih (Uradni list SRS, št. 2/78). IX Izvršni svet Skupščine občine Cerknica pooblašča Veterinarski zavod Krim Grosuplje delovno enoto Cerknica za opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov. X Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 34/79). XI Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-026-75-1 Cerknica, dne 14. julija 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Franc Sterle 1. r. GROSUPLJE 1311. Na podlagi 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 7. člena zakona o upravah za družbene prihodke (Uradni list SRS, št. 3/81) ter 190. in 231. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi občinskih upravni!^ organov 1. člen Spremeni se 4. točka 9. člena odloka o ustanovitvi občinskih upravnih organov (Uradni list SRS, it. 32/79) tako, da se glasi: »4. uprava za družbene prihodke.« 2. člen Spremeni in dopolni se 18. člen citiranega odloka, ki se glasi: »Uprava za družbene prihodke: — spremlja pridobivanje dohodkov, od katerih se plačujejo davki občanov, ugotavlja davčne obveznosti občanov, pobira davke in nadzoruje davčna napovedi ter izpolnjevanje davčnih obveznosti občanov, — ugotavlja in analizira delovanje davčnega sistema in davčne politike ter pripravlja predpise in druge splošne akte za urejanje vprašanj s področja davkov, — spremlja pridobivanje prihodkov in trošenje sredstev občanov ter ugotavlja izvor njihovega premoženja, • — odmerja in pobira prispevke občanov za samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti, lahko pa odmerja in pobira prispevke in druge obveznosti občanov tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti, če se tako sporazumejo z ustrezno organizacijo oziroma skupnostjo; k takemu sporazumu je potrebno soglasje izvršnega sveta občinske skupščine, — odmerja in pobira druge družbene obveznosti občanov, če je to določeno s posebnimi predpisi, — nadzoruje izpolnjevanje davčnih in drugih obveznosti občanov.« 3. člen Drugi odstavek 24. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Oddelek, geodetsko upravo in inšpektorat vodi načelnik, upravo za družbene prihodke direktor, komite predsednik komiteja, strokovno službo pa vodja.« 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se s 1. julijem 1981. St. 021-7/79 Grosuplje, dne 28. junija 1981. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1313. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, jt. 39/74) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občina Grosuplje na seji zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti dne 15. julija 1981 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1980 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Grosuplje za leto 1980 katerega sestavni del sta tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Grosuplje za leto 1981 in sredstva odvedena na posebno partijo proračuna po družbenem dogovoru o omejitvi splošne porabe v letu 1980. 2. člen Zaključni račun proračuna občine Grosuplje za leto 1980 izkazuje: din — prihodke 71,716.980,15 — odhodke 71,090.745,70 — presežek prihodkov nad odhodki 626.234,45 3. člen Presežek prihodkov iz prejšnjega člena oziroma neporabljena sredstva po zaključnem računu proračuna za leto 1980 v znesku 6^6.234,45 din se razporedi za prenos v proračun za leto 1981. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada občine Grosuplje za leto 1980 izkazuje: din — prihodke 1,856.398,10 — odhodke —• — — presežek prihodkov nad odhodki 1,856.398,10 5. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada proračuna občine Grosuplje za leto 1980 v znesku 1,856.398,10 din, se prenese kot dohodek sklada za leto 1981. 6. člen Sredstva odvedena na posebno partijo proračuna po družbenem dogovoru o omejitvi splošne porabe v letu 1980 Porabljena sredstva za izplačilo kompenzacij za meso Neporabljena sredstva na posebni partiji žiro računa proračuna za leto 1980 7. člen Neporabljena sredstva na posebni partiji žiro računa proračuna za leto 1980 v znesku 9,155.871,60 din sh prenesejo kot dohodek tega računa za leto 1981. v 8. člen Neporabljena sredstva po posebnih računih se prenesejo kot prihodek teh računov za leto 1981. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-6/1981 Grosuplje, dne 4. junija 1981. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. din 9,907.209,00 751.337,40 9,155.871,60 Bilanca prihodkov In sploinega razporeda prihodkov proračuna občine Grosuplje za leto 1980 Prihodki: *&■. »rthodkl Po prorafiunu 1980 Končni pr orač. po rebal. 1980 lavrlltev JI. 12. 80 din •/. 1 Davek iz osebnega dohodka 2 Prometni davek, davek na premoženje in do- 24,100.000 27,850.000 31,436.895,20 113 hodek od premoženja 25,620.000 26,050.000 28,876.799,70 111 3 Takse 4,030.000 4,130.000 4,300.267,35 104 5 Prihodki po posebnih predpisih 1,800.000 1‘,800.000 2,018.144,00 112 C Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 4,250.000 4,050.000 5,082.168,90 125 9 Prenesena sredstva iz preteklega leta — — ... 10 Sproščena sredstva — 10.000 2.710,00 27 Skupaj prihodki 59,800.000 63,890.000 71,716.980,15 112 Sploini razpored prihodkov: 01 Dejavnost organov DPS 36,783.080 37,936.282 37,762.763,50 100 02 Dejavnost ljudske obrambe 2,800.000 3,600.000 3,600.000,00 100 03 Dejavnost DPO in društev 3,170.155 3,220.155 3,220.155,00 100 04 Negospodarske investicije 5,389.000 4,989.000 5,375.949,20 108 08 Socialno skrbstvo 3,955.400 3,755.400 3,427.561,70 91 09 Zdravstveno varstvo 50.000 50.000 58.030,00 116 10 Komunalna dejavnost 3,122.000 3,122.000 3,086.945,35 99 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,723.000 1,723.000 1,723.000,00 100 13 Odvod drugim koristnikom 1,150.000 1,250.000 1,340.218,75 107 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Nerazporejeni prihodki tekoča proračunska 478.455 '678.455 454.072,00 67 rezerva 580.910 439.808 439.010,00 100 18 Odvod v rezervni sklad 598.000 638.900 695.831,20 109 Skupaj razpored prihodkov 59,800.000 61,403.000 61,183.636,70 100 Odvod sred. na izloč. rač. po D. D. O, omejit, sploš. porabe v letu 1980 — 2,487.000 9,907.209,00 398 Skupaj razpored vseh odhodkov proračuna 59,800.000 63,890.000 71,090.745,70 111 1313. Na podlagi 349. Člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, it. 53/78), 36. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in-8/785 in 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78), je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. julija 1981 sprejela ODLOK o ustanovitvi Zavoda za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje 1 2 1. člen Ustanovi set Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje (v nadaljnjem besedilu; zavod). 2. člen Dejavnost — prednost poslovanja zavoda bo naslednja: — urbanistično in prostorsko planiranje, načrtovanje zelenih površin, parkovnih ureditev in zasaditev, — izdelava lokacijske dokumentacije in pridobivanje soglasij, — geodetski posnetki terena, zakoličba objektov in izdelava geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda, — investicijski posli in inženiring za samoupravne interesne skupnosti in druge naročnike, — ekonomski posli, raziskave, analize, planiranje in svetovanje s področja urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter drugih družbenih dejavnosti, — priprava, komunalno opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč, — investitorstvo, organiziranje in opravljanje investicijskega In drugega vzdrževanja stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb in lokalov v družbeni in zasebni lasti, — druge zadeve, ki jih zavodu poveri občinska skupščina in samoupravne interesne skupnosti. 3. člen Zavod je pravna oseba. Zavod opravlja dejavnost, ki je posebnega družbenega pomena. S svojo redno dejavnostjo prične najkasneje v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka. 4. člen Za trajno opravljanje svoje dejavnosti pridobiva zavod svoja sredstva: — s plačano realizacijo svojih sredstev z— po pogodbah in sporazumih z vsemi interesenti iz združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev — z drugimi izrednimi prihodki, ki po splošnih predpisih predstavljajo prihodek. Za začetek redne dejavnosti zavoda bodo Skupščina občine Grosuplje, Samoupravna stanovanjska skupnost in Samoupravna komunalna skupnost zagotovili povratna sredstva 'po posebnem sporazumu. 5. člen Zavod mora nuditi pomoč združenemu delu, občinski skupščini in samoupravnim interesnim skupnostim pri opredeljevanju razvojnih ciljev, pri oblikovanju in usklajevanju skupnih interesov, pri izdelavi planske dokumentacije in pri spremljanju procesa uresničevanja samoupravnih in družbenih planov, programov in projektov. Zavod se ustrezno kadrovsko in tehnično opremi, da bo sposoben racionalno pripravljati in izdelovati materiale, strokovna gradiva, prostorske vidike razvoja v okviru družbenega planiranja in analiz in druge strokovne predloge na podlagi določil zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planiranju SR Slovenije ter informacije za objektivno in optimalno odločanje delovnih ljudi in občanov. Zavod bo svoje naloge opravljal na osnovi .programov, sporazumov o svobodni menjavi dela in pogodb, upoštevaje interese delovnih ljudi in občanov, delovnih in drugih organizacij in skupnosti. Zavod bo deloval v skladu s sprejetimi družbenopolitičnimi usmeritvami občine Grosuplje. 6. člen Zavod bo posloval kot delovna organizacija. Na podlagi posebnega pooblastila Skupščine občine Grosuplje bo lahko opravljal nekatere naloge, ki sodijo v pristojnost upravnih organov. 7. člen Zavod mora najmanj enkrat letno poročati Skupščini občine Grosuplje o svojem delu in uresničevaniu nalog, za katere, je bil pooblaščen. 8. člen Zavod upguvijajo zbor delovne skupnosti in svet zavoda. Individualni poslovodni organ je direktor zavoda, ki se imenuje za dobo 4 let. K imenovanju individualnega poslovodnega organa daje svoje soglasje občinska skupščina po predhodnem mnenju koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL. 9. člen Svet zavoda sestavljajo: — delegati delovne skupnosti zavoda — delegati občinske skupščine — delegati krajevnih skupnosti — delegati samoupravnih interesnih skupnosti Način in postopek odločanja sveta zavoda ter drugih organov upravljanja se določi s statutom. S statutom ali drugim aktom zavod določi, na kakšen način opravlja svojo dejavnost in storitve in na kakšen način jih občani in organizacije lahko uporabljajo. Statut zavoda in druge splošne akte, s katerimi se ureja način in pogoji za opravljanje dejavnosti zavoda potrdi občinska skupščina. 10. člen Svet zavoda ima naslednje pristojnosti: — zagotavlja družbeni vpliv pri pripravi programa zavoda in izvrševanju nalog, — soustvarja in se aktivno vključuje v razvojno politiko zavoda skladno z družbenimi interesi — spremlja izvajanje dogovorov in sporazumov — predlaga spremembe in dopolnitve dogovorov, in sporazumov — opravlja arbitražno funkcijo. Svet deluje v skladu s poslovnikom. 11. člen Ugotavljanje dohodka, razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebno in skupno porabo urejajo delavci zavoda s samoupravnimi splošnimi akti. 12. člen Zavod se mora konstituirati najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka. 13. člen Dejavnost zavoda je treba priglasiti pristojnemu sodišču v 15 dneh po uveljavitvi tega odloka. 14. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-8/81 Grosuplje, dne 2. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak L r. 1314. Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80), ter na podlagi 194. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78), je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. julija 1981 sprejela ODLOK o imenovanju novih cest na območju naselja Grosuplje in o spremembi območja Ljubljanske ceste 1. člen Na območju naselja Grosuplje se imenujejo nove ceste. 2. člen V naselju Grosuplje se na območju zazidalnega načrta Jerova vas imenujejo naslednje nove ceste: Cesta št. 49 — Hribarjeva cesta Cesta št. 50 — Seliškar jeva cesta Cesta št. 51 — Rozinova cesta Cesta št. 52 — Erjavčeva cesta Cesta št. 53 — Prešernova cesta Cesta št. 54 — Suligojeva cesta Cesta št. 55 — Kozakova cesta Cesta št. 56 — Rodetova cesta Cesta št. 57 — Vodnikova cesta Nove ceste na območju naselja Grosuplje so še: Cesta št. 58 — Gasilska cesta se odcepi od Ceste na Krko pri hiši št. 11 in poteka V smeri proti severovzhodu. Cesta št. 59 — Kersnikova cesta se odcepi od Partizanske ceste, in sicer od križišča le-te s Hribsko potjo in poteka v smeri proti zahodu. Cesta št. 60 — Industrijska cesta se odcepi od Taborske ceste pri tovarni »Motvoz in platno« in poteka sporedno z železnico proti severozahodu. 3. člen Spremeni se območje Ljubljanske ceste in sicer tako, da se podaljša proti severu do ceste Ljubljana—Zagreb. 4. člen Nove ceste in spremenjena Ljubljanska cesta so vrisane na karti 1:5000, ki je sestavni del tega odloka. - 5: člen Stroške za napisne table cest nosi proračun občine Grosuplje, stroške hišnih tablic pa lastniki oziroma upravij alci stavb. 6. člen Pristojni občinski upravni organ mora uresničiti določilo tega odloka v roku šestih mesecev po uveljavitvi odloka. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-3/77 Grosuplje, dne 15. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1. člen V občini Idrija se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. I. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje davka so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje: 1. Ce znaša prometna vrednost kvadratnega metra kmetijskega zemljišča din: nad din de din znaša davek za m* za m' dln+V. 5 12 5 10 0,60 + 18 od presežka nad 5 din 10 15 1,50 + 24 od preseška nad 10 din 15 20 2,70 + 30 od presežka nad 15 din 20 25 4,20 + 36 od presežka nad 20 din 25 6,00 + 42 od presežka nad 25 din V 2. Ce znaša prometna vrednost kvadratnega metra stavbnega zemljišča din: nad din do din znaša davek » za m' za m’ dln+V» 50 50 70 70 90 90 120 120 150 150 200 200 15 7,50 + 21 od presežka nad 50 din 11,70 + 27 od presežka nad 70 din 17,10 + 34 od presežka nad 90 din 27,80 + 41 od presežka nad 120 din 39.60 + 48 od presežka nad 150 din 63.60 + 55 od presežka nad 200 din 3. če znaša prometna vrednost kvadratnega metra uporabne površine gradbenega objekta din: nad din do din znata davek za m* za m* dln+V» 6.000 17 6.000 12.000 1.020 + 23 od presežka nad 6.000 12.000 18.000 2.400 + 29 od presežka nad 12.000 din 18.000 24.000 4.140 + 35 od presežka nad 18.000 din 24.000 6.240 + 40 od presežka' nad 24.000 din S. IDRIJA 1315. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRŠ, št. 27-256/72, 39-464/74 in 11-538/79) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 15. julija 1981 - sprejela O D I, O K o davku na promet nepremičnin S. člen Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena pravna oseba, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta. Ce kupi občan iz prvega odstavka tega člena kmetijsko zemljišče oziroma kmetijo se davek tudi ne plača od pripadajočega gospodarskega poslopja. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja zemljišč. Lastnost kmeta, razen občanov, ki so zdravatvano zavarovani kot kmetje, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno prebivališče. Ce bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev, občanu, ki bo v njem opravljal obrtno ali kako drugo gospodarsko dejavnost kot glavni poklic. 4 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 7/76). St. 421-9/81 Idrija, dne 15. julija 1961. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj Lr. t 1316. Na podlagi 206. in 316. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. julija 1981 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 14. julija 1981 sprejela ODLOK e pobratenju občine Idrija > občine Labin 1. člen Zaradi hotenja delovnih ljudi in občanov občine Idrija, v želji, da bi trajno sodelovali z drugimi občinami, da bi razvijali bratstvo in enotnost z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi ter ob upoštevanju več stoletne skupne usode ljudstev Primorske in Istre, ki sta kljub dolgoletni tuji oblasti znali ohraniti svojo narodno pripadnost in ustvarjati razredno in mednarodno delavsko zavest, zaradi bratske in delavske povezanosti labinskih in idrijskih rudarjev, ki so v času fašizma našli delo v labinskih rudnikih ter se skupno z istrani dvignili v boj za narodno in socialno osvoboditev, za mir in lepše življenje v socializmu, sklepa občina Idrija pobratenje z občino Labin iz SR Hrvatske. 2. člen Pobratenje med občinama bo temelj za nadaljnje razvijanje sodelovanja na področju negovanja revolucionarnih tradicij, gospodarstva, kulture, vzgoje ih izobraževanja, zdravstva, športa in turizma ter drugih oblik medsebojnega sodelovanja. Program sodelovanja bo sestavila posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov obeh občin po paritetnem načelu. 2. član Pobratenje med občino Idrija in občino Labi* bo svečano proglašeno na slavnostni seji Skupščine občine Idrija dne 1. oktobra 1981 ob praznovanju občinskega praznika v Idriji. 4. člen Predsednik Skupščina občina Idrija Cvato Sulgaj se pooblašča, da v imenu občine Idrija podpiše Listino o pobratenju. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRB. St. 020-1/81 Idrija, dne 16. julija lOM. Predsednik Skupščine občin* Idrija Cveto Sulgaj Lr. 1317. Na podlagi 13. in 286. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. julija 1981 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 14. julija 1981 sprejela ODLOK o podelitvi domicila Trnovski četi 1. člen Trnovski četi, ki je med narodnoosvobodilno vojno in ljudsko revolucijo operativno delovala na območju občine Idrija, podeljuje Skupščina občine Idrija do-, micil. 2. člen T* odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 204-3/81 Idrija, dne 15. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1318. Na podlagi 116. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. julija 1981 sprejela ODLOK o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 1. člen Ustanovi se svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Idrija (v nadaljnjem besedilu: svet). 2. Člen Svet ima 11 članov. Predsednika in člane sveta imenuje Skupščina občine Idrija iz organov in organizacij, katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno dejavnost v cestnem prometu, kot so: Avto moto društvo Idrija, Zveza šoferjev in avtomehanikov Idrija, Občinska konferenca SZDL Idrija, Postaja milice Idrija, Samoupravna cestna skupnost občine Idrija, Avtoprevoz Tolmin, Šolski center Idrija, Osnovna šola Idrija, Osnovna šola Cerkno, Osnovna šola Spodnja Idrija in Osnovna šola Črni vrh. 8. člen Svet skrbi za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. Pri tem opravlja zlasti tele naloge: ^— proučuje in obravnava cestno problematiko v zvezi s preventivo in vzgojo; — pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu; — sodeluje pri delu organov in organizacij, ki s« ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivno dejavnostjo v cestnem prometu; — razširja prometno vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa s sredstvi javnega obveščanja; — predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti; — razvija in pospešuje organizacijo in aktivnost šolske prometne službe; — sodeluje z organi in organizacijami, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti, preventive in vzgoje v cestnem prometu ter usklajuje njihovo delo; — obvešča občinsko skupščino o svojem delovanju. 4. člen Strokovna in druga tehnična opravila opravljajo za svet Oddelka za notranje zadevo Skupščino občine Idrija in strokovni delavci, ki jih za posamezne naloge najema svet. 5. člen ' Za opravljanje nalog ima svet lastna sredstva in sredstva, ki- jih na osnovi programa dela zagotovi v proračunu Skupščine občine Idrija. 6. člen Vsa sredstva sveta se vodijo na ustreznem računu občine Idrija- Odredbodajalec tega računa je načelnik oddelka za notranje zadeve. 7. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi in delovnem področju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/72). 8 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-14/81 Idrija, dne 15. julija 1931. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 1310. Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. julija 1981 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi zaščitenih kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij 1. člen V 2. členu odloka o določitvi zaščitenih kmetij v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 22/75) se pri točki XIII. krajevna skupnost Reka-Straža vnese Andrej Makuc, Police 6, kot zaščitena kmetija. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-6/79 Idrija, dne 15. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1320. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) izdaja Oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Idrija na predlog Zgodovinskega arhiva Ljubljana ODLOČBO o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana 1. člen Družbene pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Idrija in katerih arhivsko gradivo bo v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini (Uradni Ust SRS, št. 1/81) prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: arhiv), so: Rudnik živega srebra Idrija, Eta Cerkno, Čipka Idrija, Idrija, Osnovna šola spomenik NOB Cerkno, Osnovna šola Jožeta Mihevca Idrija, šolski center Idrija, Zveza kulturnih organizacij Idrija, Planinsko društvo Idrija, bbčinska zveza tabornikov Idrija, Skupščina občine Idrija, Temeljno sodišče Nova Gorica, enota v Idriji, Občinska skupnost za ceste Idrija, Kmetij skozeml j iška SIS občine Idrija, Samoupravna stanovanjska skupnost Idrija, Samoupravna komunalna interesna skupnost Idrija, SIS požarnega varstva občine Idrija, Občinska izobraževalna skupnost Idrija, Kulturna skupnost Idrija, Telesnokulturna skupnost Idrija, Skupnost otroškega varstva Idrija, Občinska skupnost socialnega skrbstva Idrija, Občinska zdravstvena skupnost Idrija, Komite občinske konference ŽKS Idrija, Občinska konferenca SZDL Idrija, Občinski sindikalni svet Idrija, Občinska konferenca ZSMS Idrija, Občinski odbor ZZB NOV Idrija, Občinski odbor RK Idrija, Občinska gasilska zveza Idrija. Arhiv bo prevzemal tudi arhivsko gradivo pravnih predhodnikov in pravnih naslednikov zgoraj navedenih pravnih oseb in društev. 2. člen Družbene pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Idrija in niso vsebovani v 1. členu te odločbe, morajo izročiti arhivu arhivsko gradivo, ki ga določi arhiv, če arhiv ugotovi, da je to potrebno zaradi dopolnitve prevzetega arhivskega gradiva iz določenega časa ali v zvezi z določenimi vprašartji. 3. člen Družbene pravne osebe in društva morajo izročiti arhivu tudi arhivsko gradivo, ki so ga prevzeli od družbenih pravnih oseb oziroma društev, ki so prenehali z delom in so imeli sedež na območju občine Idrija, če arhiv ugotovi, da ima to gradivo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost. 4. člen Družbene pravne osebe in društva morajo izročiti arhivu tudi dokumentarno gradivo, ki ga imajo in je nastalo: — do 9. 5. 1945, — do nacionalizacije 5. 12. 1946 oziroma 28. 4. 1948, kadar gre za gradivo gospodarskih podjetij, — do 18. 7. 1946, kadar gre za gradivo zadrug. 5. člen Družbene pravne osebe in društva iz 1. do 4. člena te odločbe morajo sodelovati z arhivom pri ugotavljanju, odbiranju in izročanju arhivskega gradiva ter pri vodenju evidence o njem in morajo za izvajanje obveznosti po določbah zakona o naravni in kulturni dediščini zagotoviti potrebna sredstva in strokovno usposobljene delavce. 6. člen Družbene pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Idrija, a ne izročajo arhivskega gradiva arhivu, morajo to gradivo trajno hraniti, ga varovati in omogočati njegovo uporabo; drugemu imetniku lahko odstopijo arhivsko gradivo le s pristankom arhiva. Kot arhivsko gradivo je razumeti dokumentarno gradivo v smislu 58. Člena in odbrano po prvem odstavku 59. člena zakona o naravni in kulturni dediščini 7. člen Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. _ St. 021-7/81 ; Idrija, dne 13. julija 1981. Načelnik Oddelka za občo upravo in družbene službe občine Idrija Viktorija Gorjup, dipl. soc. 1. r. KOČEVJE 1321. ) Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 164. člena statuta občine Kočevje (Skupščinski dolenjski list, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na seji dne 30. junija 1981 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kočevje I 1. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov pri nakladanju, razkladanju in prekladanju in gojenju živali, ki se odpravlja iz območja občine in preko državne meje, se določi pristojbina: A. za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine: din — do 10 ton 300,00 — za vsako nadaljnjo tono pa še po 30,00 B. za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslega goveda od kom. 45,00 — telet od komada 27,00 — prašičev in drobnice od komada 9,00 — žive perutnine, za vsakih 50 komadov 4,50 — za čebele, za vsakih začetnih 10 panjev 54,00 C. za meso kopitarjev in parkljarjev od 1 kg 0,15 — za divjačino — od 1 kg 0,15 — za perutninsko meso — od 1 kg 0,15 — za drobovino od kg 0,15 — za ribe, rake, polže (tudi žive) od kg 0,15 — za mast od kg 0,032 — za mleko od litra 0,032 ,— za mlečne izdelke od kg 0,15 — za jajca cela od komada 0,02 — za jajčne izdelke od kg 0,15 za ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke kamor spadajo: volna, dlaka, preja, čreva, kosti, parklji, kopita, rogovi, kostna moka, mesna moka, ribja moka, mezdra, tehnična mast, med, loj, cep-Ijenec, slanina, čebelji vosek, kožni odpadki itd. od kg 0,032 din, C. Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja ve-terinarsko-sanitarni pregled, pa pride ob določeni uri na nakladalno, razkladalno oziroma prekladalno postajo, mora tisti, ki je pregled naročil oziroma napovedal, plačati zambdnino v višini 300 din za vsako začeto uro čakanja. 2. Za izdajo delovanja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina: din — za vsako molznico 120,00 Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno pot- rošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic za tuberkulozo. 3. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede klavne živine, mesa in mesnih izdelkov v ZKGP Kočevje, — KG Kočevje — TOZD Mesarija, se plača pristojbina za pregled živali in mesa pri razkladanju v klavnici, za pregled živali pred zakolom in za pregled mesa in mesnih izdelkov vključno s skladiščenjem in nakladanjem mesa in mesnih izdelkov ter za plačilo stroškov, ki nastajajo pri odvzemu vzorcev za bakteriološke preglede v sumljivih slučajih, z občasnimi pregledi brisov rok, oblek in opreme — v mesečnem znesku, ki zajema bruto OD veterinarskih delavcev, materialne stroške upravne režije in 15 odstotkov prispevka za republiko ža zdravstveno varstvo živali. Stroški analiz živil, surovin in odpadkov, zaradi sistemske kontrole ter dokazovanje neoporečnosti živil, surovin in odpadkov, odvzem in preiskav brisov, preiskav živalskih proizvodov na vsebnost raziduov, pesticidov, težkih kovin, zdravil in drugih toksičnih snovi, bremenijo organizacijo združenega dela, pri kateri se opravlja kontrola. 4. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke v mlečne izdelke v Mlekarni se določi pristojbina v mesečnem znesku, ki zajema polovico bruto OD dipl. veterinarja, materialne stroške, stroške upravne režije in 15 odstotkov prispevka za republiko za zdravstveno varstvo živali. 5. Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi in drugih živil živalskega izvora v gostinskih obratih, na tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah, ali pri zasebnikih se določi pristojbina: za vsako začeto uro porabljenega časa za pregled 300 din. * 6. Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali zaklane v sili se določi pristojbina v zneskT* 90 din. II Ce se pregled opravlja izven rednega delovnega časa — na dan nedelje in državnega praznika ali v nočnem času od 22. do 5. ure, se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50 odstotkov. III Pristojbino za opravljeni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljke živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora in promet z mlekom in mlečnimi izdelki plačuje organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine pa se lahko obračunavajo tudi mesečno. IV . ' Pristojbine, plačane v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun številka 51300-840-016-3182 — »Republiške takse za promet s parklarji in kopitarji«. Pristojbine iz prejšnjega odstavka se morajo odvajati mesečno na zbirni račun najmanj enkrat na mesec, takoj pa, če bi porabljena sredstva presegala blagajniški maksimum. V Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se neha uporabljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kočevje (Skupščinski dolenjski list, št. 21/78) VI Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-2/81-3/17 Kočevje, dne 30. junija 1981. * Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Alojz Petek, dipl. iur. 1. r. » 'k LAŠKO 1322. Skupščina občine Laško je na podlagi 242. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981 sprejela ODLOK o začasnih pogojih graditve objektov na območjih za katera še niso sprejeti prostorski načrti • 1. člen S tem odlokom so določeni začasni pogoji graditve objektov na tistih območjih občine Laško, za katera še niso sprejeti prostorski načrti. Določbe tega odloka ne veljajo za zemljišča, za katera je občinska skupščina z odlokom razglasila splošno prepoved prometa, parcelacije ali graditve, oziroma za zemljišča, za katera je pričet postopek za sprejem takega odloka, ža zemljišča, za katera je pričet postopek sprejemanja urbanističnega načrta ali kakšnega drugega temeljnega prostorskega načrta in za zemljišča, za katera je s prostorskimi načrti predvidena izdelava izvedbenih prostorskih načrtov (zazidalni načrt, ureditveni načrt, načrt obnove). 2. člen Graditev objektov na zemljiščih, ki so izven območij obstoječih prostorskih načrtov oziroma izven območij določenih z akti oziroma predlogi aktov, navedenih v 2.. odstavku 1. člena tega odloka (dalje zemljišča izven prostorskih načrtov), je možno samo v skladu z določbami tega odloka. Na zemljiščih izven prostorskih načrtov je pod pogoji, ki jih določa ta odlok, možno graditi: — nadomestne objekte za dotrajane ali funkcionalno neustrezne objekte; — komunalne in infrastrukturne objekte; — gospodarska poslopja in objekte za kmetijsko in gozdarsko dejavnost; — stanovanjske objekte do 200 m2 skupne koristne površine; — počitniške hišice (vikende); — kleti; — obrtne delavnice kot samostojne objekte. 3. člen Nadomestna gradnja za obstoječe objekte (stanovanjske hiše, delavnice, gospodarska poslopja, garaže, komunalne in infrastrukturne objekte) je možna, če je obstoječi objekt dotrajan ali funkcionalno neprimeren, pod pogojem, da investitor stari objekt odstrani najpozneje v enem letu po izdaji uporabnega dovoljenja oziroma v enem letu po pričetku uporabe novega objekta, ter prostor lokacije starega objekta po izgledu in namenu prilagodi neposredni okolici, če novi objekt ni lociran na mestu starega objekta. Izjemoma lahko investitor stari objekt zadrži, če je kmet in če se obveže stari objekt preurediti v gospodarsko poslopje v roku enega leta po izdaji uporabnega dovoljenja, oziroma enega leta po pričetku uporabe novega objekta. Obveznost odstranitve oziroma preureditve starega objekta in ureditve mesta lokacije se investitorju naloži z lokacijskim dovoljenjem. Obveznost odstranitve oziroma preureditve starega objekta se vpiše v zemljiško knjigo. Izbris bremena v zemljiški knjigi je možen na podlagi ugotovitvene odločbe o izpolnitvi obveznosti. 4. člen Gradnja komunalnih in infrastrukturnih objektov je možna, če je objekt neobhoden za zasebno ali družbeno gospodarsko dejavnost, varstvo okolja, varnost, pogoje bivanja ali za zdravje ljudi in živali. 5. člen Gradnja gospodarskih poslopij in objektov za kmetijsko in gozdarsko dejavnost je možna, če je formirana nova kmetija z najmanj 3 hektarji obdelovalnih površin ali če so objekti neobhodni v skladu z razvojnim programom kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in če s takim programom soglaša območna kmetijska zadruga oziroma gozdno gospodarska organizacija. 6. člen Stanovanjske objekte je možno graditi samo v sklopu strnjenih naselij (gručasto naselje) kot zapolnitev vrzeli, izven strnjenih naselij pa le kot stanovanjski objekt na novo formirane kmetije z najmanj tri hektarji obdelovalne površine. Kot strnjeno naselje v smislu prejšnjega odstavka tega člena je mišljena strnjena skupina najmanj * sedmih stanovanjskih objektov na površini največ enega hektarja. 7. člen Gradnja počitniških hišic (vikendov) je možna le na za kmetijsko in gozdarsko dejavnost nepomembnih zemljiščih. Kot počitniška hišica je mišljen objekt za biva7 nje, ki vključno z garažo ne presega 50 kvadratnih metrov skupne koristne površine. 8. člen Gradnja kleti je možna na zemljišču, ki je strnjeno zasajeno z vinsko trto ali sadnim drevjem (plantažni nasad) na površini najmanj 2000 kvadratnih metrov. Kot klet je mišljen gospodarski objekt funkcionalno prirejen za predelavo sadja oziroma grozdja, za hrambo sadja, vina in drugih sadnih ter grozdnih proizvodov in za hrambo orodja, potrebnega za obdelavo vinograda oziroma sadovnjaka. Klet ima lahko manjši bivalni prostor, ki z vsemi koristnimi površinami, vključno z garažo, ne sme presegati 30 kvadratnih metrov. 9. člen Gradnja obrtnih delavnic kot samostojnih objektov je možna v strnjenih naseljih in ob robu teh in to le za storitveno obrtno dejavnost, če potrebo po taki dejavnosti ugotovi svet območne krajevne skupnosti. 10. člen Kot splošni pogoj za pridobitev lokacijskega dovoljenja na zemljišču, ki je izven prostorskih načrtov, je soglasje kmetijske zemljiške skupnosti, če je graditev objekta predvidena na kmetijskem zemljišču in mnenje za prostorsko planiranje pooblaščene strokovne organizacije, območne komunalne skupnosti ter krajevne skupnosti. Kmetijska zemljiška skupnost mora odklonitev soglasja obrazložiti. 11. člen Za prostorsko planiranje pooblaščena strokovna organizacija izda negativho mnenje, če bi bila lokacija v nasprotju z določbami tega odloka, neskladna s strokovnimi načeli prostorskega planiranja, neskladna s sprejetimi načeli izvajanja politike prostorskega planiranja v občini in republiki ali v nasprotju s programi oziroma programskimi izhodišči organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih družbenih oganizacij. 12. člen Vlogi za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo ibjekta na zemljišču, ki je izven prostorskih načrtov, mora investitor predložiti lokacijsko dokumentacijo, ki jo izdela za prostrosko planiranje pooblaščena strokovna organizacija ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem. Lokacijska dokumentacija mora vsebovati poleg podatkov, načrtov, situacij in soglasij, ki jih določa 22. člen zakona o urbanističnem planiranju, še soglasja določena s tem odlokom in strokovno oceno za zemljišče, predvideno za gradnjo objekta, ki jo poda pooblaščena geološka organizacija. 13. člen Konkretne lokacijske pogoje za graditev objekta na zemljišču. izven prostorskega načrta, se določi na lokacijski obravnavi na mestu predvidene lokacije objekta. 14. člen Pri vodenju postopka in odločitvi o izdaji lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na zemljišču izven prostorskih načrtov, upošteva pristojni občinski upravni organ poleg določb tega odloka tudi vce druge predpise, Id urejajo izdajanje lokacijskih oziroma gradbenih dovoljenj. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi da» no oBJIfV^, v Uradnem listu SRS. St. 350-4/81 Laško, dne 30. junija 1981. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh L. r. * LENART 1323. Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53-764/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24-1506/77 in 30-1710/78), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77 in 30-1704/78) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. julija 1981 sprejela ODLOK o poslovnem času v občini Lenart I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa okvirna razporeditev, začetek in konec poslovnega časa za poslovne enote organizacij združenega dela, ki opravljajo promet blaga na drobno in storitve v blagovnem prometu, obrtne in gostinske storitve ter za obratovalnice samostojnih obrtnikov, ki opravljajo obrtne in gostinske storitve ter prodajo na drobno, na območju občine Lenart. Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki določajo v okviru določil tega odloka poslovni čas v svojih prodajalnah, obrtnih delavnicah in gostinskih obrtih v sodelovanju z organizacijami potrošnikov, pri čemer je potrebno upoštevati krajevne potrebe in načela dobrega gospodarjenja. 2 3 4 2. člen Zaradi poslovnih interesov lahko prodajalne in obrtne delavnice poslujejo tudi v daljšem poslovnem času kot ga določa ta odlok vse dneve v tednu in ob nedeljah. 3. člen Razpored poslovnega časa med tednom in pregled dežurnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v vsak lokal. 4. člen Prodajalne, gostinski obrati in obrtne delavnice, ki poslujejo ob sobotah popoldne, nedeljah in držav-> nih praznikih, lahko imajo med tednom skrajšan poslovni čas ali dela prosti dan. Za skrajšan poslovni čas ali prosti dan si je potrebno pridobiti dovoljenje občinskega komiteja zo gospodarstvo in družbeno planiranje, 5. člen Občinski komite za gospodarstvo in družbeno planiranje lahko le v upravičenem primeru dovoli, da se posamezen lokal zapre (adaptacija, kolektivni dopust, inventure, bolezen ipd.). V tem primeru mora biti vsaj tri dni pred tem na vidnem mestu ob vhodu obvestilo o tem, koliko časa bo lokal zaprt (razen v primeru bolezni). 6. člen Prodajalne in gostinski obrati, ki prodajajo in točijo alkoholne pijače, lahko poslujejo pred 7. uro zjutraj, vendar so dolžne upoštevati določila odloka o prepovedi prodaje in točenja alkoholnih pijač (Uradni list SRS, št. 29/76 in 21/77). 7. člen Organizacije združenega dela in samostojni' obrt- „ nikl morajo svoj poslovni čas priglasiti občinskemu komiteju za gospodarstvo in družbeno planiranje. 8. člen V tem odloku se čas od 1. aprila do 30. septembra šteje za poletni čas, od 1. oktobra do 31. marca pa za zimski. II. POSLOVNI CAS 1. Trgovina s* 9. člen Prodajalne organizacij združenega dela poslujejo po določbah svojih samoupravnih aktov in v skladu s tem odlokom v naslednjem časovnem razdobju: 1. prodajalne z dopoldanskim neprekinjenim poslovnim časom vse delovne dneve v tednu od 7. do 14. ure, 2. prodajalne z deljenim poslovnim časom vse delovne dneve v tednu od 7. do 11. ure in od 15. do 18. ure v poletnem času ter od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure v zimskem času, ob sobotah od 7. do 12. ure. Mesnice poslujejo vse delovne dneve v tednu najmanj od 7. do 11. ure in od 14. do 17. ure, en dan v tednu so lahko zaprte, 3. prodajalne s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom poslujejo vse delovne dneve v tednu, in sicer: m — blagovnica v mestnem naselju Lenart vse delovne dneve v tednu od 8. do 17. ure v zimskem in v letnem času, ob sobotah pa od 7. do 14. ure, — prodajalne časopisov, tobaka, tobačnih izdelkov ter poštnih in taksnih vrednotnic (trafike), od 6. do 19. ure, ob sobotah, od 6. do 18. ure, — prodajalne nafte in naftnih derivatov (bencinski servis) od 6. do 20. ure vse delovne dneve v tednu, ob nedeljah in državnih praznikih, — prodajalne knjig, papirja in šolskih ter pisarniških potrebščin (knjigarne in papirnice), med 7. in 19. uro, vendar najmanj od 8, do 16. ure vse delovne dneve v tednu, ob sobotah pa od 7. do 12. ure, — cvetličarne med 7. in 19. uro vse delovne dneve v tednu, ob sobotah od 7. do 12, ure, — lekarna vse delovne dneve v tednu od 7. do 18. ure v zimskem času in od 7. do 19. ure v letnem času, ob sobotah od 7. do 13. ure. 10. člen Zaradi nemotene presfrbe potrošnikov mora na območju mestnega naselja Lenart poslovati ob sobotah od 14. do 17. ure v zimskem času in od 14. do 18. ure v letnem času vsaj ena stalna dežurna prodajalna z živili ter ob nedeljah od 8. do 10. ure vsaj ena stalna dežurna prodajalna z živili in ena mesnica. Organizacije združenega dela, ki prodajajo živila In meso se v soglasju z občinskim komitejem za gospodarstvo In družbeno planiranje dogovorijo, kako bodo izvajale prvi odstavek tega člena. Dokler ni dogovora, mora poslovati v navedenem času vsaj ena prodajalna delovne organizacije Mercator — Potrošnik in izmenično po ena mesnica. 11. člen Vse prodajalne so lahko zaprte 1. in 2. januarja, 1. in 2. maja, ter 29. in 30. novembra, če sta praznika med delovnimi dnevi v tednu. Kadar se praznik zaradi nedelje podaljša na 3 dela proste dneve, mora poslovati določeno število prodajaln z živili na. tretji prosti dan od 8. do 11. ure. Prodajalne, ki poslujejo na ta dan, določijo organizacije združenega dela z organizacijo potrošnikov. Na delavnik pred prazniki poslujejo vse prodajalne kot ob običajnih dnevih med tednom, razen pred novim letom, ko poslujejo vse prodajsdne do 15. ure, razen stalnih dežurnih prodajaln z živili, ki poslujejo do j.1. ure. Lekarna mora zagotoviti dežurno službo in sicer za ves čas, ko ne posluje. Stalne dežurne službe ni potrebno uvesti, če se lekarna dogovori z zdravstvenimi delavci Zdravstvenega doma TOZD Zdravstveno varstvo Lenart, da bodo v nujnih primerih sami izdajali zdravila. 2. Obrt 12. člen Organizacije združenega dela in obrtne delavnice: — z neprekinjenim dopoldanskim poslovnim časom poslujejo med 6. in 16. uro, ob sobotah rtied 6. in 13. uro, — v deljenem poslovnem času poslujejo med 6. in 13. uro ter med 14. in 19. uro, ob sobotah med 6. in 17. uro, — v celodnevnem neprekinjenem poslovnem času poslujejo med 6. in 19. uro, ob sobotah med 6. in 13. uro. t 18. člen Zaradi zadovoljitev potreb potrošnikov so dolžne organizacije združenega dela in obrtne delavnice, ki opravljajo storitve občanom in poslujejo v neprekinjenem dopoldanskem poslovnem času, poslovati najmanj dva dneva v tednu med 16. in 19. uro. 14. Men Gostinski obrati dotočijo poetovui čas: — restavracije in gostilne med 6. in 22. uro, ob sobotah in nedeljah med 8. in 24. uro, vendar najmanj od 9. do 21. ure, — bifeji med 7. to SL uro. 15. člen Gostinski obrati lahko poslujejo vso noč ne glede na določila prejšnjega odstavka 1. januarja, 30. aprila, 1. maja, 3., 4., 21. in 22. julija, 28. in 29. novembra, 31. decembra ter na pustno soboto in pustni torek. Gostinski obrati, locirani v namenskih turistično gostinskih conah izven naseljenih krajev, lahko imajo ob dnevih z glasbo poslovni čas do 1. ure. 16. člen Gostinski obrati s prenočišči morajo v obsegu svojih zmogljivosti sprejeti goste na prenočišče ob vsakem času. 17. člen Začasna prekinitev obratovanja gostinskega obrata zaradi kolektivnih dopustov ne sme biti daljša od 30 dni. V času kolektivnih dopustov se opravijo vsa tekoča vzdrževalna dela. III. KAZENSKE DOLOČBE 18. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, samostojni obrtnik pziroma druga pravna oseba, če krši določbe o poslovnem času 9. in 10. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma druge družbene pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 19. člen . Z denarno kaznijo od 500 do 20.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, satnostojni obrtnik oziroma druga pravna oseba: 1. če ne določi poslovnega časa in ne posluje v skladu z 12., 13. in 14. členom tega odloka, 2. če ne priglasi poslovnega časa občinskemu komiteju za gospodarstvo in družbeno planiranje v skladu s 7. členom tega odloka, 3. če brez upravičenega razloga začasno zapre obratovalnico v nasprotju z določili 4. in 5. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma druge družbene pravne osebe, ki stori prekrške iz prejšnjega odstavka. 20. člen Z mandatno kaznijo v znesku 500 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, samostojni obrtnik oziroma druga pravna oseba, ter odgovorna oseba organizacije združenega dela, če kršijo določbe 3. člena tega odloka. Mandatno kazen izterja pristojna inšpekcija občine Lenart. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen Določbe tega odloka se ne uporabljajo za organizacije združenega dela in samostojne obrtnike, ki sklenejo z organizacijami potrošnikov samoupravne spo- nunune o poslovnem času. 22. (len Nadzor nad izvrševanjem tega odloka opravlja tržna inSpekcija občine Lenart. 28. član Organizacije združenega dela, obrtne delavnice in gostinski obrati, ki ne poslujejo po določilih tega odloka, so dolžni uskladiti poslovni čas z določili tega odloga najkasneje v 60 dneh od objave odloka v Uradnem listu SR Slovenije skupno z organizacijami potrošnikov. 24. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o delovnem času v trgovini na drobno, gostinstvu in obrtnih delavnicah na območju občine Lenart (Uradni list SRS, 8t. 29-1293/76 in 8-442/77). 25. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v tfrad-nem listu SRS. St. 330-1/73 Lenart, dne 17. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. 1324. Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81), 4. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 58-887/78), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77, 30-1704/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 17. julija 1981 sprejela ODLOK o obvezni deratizaciji in dezinsekciji v določenih objektih na območju občine Lenart 1. člen Zaradi preprečevanja in širjenja nalezljivih bolezni ter velike gospodarske škode, ki jo povzročajo glodale! in insekti se mora izvajati sistematska deratizacija in dezinsekcija v določenih objektih. 2. člen 1. Obvezna deratizacija zajema: a) vse stanovanjske in poslovne zgradbe s pripadajočimi skupnimi napravami kot so: kleti, dvorišča, hlevi, skladišča, podstrešja, drvarnice, hišne kanalizacije in ostalo, b) omrežja kanalizacije, ogrevalne naprave, javna odlagališča ter druge komunalne objekte in naprave, c) javne prostore in zelene površine, obrežja potokov ali rek, č) vsa druga mesta na katerih se ugotovi, da obstoja možnost zadrževanja glodalcev. 2. Obvezna dezinsekcija (uničevanje mrčesa) zajemat a) gostinske objekte in objekte za promet in proizvodnjo, živil (pekarne, slaščičarne, prodajalne mesa, klavnice, obrate družbene prehrane, trgovine) tej druga objekte, če se zato pokaže potreba, b) stalne ali začasne deponije smeti in odpadkov organskega izvora. 8. člen 1. Obvezna deratizacija se izvaja dvakrat letno v spomladanskem in jesenskem času in sicer: a) v ureditvenem območju mesta Lenart in centrih krajevnih skupnosti, b) ostalih naseljih občine po izkazani potrebi, ki jo ugotovi sanitarna inšekcija, odredi pa Izvršni svet Skupščine občine Lenart. 2. Obvezna dezinsekcija se opravlja: a) enkrat letno v — objektih iz točke 2a 2. člena tega odloka, b) dvakrat letno — na objektih iz točke 2b 2. člena tega odloka. 4. člen Deratizacija in dezinsekcija iz 1. člena tega odloka se izvaja po določilih 2. člena odloka v vseh objektih ne glede na sektor lastništva. 5. člen Upra vij alci in lastniki objektov so dolžni omogočiti strokovnemu osebju, ki izvaja deratizacijo in dezinsekcijo dostop v objekte, da polaga zastrupljene vabe jn opravi dezinsekcijo, da omogoči kontrolo nad potekom ukrepov. 6. člen Deratizacijo in dezinsekcijo izvaja delovna ali druga, organizacija, ki ima za ta namen posebej organizirano specialno službo, po strokovnem programu, ki ga pripravi v soglasju s sanitarno inšekcijo. 7. člen Pooblaščeni izvajalec mora najmanj deset dni pred pričetkom deratizacije obvestiti občane, delavce in druge organizacije z območja, na katerem se bo izvajalo deratizacijo. Obvestilo mora vsebovati splošne ukrepe za varstvo ljudi, domačih živali in divjadi. Izvajalec deratizacije in dezinsekcije mora uporabljati strupe v skladu z zakonom o prometu s strupi In na njegovi podlagi izdanimi predpisi. 8. člen Na območjih, kjer se opravlja deratizacija, so prebivalci dolžni upoštevati navodila izvajalca deratizacije, da ne bi prišlo do zastrupitve ljudi, hrane, domačih živali, koristne in zaščitene divjadi. Strupene vabe se lahko postavljajo v dogovoru s hišnimi sveti, lastniki oziroma upravljale! objektov, le na takih mestih kjer ne bodo prišle v dotik z živili in pitno vodo in kjer bodo zavarovane pred nepoučenimi osebami, zlasti pred otroki kakor tudi . pred domačimi živalmi, koristno in zaščiteno divjadjo. 9. člen Stroški za izvedbo obvezne deratizacije in dezinsekcije bremenijo lastnika, upra vij alea oziroma upo- rabnike objektov in naprav, prostorov in površin v katerih se izvaja deratizacija in dezinsekcija. Izvajalec zaračunava stroške po opravljenih storitvah. 10. člen Izvajanje določil tega odloka nadzoruje sanitarna inšpekcija. 11. člen Izvajalec deratizacije in dezinsekcije je dolžan enkrat letno oziroma po potrebi poročati skupščini občine o izvajanju določil tega odloka. 12. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje pravna oseba, ki ne dovoli ali onemogoči izvajanje obvezne deratizacije oziroma dezinsekcije ali ne izvaja navodil strokovnega osebja, ki izvaja deratizacijo oziroma dezinsekcijo. Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe za prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena. 13. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o obvezni deratizaciji na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 9-478/75). 14. člen Ta odlok začne veljati osmf^San po objavi v Uradnem listu SRS. St. 50-1/81-3 Lenart, dne 17. julija 1981. Predsednik Skupščine občine ' Lenart Božo Tul, dipl. org. izobr. 1. r. 1325. Skupščina občine Lenart je na podlagi 817., 618., 622. in 628. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ. št. 53-764/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32-1521/80) in 296. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) na seji zbora združenega dela dne 17. julija 1981 sprejela SKLEP N o začasnem ukrepa družbenega varstva v Agrokombinatu Lenart, TOZD Gostinstvo in trgovina, Trg osvoboditve 1 1 Skupščina občine Lenart ugotavlja, da so v Agrokombinatu Lenart TOZD Gostinstvo in trgovina nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da so huje oškodovani družbeni interesi, ki jih kot take izrecno določata člen 619/1 točka 9 in člen 620/1, točka 6 zakona o združenem delu. 8 V Agrokombinatu, TOZD Gostinstvo in trgovina se zaradi kršitve določil 619/1 točka 9 in 620/1 točka 6. člena zakona o združenem delu odstavi v skladu s členom 622/1 točka 1 vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa. 3 V skladu s 622/1 točka 6 člena zakona o združenem delu se imenuje v Agrokombinatu Lenart TOZD Gostinstvo in trgovina začasni individualni poslovodni organ. 4 Za začasnega individualnega poslovodnega organa se imenuje Branko Senekovič, ekonomist, Vosek 47. Ko začne z delom v TOZD Gostinstvo in trgovina začasni organ, prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije združenega dela, ki jih ima ta po ustavi, zakonih in samoupravnih splošnih aktih temeljne organizacije združenega dela. Začasni individualni poslovodni organ zastopa in predstavlja temeljno organizacijo združenega dela. 5 Začasni organ se imenuje za dobo enega leta. 6 Začasni organ mora v roku enega meseca po prevzemu svoje funkcije predložiti program dela delavskemu svetu Agrokombinata Lenart, TOZD Gostinstvo in trgovina in Izvršnemu svetu Skupščine občine Lenart. 7 Začasni organ mora o svojem delu vsak mesec poročati Izvršnemu svetu Skupščine Občine Lenart. 8 Agrokombinat, TOZD Gostinstvo in trgovina je dolžna nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva. O osebnem dohodku začasnega organa odloči Izvršni svet Skupščine občine Lenart. 9 Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. 19 Za spremljanje uresničevanja začasnih ukrepov družbenega varstva po tem sklepu je pooblaščen Izvršni svet Skupščine občine Lenart. 11 Ta sklep začne veljati 18. julija 1981. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 023-2/81-9 Lenart, dne 17. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. LITIJA 1326. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 284. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. julija 1981, na seji zbora združenega dela dne 27. julija in zbora krajevnih skupnosti dne 23. julija 1981 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1980 b) zaključni račun rezervnega sklada — prihodki 1,257.977,80 — odhodki 480.000,00 — presežek prihodkov nad odhodki 777,977,80 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna za leto 1980 v znesku 237.577,20 se prenese v proračun občine Litija za leto 1981. 4. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 777.977,80 din se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1981. 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Litija za leto 1980, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1980 so znašali: a) zaključni račun proračuna — prihodki — odhodki — presežek prihodkov nad odhodki din 56,659.265,15 50,421.687,95 237.577,20 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS. St. 010-16/63 Litija, dne 28. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Drnovšek 1. r. Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna Skupščine občine Litija za leto 1980 vjsta prihodka Prihodki Realizacija Glavni Sl, id. 1930 namen Razpored prihodkov Realizacija Sl. is. 1931) Prenešena sredstva iz prej. let 2,096.351,50 Davek na dohodek in davek na' osebni dohodek 18,734.734,85 Prometni davek na premožen, in davek na dohodek od premož. 18,365.509,75 Takse 2,110.999,50 Prihodki po posebnih predpisih 1,086.940,05 Prihodki upravnih organov 1,575.529,50 Prihodki od drugih DPS dopolnilna sredstva 7,407,000,0Q blag. rezerve — kompenzacije 5,282.000,00 01 02 03 04 08 09 10 11 16 17 Dejavnost organov DPS Financiranje LO in OSTO Dejavnost DPO in društev Negospodarske investicije Varstvo borcev in spe- varstvo kmetov' Zdravstveno varstvo Geodezija, urbanizem in komunalna dejavnost Krajevne skupnosti Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prej. let — Izločena sredstva na posebno partijo proračuna Izločanje 1 °/o proračunske rezerve 25,181.198,00 2.828.750.00 2.738.452.00 8,334.830,25 3.513.230.00 1,355.201,00 890.000,00 758.879,15 1,437.974,90 9,461.767,85 441.404,80 56,421.687,95 1327. Na podlagi 5. odstavka 14, čleua ziakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) ter 285. Člena statuta obfipe Litija (Uradni hst SR$. št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora krajevne skupnosti dne 23. julija 1981 in seji zbora združenega dela dne 27. julija 1981 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 1. člen Spremeni se 5. člen odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča a)i gozda (Uradni list SRS, št. 6/80 in 26/80) tako, da se glasi: »Odškodnina se plača v enkratnem znesku od m2 funkcionalnega zemljišča (z 4. člena tega odloka ter zavisi od kakovosti in lega zemljišča jn znaša: — 100 djn za kmetijska obdelovalna zemljišča L katastrskega razreda, — 80 din za kmetijska obdelovalna zemljišča II. katastrskega razreda. — 60 din za kmetijska obdelovalna zemljišča III. katastrskega razreda, — 40 din za kmetijska obdelovalna zemljišča IV. katastrskega razreda, — 30 din za kmetijska obdelovalna zemljišča V. in VI. katastrskega razreda, — 20 din za kmetijska obdelovalna zemljišča VI. in VIII. katastrskega razreda. Kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozd se razvrstijo od V. do VIII. katastrskega razreda kmetijskih obdelovalnih zemljišč. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-28/79-4 . Litija, dne 28. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Drnovšek 1. r. 1328. Krajevne skupnosti, temeljne ter druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, delovni ljudje, ki ? osebnim delom opravljajo proizvodno ali drugo dejavnost ter zaposleni pri njih zaradi financiranja neposrednih nalog krajevnih skupnosti, na podlagi 72., 73., 74., in 144. člena ustave, 178. člena statuta občine Litija, družbenega dogovora o združevanju sredstev za krajevne skupnosti v ljubljanski regiji ter 1. in 29. člena dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985, sklepamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o financiranju nalog krajevnih skupnosti v občini Litija za leto 1981 1. člen S tem samoupravnim sporazumom je opredeljen način financiranja krajevnih skupnosti in način pridobivanja ter upravljanja s sredstvi, ki jih je potrebno zagotoviti za dejavnost delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti občine Litija v letu 1981. 2. člen Udeleženci sporazuma so: krajevne skupnosti, organizacije združenega dela s sedežem v občini Litija, organizacije združenega dela, ki imajo poslovne enote v občini Litija — za delavce zaposlene v teh enotah, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije, delovni ljudje, ki s samostojnim delom opravljajo proizvodno ali drugo dejavnost ter zaposleni delavci, ki jih zaposlujejo. 3 3. člen Udeleženci se zavezujejo, da združijo sredstva po tem sporazumu v višini 600 din na zaposlenega do konca polletja. Sredstva po tem sporazumu združijo na zbirnem računu št. 50150-842-022-8173 pri Službi družbenega knjigovodstva Ljubljana. Sredstva iz prvega odstavka delovni ljudje združijo iz: dohodka po zaključnem računu, sklada skupne porabe, enodnevnega zaslužka — razliko pa iz sklada skupne porabe. 4. člen Udeleženci, ki po tem sporazumu financirajo naloge KS, se sporazumejo, da zbirajo sredstva v posebnem samoupravnem skladu za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti. Finančno službo sklada vodi skupna strokovna služba samoupravne stanovanjske in komunalne skupnosti občine Litija. 5. člen Po tem sporazumu se združena sredstva razporejajo tako: , 1. za uresničevanje lastnih programov uporabi vsaka KS 25°/o tako združenih sredstev na osnovi števila zaposlenih delavcev, ki prebivajo v krajevni skupnosti na dan 31. 3. 198f; 2. ostalih 75 %> združenih sredstev se združijo kot solidarnostna sredstva za pospeševanje manj razvitih krajevnih skupnosti ter manj razvitih območij v občini, kjer imajo prednost sledeči programi iz srednjeročnih planov KS za obdobje 1981—1985: a) modernizacija prometnih komunikacij, ki so pomembne za prevoz šoloobveznih otrok in delavcev, b) oskrba s pitno vodo, c) urejanje pokopališč, kjer gre za večja investicijska vlaganja; 3. Prednosti pri razdelitvi solidarnostnih sredstev bodo imele manj razvite KS na podlagi samoupravnega sporazuma o pospeševanju manj razvitih krajevnih skupnosti na območju občine Litija za obdobje 1981—1985 in manj razvita območja v razvitejših KS od teh pa tiste, ki bodo vložile več lastnih sredstev za realizacijo nalog iz srednjeročnega programa. 6. člen Krajevne skupnosti uporabljajo vsa združena sredstva na osnovi programa dela. Krajevne skupnosti so dolžne sporočiti udeležencem o realizaciji programa, najkasneje do konca februarja za preteklo leto in tudi v času izvajanja programa. 7. člen Krajevne skupnosti se dogovorijo, da s sredstvi za manj razvita območja krajevnih skupnosti upravlja skupščina sklada pa financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti. Skupščino sestavlja po en delegat vsake krajevne skupnosti, ki ga delegira svet KS. Skupščina izvoli predsednika, ki ima stalnega- namestnika za mandatno dobo enega leta. Krajevne skupnosti se dogovorijo, da sporazumno z drugimi udeleženci izvolijo tričlanski nadzorni odbor iz organizacij ZD. Neposredno skrb za izvajanje tega samoupravnega sporazuma ima skupščina sklada. 1 8. člen . Spremembe in dopolnitve sporazuma se opravijo po enakem postopku, kakor se sprejema ta sporazum. 9. člen Sporazum velja, ko ga podpiše najmanj dve tretjini udeležencev tega sporazuma. Objavi se v Uradnem listu SRS. St. 016-6/75 Litija, dne 29. julija 1981. Sporazum so podpisali: Lesna industrija Litija, delovna skupnost skupnih služb, Lesna industrija Litija, TOZD turnirska proizvodnja, Lesna industrija Litija, TOZD Mizarska proizvodnja, Lesna industrija Litija, TOZD Žagarska proizvodnja, Lesna industrija Litija, TOZD proizvodnja plastike, Industrija usnja Vrhnika, TOZD Usnjar-na Šmartno, Predilnica Litija, Mizarstvo Litije, GIP Beton Zasavje, TOZD Komunala Litija, Kovina Šmartno pri Litiji Emona Merkur TOZD Centromer-kur, blagovnica Litija, Kovinarska Krško, TOZD Transportne naprave Dole, GIP Beton Zasavje, TOZD Gradmetal Litija, Mizarstvo Gabrovka, PKT Litija — organizacija za proizvodnjo, kooperacijo in trgovino, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Gozdni obrat Litija, Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole, Gostinsko podjetje Litija, Dom Tišje Šmartno pri Litiji, Osnovna šola Franc Rozman Stane, Šmartno pri Litiji, Osnovna šola'Dušan Kveder-Tomaž, Litija, Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo, Gabrovka, Vzgojno-varstvena organizacija Litija, Zdravstveni dom Domžale — TOZD Zdravstveno varstvo Litija, Delavska univerza Litija, Samoupravna komunalna in stanovanjska skupnost občine Litija, Skupne strokovne službe interesnih skupnosti občine Litija, Občinska konferenca ZKS Litija, Občinska konferenca SZDL Litija, Zveza sindikatov Slovenije — Občinski svet Litija, Skupščina občine Litija — Oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun, Skupščina občine Litija, sodnik za prekrške, Krajevne skupnosti Polšnik, Šmartno, Stanga, Jevnica, Sava, Hotič, Primskovo,- Jablaniška dolina, Litija — levi breg, Litija — desni breg, Gabrovka, Vintarjevec. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1329. Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 4. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78) ter skladno z določili člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 38. seji zbora združenega dela dne 16. julija 1981 in na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1981 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov Ljubljana — 2000 1 1. člen V odloku o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« (Uradni list SRS, št. 22/78) se v 1. členu prve alinee v prvi vrsti črta beseda »družbeni«, v zadnji vrsti pa se črtajo besede »ki vključujejo dolgoročni prostorski plan občin in mesta Ljubljane«. Besedilo 2. alinee se črta in se nadomesti z naslednjim besedilom: »— dogovor o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane«. 2. člen V 2. členu se v prvi vrsti 1. alinee črta beseda: »družbenega«, v 4. in 5. vrsti pa se črtajo besede »z dolgoročnim prostorskim planom občin in mesta Ljubljane«. V 2. alinei se dodajo besede: »in mesta Ljubljane«. 3. člen Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi »S tem odlokom Skupščine mesta Ljubljane skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju ter skladno s sistemom družbenega planiranja, določa obvezno pripravo, dogovora o skupnih temeljih, dol- , gorečnih planov občine v širšem prostoru Ljubljane«. 4. člen Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi: »Dolgoročne plane pripravljajo in sprejemajo, skladno z načeli sočasnosti družbenega planiranja, samoupravne interesne skupnosti ter samoupravne organizacije in skupnosti posebnega družbenega pomena za občine in mesto Ljubljana. Skupščina mesta Ljubljane lahko s sklepom predpiše, da se obveznost dolgoročnega planiranja lahko razširi tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti. Samoupravhim organizacijam in skupnostim, ki ne pripravljajo svojih dolgoročnih planov, lahko pristojni upravni organ za družbeno planiranje predpiše obveznost pripravljanja elementov, s katerimi se te samoupravne organizacije in skupnosti vključujejo v pripravo dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane. Samoupravne organizacije in skupnosti, ki po tem odloku niso dolžne pripraviti in sprejeti svoj dolgoročni plan, pa na lastno pobudo sprejmejo sklep o pripravi svojega dolgoročnega plana, so pri tem dolžne upoštevati načelo sočasnosti in rike, ki so določeni za pripravo in sprejemanje planskih aktov »Ljubljana 2000«. Samoupravne organizacije in skupnosti iz prejšnjih odstavkov, ki pripravljajo dolgoročne plane, sprejmejo programe dela za pripravo svojih dolgoročnih planskih aktov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«. 5. člen Besedilo .7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavod za družbeno planiranje Ljubljana je nosilec izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000«. 6. člen Besedilo 9. člena se spremeni takb, da se glasi: »Potrebna sredstva za pripravo dokumentov »Ljubljana 2000« zagotavljajo skupščine občin in mesta Ljubljane vsako leto v proračunu mesta Ljubljane. 7. člen Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane usklajeno z Izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin predloži skupščini mesta: — osnutek planskih aktov najkasneje do 1. junija 1983, — predloge planskih aktov najkasneje do 1. oktobra 1983. Skladno z načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja bodo nosilci planiranja iz 5. člena prilagodili pripravo posameznih faz svojih planov rokom iz prejšnjega odstavka. Roki iz prvega odstavka tega člena bodo s posebnim sklepom po potrebi usklajeni s programom priprave dolgoročnega plana SR Slovenije. PREDHODNE DOLOČBE 8. člen Upravni organi in izvršni sveti občin in mesta Ljubljane bodo do sprejetja planskih aktov s posebno pozornostjo spremljali večje projekte z dolgoročnimi posledicami oziroma tiste projekte zaradi katerih so potrebne večje spremembe planskih aktov. 9. člen Ta odlok ~začne veljati osrhi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 16. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. . 1330. Na podlagi 12. člena v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, številka 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78), ter 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2-71/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 38. seji zbora združenega dela in 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1981 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 5/2 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka BS 5/2, ki ga je izdelal Arhitektni biro Ljub-• Ijana, Cankarjeva 5, pod št. 259 v avgustu 1980. - leta. 2 3 2. člen Zazidalni otok BS 5/2 obsega območja med Ulico Mašera Spašiča na severu, Posavskega ulico na jugu, Titovo cesto na vzhodu in Herbersteinovo ulico na zahodu. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, delovnim ljudem, organom, organizacijam združenega dela, samoupravnim in drugim skupnostim pri upravnih organih, pristojnih za urbanizem občine Ljubljana Bežigrad in Skupščine mesta Ljubljane, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu, Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in pri urbanistični inšpekciji Uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objaV'i'"v Uradnem listu SRS. St. 351-13/75-8 Ljubljana, dne 16. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE t i . 1331. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 214. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 147. seji dne 28. julija 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb / in dopolnitev zazidalnega načrta za 1. fazo zazidalnega otoka MS 4,5 Fužine I Osnutek sprememb zazidalnega načrta za I. fazo zazidalnega otoka MS 4,5 Fužine je pod šifro projekta 2861/81 v juniju 1981 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23. Osnutek se v skladu z določbami prvega pdstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju javno razgrne. II Osnutek urbanistične dokumentacije iz prve toč/ . tega sklepa bo javno razgrnjen 30 dni zaradi zbiranji pripomb občanov, delovnih in drugih organizacij in skupnosti v prostorih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska 1, in na sedežu krajevne skupnosti Nove'Fužine, Ljubljana, Zaloška 48. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010/1-81-02 Ljubljana, dne 29. julija 1981. Predsednica Izvršnega sveta , Skupščine občine Ljubljana Moste-Polj* Gabrijela Jelen 1. r. LJUBLJANA SISKA 1332. Na podlagi 632. člena zakona o združenem delu ' (Uradni list SFRJ, št. 53/76), na podlagi 14. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in na podlagi 189. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina -občine Ljubljana, Šiška na ločenih zasedanjih zborov, zbor združenega dela na svoj! 45. seji, zbor krajevnih skupnosti na svoji 42. seji in družbenopolitični zbor na svoji \33. seji dne 20. julija 1981 sprejela SKLEP o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji GP Megrad Ljubljana in temeljni organizaciji združenega dela Gradbena operativa Ljubljana I Začasni ukrepi družbenega varstva v delovni organizaciji GP Megrad Ljubljana in temeljni organizaciji Gradbena operativa Ljubljana prenehajo. II . Capuder Lojze, mg. oec. se razreši funkcije predsednika začasnega kolegijskega poslovodnega organa, Mohorič Vlado, dipl. iur. in Tomaž Aljoša, dipl. oec. pa funkcije čland začasnega kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije GP Megrad. III ’ Petan Boris se razreši funkcije individualnega poslovodnega organa TOZD Gradbena operativa Ljubljana. IV Z dnem uveljavitve tega sklepa se izbriše vpis in pooblastila iz sodnega registra, kjer je delovna organizacija registrirana. ' V Sklep začne veljati 24. julija 1981 in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-023-05/81-495 Ljubljana, dne 27. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1333. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o m’banistič-nem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je IzvrSni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 216. seji, dne 6. julija 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za zazidalne otoke SS 111/1,2, SO 8, SR 17/1,2 Viži arjev pod klancem . 1 Javno se razgrne osnutek ZN za območje zazidalnega otoka SS 11/1,2, SO 8 in SR 17/1,2 Vižmarje pod klancem. Osnutek zazidalnega načrta je izdelal Zavod za družbeni1 razvoj, TOZD Urbanizem, Ljubljana, v marcu 1981, šifra projekta 2656/II-IV. 2 Navedena dokumentacija se razgrne tretji dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS, za dobo 45 dni. Razgrnitev se izvede v prostorih KS Vižmarje — Brod in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih bragad 1, Ljubljana. 3 Rok za pripombe poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. Ljubljana, dne 6. julija 1981. Predsednik » Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r. 1334. Na podlagi. 11. in 13, člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/87, 27/72 in 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 216. seji, dne 6. julija 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka ZN za zazidalne otoke SS 109/1,2 in SR 16/1,2 Gunclje 1 Javno sc razgrne osnutek ZN za -območje zazidalnih otokov ŠS 109/1,2 in SR 16/1,2 Gunclje. Osnutek je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbanizem v marcu 1981, šifra projekta 2656/1. 2 Navedena dokumentacija se razgrne tretji dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS, za dobo 30 dni. Razgrnitev se izvede v prostorih KlS Gunclje in avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana. 3 Rok za pripombe poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. Ljubljana, dne 6. julija 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine • Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r. , 1335. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 216. seji, dne 6. julija 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka ZN za zazidalne otoke SS 112/1,3 SR 19 Brod 1 Javno se razgrne osnutek ZN za območje zazidalnih otokov SS 112/1,3 SR 19 Brod. Osnutek je izdelal ZDRLj — TOZD Urbanizem, Ljubljana v mesecu marcu 1981, šifra projekta 2656/IV. 2 Navedena dokumentacija se razgrne tretji dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS, za dobo 45 dni. Razgrnitev se izvede v prostorih KS Vižmarje — Brod in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana. 3 Rok za pripombe poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. Ljubljana, dne 6. julija 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r. 1336. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 216. seji, dne 6. julija 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za Otoke SS 110/1,2,3, SR 18/1 Vižmarje nad klancem 1 Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov SS 110/1,2,3 SR 18/1 Vižmarje nad klancem. Osnutek zazidalnega načrta je izdelal ZDRLj — TOZD Urbanizem, Ljubljana, v marcu 1981, šifra projekta 2656/2. 2 2 Navedena dokumentacija se razgrne tretji dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS, za dobo 45 dni. Razgrnitev se izvede v prostorih KS Vižmarje — Brod in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih bragad 1, Ljubljana. 3 Rok za pripombe poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. » Ljubljana, dne 6. julija 1981. . Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1337. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji seji dne 15. julija 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del _ območja VS-245/3 Škof jica - Lanišče 1 Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za del območja VS-245/3 Škofljica-Lanišče, ki ga je izdelal Urbanistični zavod PA Ljubljana, pod št. 2219 v marcu 1980. 2 Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Trg MDB 7 in v prostorih krajevne skupnosti Škofljica in bo na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam, skupnostim in organom do 15. septembra 1981. St. 380-8/73 Ljubljana, dne 29. julija 1981. Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Frane Kramberger 1. r. MOZIRJE 1338. Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni Hat SFRJ, št. 53/76) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79, 30/80) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. julija 1981 sprejela ODLOK o delovnem Sasu na področju prometa blaga na drobno, zdravstva, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti I. SPLOŠNE DOLOČBE . 1. Člen S tem odlokom se ureja delovni čas na področju prometa blaga na drobno, zdravstva, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti. 2. člen Občinski upravni organ pristojen za gostinstvo, turizem, trgovino in obrt lahko v izjemnih primerih da soglasje, da se delovni čas poslovalnice skrajša, podaljša ali zapre. Za podaljašanje v primerih prireditev in javnih shodov daje soglasje oddelek za notranje zadeve. Za dovoljenje po prejšnjem odstavku tega člena morajo poslovalnice zaprositi vsaj 6 dni preden nameravajo zapreti lokal, razen v primerih nenadnega obolenja. 3. člen Poslovni čas mora biti v vsaki trgovini in gostinski ter obrtni delavnici vidno izobešen v obratu ali ob vhodu vanj. Ce je obratovalnica zaprta morajo biti na vidnem mestu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo poslovalnica zaprta in kdo ji je dal dovoljenje. 4. člen V času rednih popisov blaga (inventura) so lahko poslovalnice zaprte tudi brez posebnega dovoljenja, potrošniki pa morajo biti o tem obveščeni vsaj dva dni pred popisom. Obvestiti pa morajo tudi pristojni upravni organ, ta pa lahko spremeni datum popisa, če to narekuje Javna korist. 5. člen Za poletni čas se po tem odloku Šteje čas od prvega aprila do tridesetega septembra, za zimski čas pa od prvega oktobra do enaintridesetega marca. 6. člen *' Obrati, ki poslujejo neposredno s strankami imajo lahko največ dva prosta dneva v tednu, če si za to pridobijo soglasje pristojnega občinskega organa. Pri določanju prostih dni se upoštevajo: — gospodarske potrebe občine, — krajevne potrebe, — bolezen ali smrt v družini, — načela dobrega gospodarjenja. 7 7. člen Trgovski, gostinski in obrtni obrati morajo priglasiti obratovalni čas in vsako spremembo obratovalnega časa komiteju za gospodarstvo in planiranje Skupščine občine Mozirje. II. POSLOVNI CAS 1. Trgovina 8. člen Poslovne enote oziroma prodajna mesta temeljnih In drugih organizacij združenega dela poslujejo po določbah svojih samoupravnih aktov in v skladu s tem odlokom v naslednjem časovnem razdobju: 1. poslovne enote z deljenim delovnim časom od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro, v soboto od 7. do 12. ure, 2. poslovne enote s celodnevnim neprekinjenim delovnim časom poslujejo vse dni v tednu razen nedelje in sicer: — poslovne enote, ki prodajajo živila, tehnično, Industrijsko in reprodukcijsko blago, vse delovne dni v tednu med 7. in 19. uro; — prodajalne časopisov, tobaka, tobačnih izdelkov ter poštnih in taksnih vrednotnic (trafike) med 7. in 19. uro, v soboto pa od 7. do 12. ure; — prodajalne nafte in naftnih derivatov (bencinski servisi) od 6. do 20. ure vse delovne dni. V sezoni tj. od 6. 6. do 31. 8. pa do 21. ure. Z medsebojnim dogovorom bencinskih servisov v Mozirju, Nazarjah in na Ljubnem pa se uredi dežurstvo ob nedeljah in praznikih od 6. do 21. ure; — storitvene obrtne delavnice morajo biti ob delavnikih odprte najmanj od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, s tem, da imajo lahko eh dan v tednu prost, — mesnice morajo biti odprte najmanj od 7. do 11. ure in od 14. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12., en dan v tednu so lahko zaprte, — cvetličarne med 7. in 19. uro vse delovne dni. Z. Gostinstvo 9. člen Organizacije združenega dela in občani, ki opravljajo gostinsko dejavnost na območju občine Mozirje, določijo samostojno delovni čas, upoštevajoč pri tem krajevne potrebe, bosik, načelo dobfpga gospodarjenja, določila o javnem redu in miru. Najdaljši poslovni čas gostinskih obratov je od 6. do 24. ure, najmanj pa morajo biti odprti od 10. do 22. ure. Gostinski lokali, ki poslujejo v sklopu prodajaln, lahko prilagodijo delovni čas poslovanju prodajaln. ' 10. člen Gostinski obrati s prenočišči, morajo v obsegu svojih zmogljivosti sprejeti goste na prenočišče ob vsakem času. 11. člen Gostinski obrati so lahko na dan pred prazniki, na pustno soboto, nedeljo in torek odprti vso noč. 12. člen Nočni lokali in disco klubi lahko ob petkih, sobotah in dnevih pred in med prazniki podaljšajo delovni čas do 2. ure zjutraj. 3. Poslovni čas v lekarni 13. člen Poslovni čas v lekarni Mozirje je naslednji: — vse delovne dni od 7. do 19. ure, — v soboto od 7. do 12. ure, s' tem da mora biti pregled dežurstva na vidnem mestu ob vhodu v lekarno. 4. Obrt 14. člen Obrtne delavnice, ki poslujejo neposredno s strankami morajo Imeti odprto med delavniki od 7. do 15. ure, s tem, da dosežejo 42 urni delavnik. Obrtne delavnice, ki ne poslujejo neposredno s strankami, morajo obratovati vsak delavnik najmanj dve uri v obratovalnici. III. KAZENSKE DOLOČBE 15. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 80.000 din se kaznuje za prekršek organizacijo združenega dela in imetnik zasebne obrti, odgovorna oseba OZD pa od 200 do 3.000 din: 1. če ne določi poslovnega časa, 2. če je poslovni čas v nasprotju z določili tega odloka, 3. če ne priglasi poslovnega časa pristojnemu upravnemu organu, 4. če nima vidno izobešenega obratovalnega časa, 5. če ne posluje izven obratovalnega časa brez soglasja, 6. če določi prosti dan ali skrajša delovni čas brez dovoljenja, 7. če začasno zapre obrat brez dovoljenja. IV. KONČNE DOLOČBE 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- • nem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 13/71. 17. člen Obratovalni'čas mora biti usklajen s tem odlokom v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. St. 010-18/81-0 Mozirje, dne 15. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 1339. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-355/72 in 8-470/78) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20-1004/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. julija 1981 sprejela ODLOK o zazidalnem, načrtu »Medica« Solčava 1. člen Sprejme se zazidalni načrt »Medica« Solčava. 2. člen Območje zazidalnega načrta »Medica« Solčava je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je Izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje pod št. 127/81 v marcu 1981 in ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Pri izbiri in gradnji objektov je treba obvezno upoštevati tipe, ki so določeni v zazidalnem načrtu in pravilnik za izvajanje tega zazidalnega načrta. 4. člen Večje spremembe zazidalnega načrta ali posameznih delov zazidalnega načrta obravnava Skupščina občine Mozirje po istem postopku, kot je bil sprejet zazidalni načrt. 5. člen Izvajanje zazidalnega načrta iz tega odloka nadzoruje upravni organ za urbanizem in urbanistična inšpekcija Skupščine občine Mozirje. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-16/81 Mozirje, dne 15. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Mozirje > Hinko Cop 1. r. , 1340. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeno lastnino (Uradni list SRS, št. 5-280/80) in 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20-1004/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. julija 1981 sprejela ODLOK o določitvi poprečne gradbene cerie ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Mozirje 1. člen S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena ca m2 stanovanjske površine v prčteklem Idtu na območju občine Mozirje in odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča za leto 1981. 2. člen Stavbna zemljišča v občini Mozirje so: 1. zemljišča na območju zazidalnega nacrta za Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji, Luče, Solčava, Bočna, Šmartno ob Dreti; 2. zemljišča ostalih območij v občini, ki so po predpisih stavbna zemljišča. 3. člen Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine na območju občine Mozirje v letu 1980 je znašala 12.500 din. Odškodnina za razlaščena stavbna zemljišča se določa v višini: — 0,8% za območje zazidalnih načrtov, v znesku 100 din, — 0,7% za ostala območja v občini Mozirje v znesku 87,50 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč predstavljajo del gradbene vrednosti, niso pa vključeni v gradbeno ceno, ki je osnova za izračun odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi poprečne gradbene cene ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št 30-1493/80). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13/81 Mozirje, dne 15. Julija 1981. * Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Uop 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1341. Na podlagi 52. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 27. julija 1931 sprejela ODLOK o hišnem redu na območju občine Šmarje pri Jelšah I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom določamo pravice in obveznosti, ki jih imajo stanovalci kot uporabniki stanovanj in uporabniki poslovnih prostorov ter pravice in dolžnosti zbora stanovalcev in hišnega sveta, z namenom, da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, zavaruje red, varnost in čistoča in da se stanovanjske hiše in stanovanja ter poslovni prostori v stanovanjski hiši vzdržujejo v uporabnem stanju. 2. člen Za stanovalce po tem odloku se štejejo imetniki stanovanjske pravice in osebe, ki z njimi stalno ali začasno stanujejo, lastniki, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov v stanovanjski hiši. Določila tega odloka veljajo tudi za vse druge osebe, ki uporabljajo stanovanja, poslovne prostore ter skupne prostore in naprave v stanovanjski hiši, oziroma za vse tiste, ki se občasno zadržujejo v stanovanjski hiši ali na zemljišču, ki hiši pripada. 3. člen Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda izobešen seznam stanovalcev, ki vsebuje ime in priimek stanovalcev, nadstropje in številko stanovanja. V stanovanjski hiši z več stopnišči mora biti izobešen seznam stanovalcev za vsako stopnišče posebej. Seznam stanovalcev sestavi in po potrebi dopolnjuje hišni svet. V hiši, ki je v zasebni lastnini, je dolžan skrbeti za seznam stanovalcev lastnik hiše, v poslovno-stanovanjski hiši pa organizacija, ki s hišo upravlja. 4. člen Vsaka stanovanjska hiša in druga stavba, v kateri sta vsaj dve stanovanji, mpra imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda poleg seznama stanovalcev iz 3. člena odloka še: — izobešen odlok o hišnem redu, — izobešeno navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o tem, kako ravnati v primeru naravnih in drugih množičnih nesreč, — pritrjene poštne nabiralnike s priimki stanovalcev in poseben poštni nabiralnik za hišni svet, — vidno objavljeno ime in priimek osebe, ki je v hiši zadolžena za civilno zaščito, — vidno objavljeno ime in priimek osebe, ki hrani ključe podstrešja, števca vode, glavnega zapornega ventila vode, kurilnice in drugih naprav, — stensko omarico za skupna obvestila za vse stanovalce. Za izvršitev zahtev iz tega člena je odgovoren hišni svet, 5. člen Vhod v stanovanje in poslovni prostor mora imeti številko stanovanja oziroma poslovnega prostora ter priimek nosilca stanovanjske pravice oziroma ime uporabnika poslovnega prostora. II. UPORABA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV TER SKUPNIH DELOV IN NAPRAV STANOVANJSKE HIŠE 6. člen Stanovalci morajo skrbeti za primerno stanovanjsko kulturo v hiši in njeni neposredni okolici, skrbno gospodariti s stanovanji in prostori ter skupnimi deli in napravami sanovanjske hiše in jih varovati pred okvarami in poškodbami. 7. člen Stanovalci so zlasti dolžni: 1. upravljati stanovanje in poslovne prostore na tak način, da drugih stanovalcev ne ovira v mirni uporabi njihovih stanovanjskih in drugih poslovnih prostorov ter skupnih prostorov, 2. paziti na red in čistočo v stanovanjih, poslovnih prostorih in skupnih prostorih ter na zemljišču, ki pripada hiši, 3. zaklepati vhodna vrata med 22. in 6. uro, 4. parkirati motorna vozila na mestih, ki so za to določena. 8. člen Stanovalci, posebno pa imetniki stanovanjske pravice, so dolžni tudi: 1. takoj sporočiti hišniku ali hišnemu svetu po-mankljivosti in okvare na instalacijskih in drugih prostorih, če niso dolžni po veljavnih predpisih te pomanjkljivosti in okvare imetniki stanovanjske pravice sami odpraviti; 2. sproti javljati hišnemu svetu spremembe o številu članov skupnega gospodinjstva ali podnajemnikov ter drugih oseb; 3. prijaviti oziroma odjaviti prebivališče pristojnemu organu za notranje zadeve; 4. po potrebi prebeliti stanovanjske prostore; 5. popraviti oziroma nadomestiti naprave, ki so jih po veljavnih predpisih dolžni vzdrževati stanovalci; 6. poučiti otroke o dejanjih, ki so po tem odloku prepovedana in jih tudi drugače odvračati od takih dejanj. 9. člen Stanovalcem se posebej prepoveduje: — kakorkoli povzročiti v stanovanju, v skupnih prostorih ali zunaj hiše prekomeren hrup ali ropot, — posedovati male domače živali in ravnati z njimi v stanovanju, stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici v nasprotju s sklepi zbora stanovalcev hiše, — igranje na mestih, ki bi ogrožalo telesno varnost stanovalcev ali povzročalo škodo na stanovanjskih hišah, drugih objektih ali nasadih, — poškodovati, zamazati ali onesnažiti stanovanjsko hišo oziroma dopuščati, da psi, mačke in druge male živali onesnažujejo skupne prostore hiše in njeno okolico, 4 — odlagati smeti in odpadke na mestih, ki niso za to določena ter odlagati nezavarovane eksplozivne in sicer nevarne snovi nasploh, — metati odpadke v stranišča, vodovodne školjke, odtpčne cevi in kanale, — iztepati preproge in druge predmete v hodnikih, na oknih, balkonih razen na mestih, ki so za to določena, — pisati ali pritrjevati objave, plakate in obvestila na mestih, ki niso za to določena, — zastavljati veže, hodnike, stopnišča, dvorišča ter druge skupne prostore s predmeti, ki tja ne sodijo, — prekomerno trošiti vodo ali brez potrebe prižigati luči v skupnih prostorih, kako tudi puščati prižgane luči v skupnih prostorih, — postavljati na okna in balkone nezavarovane cvetlične lončke, kakor tudi zalivati cvetlice tako, da voda odteka po zidu ali na stanovalce nižjih nadstropij oziroma na mimoidoče, — uporabljati vodovodne, električne, ogrevalne, sanitarne in druge naprave na način, ki lahko povzroči okvare, — puščati vključene električne in plinske naprave v stanovanju brez nadzora, — v stanovanjih, poslovnih prostorih in skupnih prostorih odstraniti, predelati ali popravljati obstoječe naprave, katere sme popravljati le strokovna oseba, — postavljati na hiši televizijske in radijskf antene v nasprotju s sklepi zbora stanovalcev, — kakorkoli kaliti mir in počitek stanovalcev zlasti med 22. in 6. uro, — onesnaževati ozračje s kurjenjem odpadkov in smeti ali drugih snovi, — vključevati brzinske in druge motorje, ki povzročajo hrup, ob fasadah in na funkcionalnem zemljišču, ki pripada-k hiši in katerega določi zbor stanovalcev, — shranjevati v stanovanju, poslovnem prostoru ali skupnih prostorih vnetljive tekočine in snovi ter posode z vtekočinjenimi plini v nasprotju s predpisi protipožarnega varstva, — uporabljati za pranje perila lahko vnetljive tekočine, — postavljati gorljive predmete ob dimnikih ali ob dimniških vratcih, — obešali perilo na okna in iznad ograj zunaj balkonov pročelnih delov hiš ob glavnih cestah. 10. člen Imetnik stanovanjske pravice, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov so dolžni dopustiti, da se opravijo v njihovem stanovanju oziroma poslovnem prostoru dela, ki so potrebna, da se odpravijo okvare v hiši ali izvršijo koristne izboljšave, katerih drugje ni mogoče izvršiti ali pa le z nesorazmerno večjimi stroški. Hišni svet mora poskrbeti, da se dela iz prvega odstavka tega člena opravijo v najkrajšem času in z motnjami, ki najmanj prizadenejo stanovalce. 11. člen Imetnik stanovanjske pravice, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov morajo po prenehanju stanovanjske pogodbe oziroma pred izselitvijo izročiti stanovanje oziroma poslovni prostor stanodajalcu oziroma najemodajalcu v takem stanju, kot ga je prevzel ob vselitvi, upoštevajoč pri tem normalno obrabo. Stanovanje oziroma poslovni prostor se izroči s podpisom zapisnika o primopredaji stanovanja oziroma poslovnega prostora. 12. člen Imetnik stanovanjske pravice, uporabnik in najemnik stanovanjskih prostorov ne sme izvrševati sprememb na stanovanjskih prostorih, odstraniti ali predelati opremo in obstoječe naprave v stanovaniu brez poprejšnjega soglasja stanodajalca. III. NALOGE ZBORA STANOVALCEV IN HIŠNEGA SVETA ■ 13. člen Organa skupnosti stanovalcev sta zbor stanovalcev, ki ga sestavljajo delegati vsakega stanovanja in poslovnega prostora v stanovanjski hiši in ' hišni svet. 14. člen Zbor stanovalcev opravlja zlasti naslednje nalo-,ge: — sprejema statut skupnosti stanovalcev, — izvoli hišni svet, predsednika hišnega sveta, njegovega namestnika, blagajnika in druge organe, — voli delegate v svet stanovalcev pri krajevni skupnosti, — sprejema srednjeročni plan na področju gospodarjenja s stanovanjsko hišo, — sprejema program vzdrževanja, prenove, upravljanja in obratovanja stanovanjske hiše, — sprejema samoupravne splošne akte o medsebojnih pravicah in obveznostih stanovalcev pri gospodarjenju s stanovanjsko hišo, — sprejema samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti in druge akte stanovanjske skupnosti, ki se nanašajo na gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, — sprejema finančni načrt in zaključni račun o vseh sredstvih, s katerimi upravlja, — sprejema program izvajanja nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski hiši. 15. člen Hišni svet opravlja zlasti naslednje naloge: — opravlja funkcijo delegacije za delegiranje de- legatov v zbor uporabnikov enote stanovanjske skupnosti za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, če je ta ustanovljena, če statut ali drug samoupravni splošni akt skupnosti stanovalcev ne določa drugače, i — skrbi za smotrno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjsko hišo, — skrbi za izvajanje programa dela zbora stanovalcev, — skrbi za izvajanje vseh vzdrževalnih del v stanovanjski hiši, — skrbi za operativno izvajanje del pri uporabi stanovanjske hiše, — vodi poslovne knjige za skupnost stanovalcev, — sklepa pogodbe o oddaji nalog in opravil v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami organizacijam združenega dela oziroma delovnim skupnostim in delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, — skrbi za varstvo bivalnega okolja, — pripravlja osnutek statuta in drugih splošnih aktov, programov, finančnih načrtov, zaključnih računov in drugih aktov, ki jih sprejema zbor stanovalcev in jih daje stanovalcem v razpravo, . \ — sklepa pogodbe o začasni oddaji stanovanja, ki je namenjeno hišniku, snažilki ali drugim delavcem pri obratovanju stanovanjske hiše, / — daje mnenje za preureditev podstrešnih, kletnih ali drugih skupnih prostorov v stanovanje oziroma poslovne prostore, — sklepa pogodbe z lastniki stanovanja in imetniki pravice uporabe in imetniki stanovanjske pravice, — skrbi za opravljanje nalog in ukrepov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — skrbi za izvajanje hišnega reda. 16. člen Pravilnost dela'zbora stanovalcev in hišnega sveta nadzoruje organ samoupravne delavske kontrole, ki ga izvoli zbor stanovalcev. Zakonitost dela zborov stanovalcev in hišnih sve- ' tov nadzoruje občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve. IV. NADZORSTVO 17. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka In predpisov izdanih na njegovi podlagi opravlja upravni organ pristojen za stanovanjske zadeve v sodelovanju s pristojnimi inšpekcijskimi službami. Ce pristojni upravni organ ugotovi, da določbe odloka niso bile uporabljene ali niso bile pravilno upe- rabljene odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti. V odločbi iz prejšnjega odstavka tega člena določi uradna oseba tudi rok, v katerem je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti. V primeru ugotovljenih kršitev, ki so v kazenskih določbah sankcionirane, predlaga pristojni upravni organ kršilce v kaznovanje. V. KAZENSKE DOLOČBE 18. člen Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznujeta za prekršek pravna oseba in lastnik stanovanjske hiše, če ravnata v nasprotju z določili 3., 4. in 5. člena tega odloka. Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje za prekršek stanovalec, ki krši prepovedi iz 9. člena tega odloka, razen kršilcev prepovedi iz 8., 11. in 17. točke 9. člena tega odloka, ki se kaznuje v skladu z določbami 11. in 12. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74 in 15/76). VI. PREHODNE DOLOČBE 19. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 35/66). 20. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-2/81-1 Šmarje pri Jelšah, dne 28. julija 1981. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Branko Pucelj, dipl. inž. 1. r. POPRAVEK V sklepu o soglasju k najvišjim cenam za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane, objavljenem v Uradnem li-stvu SRS, št. ?2-1216/81 z dne 28. VII. 1981 se v I. točki v prvi vrsti za besedo »biroju« dodajo besede: »in Zavodu za družbeni razvoj mesta Ljubljane — TOZD Urbanizem«. POPRAVEK V odredbi o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti mesta in občin, v potrditev Skupnosti za cene mesta Ljubljane, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 21-1127/81 z dne 13. VII. 1981 se: a) v 3. členu v oklepaju za navedbo »št. 10/81« doda še »in 20/81«, b) navedene na koncu odredbe manjkajoče številke: 1062/2-81. Sekretar Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Lojze Šmid 1. r. POPRAVEK V odloku o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, na območju zazidalnega načrta Log — Mole (Uradni list SRS, št. 29/80) se v 8. členu v točki A za pare. št. 1363/3 vpiše pomotoma izpuščena pare. št. 212 — stavbišče 112 m2, dvorišče 368 m2, zknj. vi. št. 929, last Antona Kavčnika iz Loga 3. SO Vrhnika POPRAVEK V odloku o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Drenov grič (Uradni Ust SRS, št. 29/80) se — v 3. členu v točki A se za pare. št. 231 vpiše pomotoma izpuščena pare. št. 1477/1 — njiva v izmeri 428 m2, zknj. vložek it. 431 last Janeza Japlja iz Drenovega griča 11, za pare. št. 1486/3 se vpišeta pomotoma izpuščeni pare. št. 1486/4 — travnik v izmeri 29 m2 in pare. št. 1486/5 — travnik v izmeri 108 m2, zknj. vložek št. 490, lastnik Japelj Franc, Velika Ligojna 14, — v 3. členu točka B, se za pare. št. 1908/4 vpiše pare. št. 189 — stavbišče v izmeri 325 m2 in Tomaž Peklaj iz Drenovega griča 28, vsak do 1/4 ter Darja Peklaj iz Drenovega griča 28 do 1/2. SO Vrhnika Sekretar Skupščine mesta Ljubljane Ivan Kuhar 1. r. VSEBINA IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE fl29i. Dogovor o družbeni in strokovni aktivnosti V področju investicij in o ustanovitvi Komisije oceno investicij v SR Sloveniji Stran na za 1697 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1292. Odredba o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega ■—- prispevka solidarnosti v mesecu septembru 1981 1699 1293. Spremembe pregleda stopenj davkov Iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 1699 1294. Odredba o spremembah odredbe o prehodnih ra- čunih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1700 1295. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole 1701 1296. Pravilnik o posebnih ukrepih pri zastrupitvah in infekcijah oseb s hrano in o njihovem preprečevanju 1701 1297. Navodilo o uveljavljanju nadomestil 'pri cenah mesa 1703 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1298. Sklep o sprejemu obračunske uskladitve bilance sredstev za izvedbo programov vzgoje in usmerjenega izobraževanja v letu 1980 1706 1299. Pogoji in merila za sprejem v študentske domove v SR Sloveniji 1706 ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1300. Sklep o spremembi sklepa o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij uporabnikov za leto 1981 (Mozirje) 1707 fclOl. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Grosuplje) 1707 1302. Sklep Občinske zdravstvene skupnosti Krško, o sprejemu samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva 1708 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1303. Odlok o ureditvi avtotaksi službe v Ljubljani 1708 1304. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Pionirski dom — Center za kulturo mladih, Ljubljana Trg VII. kongresa ZKJ 1 (Ljubljana) 1711 1303. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Brežice za leto 1980 1718 1305. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Brežice) 1713 1307. Odlok o spremembi odloka o zazidalnem načrtu za Sentlenart (Brežice) 1713 1308. Pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti (Celje) 1713 1309. Odredba o pošiljanju cenikov za proizvode in sto- ritve, katerih cene so v pristojnosti občine Cerknica občinskih skupnosti za ceno v potrditev 1716 1310. Odredba o pristojbinah za vcterinarsko-sanitarnc preglede in dovoljenja v občini Cerknica 1716 1311. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi občinskih upravnih organov (Grosuplje) 1717 1312. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1980 1718 1313. Odlok o ustanovitvi Zavoda za prostorsko, komunalno In stanovanjsko urejanje Grosuplje 1719 1314. odibk o imenovanju novih eest na »im »Mu naselja GroShpjje Ih o spremembi območja LJn finske ee* ^ Stran 1315. Odlok o davku na promet nepremičnin (Idrija) 1721 1316. Odlok o pobratenju občine Idrija z občino Labin 1722 1317. Odlok o podelitvi domicila Trnovski četi (Idrija) 1722 1318. Odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Idrija) 1722 1319. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi zaščitenib kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Idrija) 1723 1320. Odločba o družbenih pravnih osebah in društvih katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (Idrija) 1723 1321. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede In dovoljenja v občini Kočevje 1724 1322. Odlok o začasnih pogojih graditve objektov na ob- močjih za katera še niso sprejeti prostorski načrti (Laško) 1725 1323. Odlok o poslovnem času v občini Lenart 1727 1324. Odlok o obvezni deratizaciji in dezinsekciji v določenih objektih na območju občine Lenart 1729 1325. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v Agrokombinatu Lenart, TOZD Gostinstvo In trgovina, Trg osvoboditve 1 1730 1326. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1980 1731 1327. Odlok o spremembi (in dopolnitvi) odloka o od- škodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Litija) 1731 1328. Samoupravni sporazum o financiranju nalog krajevnih skupnosti v občini Litija za leto 1981 1732 1329. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obvez- ni pripravi dokumenta Ljubljana — 2000 (Ljubljana Bežigrad) 1733 1330. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 5/2 (Ljubljana Bežigrad) 1734 1331. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za I. fazo zazidalnega otoka MS 4,5 Fužine (Ljubljana Moste-Polje) 1734 1332. Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbene- ga varstva v delovni organizaciji GP Megrad Ljubljana In temeljni organizaciji združenega dela Gradbena operativa Ljubljana (Ljubljana Šiška) 1735 1333. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega na- črta za zazidalne otoke SS 111/1,2, SO 8, SR 17/1,2 Vižmarje pod klancem (Ljubljana Siska) 1735 1334. Sklep o javni razgrnitvi osnutka ZN za zazidalna otoko SS 109/1,2 In SR 18/1,2 Gunclje (Ljubljana Šiška) 1735 1335. Sklep o javni razgrnitvi osnutka ZN za zazidalne otoke SS 112/1,3 In SR 19 Brod (Ljubljana Šiška) 173« 1336. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega na- črta za otoke SS 110/1,2,3, ŠR 18/1 Vižmarje nad klancem (Ljubljana Šiška) 1736 1337. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta la del območja VS - 246/3 Skofljlca-Lanlšce (Ljubljana Vič Rudnik) 1736 1338. Odlok o delovnem času na področju prometa blaga na drobno, zdravstva, gostinstva, turizma, obrti In drugih storitvenih dejavnosti (Moiirjt) 1716 1389. Odleti o zazidalnem načrtu »Medica« Solčava (Mozirje) 1736 1340. Odlok o določitvi poprečne gradbene cene ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Mozirje 1736 1341. Odlok o hišnem redu na območju občine Šmarje pri Jelšah 1739 — Popravek sklepa o soglasju k najvišjim cenam za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane 1743 — Popravek odredbe o pošiljanju cenikov za proiz- vode in storitve, katerih cene so v pristojnosti mesta in ohčin (Ljubljana) 1742 — Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Log-Mole (Vrhnika) 1742 — Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih ta kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Drenov grič (Vrhnika) 1742 Časopisni zavod URADNI LIST SRS se je preselil v nove poslovne prostore v Gradišče 14 in ima naslednje telefonske številke: 20 701 — direktor, uredništvo, sekretar, šef računo* vodstva 23 579 — prodaja 24 482 — računovodstvo, naročnine p. p. 379/VII OBVESTILO! CZ »Uradni list SRS« Je v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za družbeno planiranje izdal publikacijo DRUŽBENO PLANIRANJE V publikaciji so objavljeni: zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS. št 1/80) ter združeno besedilo odloka o obvezni enotni metodologiji In minimumu obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ, št 27/79) In odloka o obvezni enotni metodologiji in obveznih enotnih kazalcih (Uradni Ust SRS, št 27/79) ter združen tekst navodila za uporabo minimuma obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ. št 52/79) in navodila za uporabo obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SRS, št. 31/79). TA PUBLIKACIJA JE POMEMBEN STROKOVNI PRIPOMOČEK ZA VSE NOSILCE DRUŽBENEGA PLANIRANJA PRI PRIPRAVLJANJU, SPREJEMANJU IN URESNIČEVANJU PLANOVI Sprejemamo naročile Izdaj* časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tlakama Tone TomSič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din, Inozemstvo 800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 20 701, prodaja 23 579, računovodstvo, naročnine 34 482 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72