i I številka 8 / letnik 60 / Ljubljana, 22. februar 2001 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov^4 Slovenije Poslanci zavrnili veto na zakon o zaprtju PCP ržavni svet je prejšnji teden izglasoval v na zakon, po katerem bi se morale prosti annske Pr°tlajalne (PCP) na mejnih prehod reoblikovati do I. junija letos. SGiT Sloven Je nadaljeval prizadevanja, da bi začetek v Javnosti tega zakona premaknili na konec 1 0snjega leta, in v ta namen zbral 5640 podp v PCP in drugih, odvisnih od tf Ja torek sta Karmen Leban in Dušan Senu ■ P'cdsedniku državnega zbora Borutu Pahc jtorane podpise izročila in mu pojasnila, z rrnSla j.'*1 Prinesla. Semolič je poudaril, da v , i0stojn°st slovenske politike (ta je že pred le Za zapreti PCP) ne bi bila prizadeta, če II PriJ6 s I • junija premaknili na I. december. P a- ki sprejema takšne zaveze, mora račun a se mora o bremenu, ki pade na zaposlen govarjati s socialnimi partnerji. Veto in po l ?1 so opozorilo politikom, da poti v EU ne d< ajo oni sami, ampak tudi civilna družba, k re del so tudi sindikati. Predsednik državnega zbora je dejal, da zaupa vladi, ki zagotavlja, da bo za zaposlene v PCP poskrbljeno. Poudaril je tudi, da Slovenija mora, če ne želi krhanja zaupanja EU, spoštovati, kar so njeni predstavniki podpisali. Semoličevo opozorilo sprejema, je dejal, vendar nima pristojnosti, da bi šel prek vladnih odločitev. V torek popoldne je SGiT na Šentilju organiziral še okroglo mizo za preložitev začetka veljavnosti zakona. Na njej je nastopil tudi poslanec SDS Franc Pukšič in med drugim povedal, da opozicijske stranke ne morejo glasovati proti zakonu, saj bi bile lahko označene za protievropske. Ponovno glasovanje v državnem zboru to sredo je tako poslance še bolj strnilo. Poleg vseh vladnih strank so za sporni zakon glasovali tudi poslanci SDS in Nove Slovenije, proti pa le poslanci SNS in SMS. V dvorani je bilo kar 81 poslancev, za jih je glasovalo 67, proti 10, trije (Franc Horvat, Tone Partljič in Maria Pozsonec) pa niso pritisnili na tipke. Proti so bili: Sonja Areh Lavrič, Bogdan Barovič, Ivan Božič, Mar- Borut Pahor je Karmen Leban in Dušana Semoliča povabil za mizo. ko Diaci, Zmago Jelinčič, Janez Kramberger, Peter Levič, Sašo Peče, Franci Rokavec in Igor Štemberger. SGiT bo zaradi tega nadaljeval že začrtane aktivnosti za preložitev začetka veljavnosti zakona. Proučil bo: možnost pobude ustavnemu sodišču za presojo ustavnosti zakona, možnost tožbe države za povrnitev škode, ki bo nastala zaradi zakona, možnost zakonodajnega referenduma a Ministru Bavčarju in poslancem pa bo sindikat pošiljal kopije vseh sklepov o presežnih delavcih v PCP. ZSSS za takojšnje nadaljevanje Pogajanj o dogovoru o Politiki plač Na 86. seji ekonomsko-socialnega sve-a 17. januarja so socialni partnerji in vla-a obravnavali nujnost sklenitve dogo-v°ra o politiki plač za gospodarski sek-tor' Na 87. seji bo ekonomsko-socialni Svet obravnaval proračun in proračunski tTlemorandum za letošnje leto. 1-konomsko-socialnemu svetu predlagamo, naj na 87. seji (sklicana je za ta pe-tek) sprejme sklep o takojšnjem nadaljevanju pogajanj o dogovoru o politiki plač. ZAeza svobodnih sindikatov Slovenije daje ‘ klenitvi tega dogovora prednost in je le na njegovi podlagi pripravljena sprejeti Oclgovomost za pripravo socialnega spo-razuma v letošnjem letu. ^ag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku je treba sprejeti čim prej Kot sta to sredo na redni tiskovni konferenci povedala Dušan Semolič in Brane Mišič, je obenem z novim dogovorom o politiki plač treba sprejeti tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Ta naj bi podobno, kot je to urejeno v Franciji, podjetja zavezoval, da, naprimer, desetino dobička razdelijo med delavce. ZSSS je že pred leti predlagala sprejetje posebnega zakona, ki bi to omogočal. Leta 1997 je bil predlog zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe pripravljen, vendar je obtičal v prvem branju. Potrebo po zakonski ureditvi udeležbe delavcev pri delitvi dobička potrjujejo tudi vedno pogostejša in vedno večja izplačila 13. plače (profit sharing). Lani so 13. plačo podjetja izplačala novembra in decembra, prejšnja leta pa le v decembru. Trinajsta plača v letu 1996 je bila neznatna, leta 1997 je znašala okoli 3,8 odstotka poprečne plače, 1998 že več kot 4,5 odstotka, leta 1999 že več kot 6 odstotkov. Lani so delavci na račun 13. plače v novembru prejeli poprečno po 12.459 tolarjev, v decembru pa po 10.556 tolarjev. Predlani je 13. plačo pre- jelo okoli 25 odstotkov, lani pa skoraj 40 odstotkov delavcev v gospodarstvu. Uzakonitev udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička, ki bi bila podprta z davčnimi olajšavami, bi ugodno vplivala tudi na varčevanje in uravnotežila rast plač v povezavi z rezultati dela (sedaj rastejo zlasti dobički). Za takšno politiko bi morali biti poleg sindikatov zainteresirani tudi delodajalci in država. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo zato vztrajala, da se zakon o udeležbi delavcev pri dobičku sprejme čim prej. Če bo Slovenija takšen zakon sprejela, ne bo osamljena. Takšen zakon ima tudi Francija. Belgija, Velika Britanija, Irska, Nizozemska, Grčija in Portugalska pa z davčnimi spodbudami stimulirajo udeležbo delavcev pri dobičku. V Nemčiji je rast dobička vgrajena v formulo usklajevanja rasti plač. Tudi Evropska unija je sprejela listino št. 92-443/CEE, ki priporoča delavsko participacijo pri dobičku in rezultatih poslovanja. Pripravlja pa še direktivo. F. K. Ubiranje bližnjic se ne obnese V tekstilni industriji^ Dolenjske in Bele krajine se uprave zelo trudijo znižati stroške poslovanja z zmanjševanjem števila zaposlenih in krčenjem njihovih pravic - Tokrat smo obiskali Labod Mojca Gorišek, vodja pravno-kadrovske službe Laboda, nam je po pooblastilu direktorja Laboda Andreja Kirma posredovala stališče uprave podjetja. “Kako posluje Labod?” “S številkami bom težko operirala. Rečem lahko, da je bil lani trend poslovanja boljši kot leto prej. Vključno z uporabo dolgoročnih rezervacij ob lastninskem preoblikovanju je v bilanci podjetja izkazan dobiček. Bilančno gledano je torej poslovanje solidno, vedeti pa je treba, da se mora podjetje zaradi negativnih trendov v tekstilni industriji pospešeno ukvarjati z razvojnimi vprašanji, ki so seveda povezana z naložbami. Pozitiven rezultat smo ustvarili pri prodaji lastne blagovne znamke, medtem ko proizvodne enote ustvarjajo negativen rezultat ali pozitivno ničlo. Problematični so Ion posli, ki jih je še vedno 60 odstotkov, in pri katerih se soočamo z velikimi pritiski na cene in z nenadnimi odpovedmi naročil. Zaradi tega in pa zato, ker na Idrijskem ni težko dobiti bolje plačane zaposlitve, smo morali zapreti naše podjetje v Idriji, saj je v njem pred stečajem ostalo zaposlenih premalo delavk za organiziranje proizvodnje. V ljubljanskem Tip-Topu smo se morali otepati podobnih težav s partnerji, s tluktuacijo in z visokimi stroški proizvodnje, saj je bilo podjetje skoraj v centru Ljubljane. Zato smo se odločili proizvodnjo in del zaposlenih preseliti v del našega podjetja v Trebnjem.” “Koliko ljudi je bilo ob posel v Tip-Topu ir Ljubljani, koliko na Ptuju, koliko v Idriji?" “V Ljubljani jih je bilo leta 1998 zaposlenih 150, lani oktobra, ko smo začeli seliti proizvodnjo v Trebnje, pa še 108. V obliki trajnih presežkov smo rešili 17 ljudi. V okviru stečajnega postopka je delovno razmerje prenehalo 17 delavcem, ki jih nismo mogli zaposliti v Trebnjem zaradi omejitev v kolektivni pogodbi niti jih opredeliti kot trajne presežke, ker so bili zaščitena kategorija delavcev. Štiri smo zaposlili pri drugem delodajalcu, nekaj delavcev je dalo odpoved, druge pa smo preselili. V Trebnje jih je odšlo 65, vendar je kakšnih 20, predvsem mlajših delavk iz. nekdanjega Tip-Topa že odšlo, ker so si poiskale službe bliže domu. V Trebnjem je zdaj zaposlenih 148 ljudi. Na Ptuju je bilo po stečaju, ki je sledil znani stavki, 120 ljudi prezaposlenih v invalidsko podjetje Valido, ki je lani začelo prestrukturirati proizvodni program. Srajčni program je sorazmerno enostavna proizvodnja in tuji partnerji srajce ceneje šivajo na Vzhodu. Na Ptuju je srajčni program izpadel, prestrukturiranje proizvodnje pa pomeni dnevno izgubo in predlagana je bila prisilna poravnava. Sklep o tem je postal pravnomočen januarja letos in v prisilni poravnavi je kot eden izmed ukrepov predvideno prenehanje delovnih razmerij 82 delavkam. Devetega februarja je 42 delavk že dobilo sklep o prenehanju delovnega razmerja.” Ko smo pred dnevi poklicali v Novo mesto Jožeta Mikliča, sekretarja območne organizacije ZSSS Dolenjske in Bele krajine, nam je na rutinsko vprašanje, s čim se ta hip ukvarjajo na območn' organizaciji sindikatov, odgovoril, da z nepravilnostmi pri odpoved^ podjetniških kolektivnih pogodb v tekstilni industriji Dolenjske in Bele krajine in s poskusi zniževanja stroškov dela na račun manjši pravic zaposlenih. Upravi tekstilnih podjetij Labod in Novoteks-Tkanina sta odpovedali podjetniški kolektivni pogodbi, v novih Pa ponujata zaposlenim manjše pravice. Pojavljajo pa se tudi nepravilnosti pri načrtih za zmanjševanje števila zaposlenih v teh podjetjih. Odpravili smo se v Novo mesto k Jožetu Mikliču in v Labod. O tem, kaj se dogaja v Novoteksu-Tkanini, pa prihodnjič. Jože Miklič: Vodstvena struktura v tekstilni industriji rada ubira nedopustne bližnjice pri reševanju kadrovskih vprašanj in pravic zaposlenih. “Zakaj ste začeli zmanjševati število zaposlenih v matični družbi v Novem mestu?” “V tem trenutku je v Labodu zaposlenih 964 delavk in delavcev, od tega jih je 287 režijskih delavcev in 677 proizvodnih. Vzrok za kadrovsko reorganizacijo v strokovnih službah Laboda je zmanjšanje obsega proizvodnje, ki ne potrebuje več tako obsežne režije. Poleg tega nam je lani zaradi nasičenosti trga upadla prodaja lastne blagovne znamke. Konzultanta iz tujine smo najeli zato, ker smo želeli objektiven pristop k reševanju tega vprašanja. Njegova ocena, predstavili smo jo tako lastnikom kot sindikatom, je bila, da bi v strokovnih službah bilo koristno zmanjšati število zaposlenih za 109 delavcev. Vendar smo ocenili, da bi bilo dovolj, če bi število strokovnih delavcev znižali za 80 ljudi. Trenutno je v postopku prva skupina petnajstih zaposlenih, ki so bili opredeljeni kot trajno presežni delavci, v prihodnje pa bomo število zaposlenih zmanjševali tako, da se bodo ljudje samozaposlovali, bodo pa še opravljali storitve za Labod.” “Zakaj je uprava Laboda odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo? Kakšno pogodbo si želi v prihodnje?” “Drugega septembra leta 1997 je uprava odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo. Lani spomladi smo se dogovorili o delovnem osnutku nove podjetniške kolektivne pogodbe. Na ravni podjetja si širitve pravic iz splošne in panožr kolektivne pogodbe niti ne predstavljamo. LaI’1 sredi decembra smo sindikatu posredovali ta 4 oS *' nutek, kjer ostajamo pri minimumu pravic, ki .P veljavna zakonodaja daje. Čeprav je sindikat tz' postavljal, da želi imeti kolektivno pogodbo, P3 njegovega odgovora še nismo dobili. Zato do P°' gajanj in usklajevanja še ni prišlo.” “Na območni organizaciji ZSSS pravijo* f osnutek, ki ste ga ponudili, ni bil celovit* “Jasneje, da tarifni del ne bo drugačen, kot P določa kolektivna pogodba dejavnosti (ki v tek1 delu povsem sledi splošni kolektivni pogodi111 Večjega obsega pravic nismo zmogli niti do^e daj, niti jih ne bomo sposobni zagotoviti v p11 hodnje. Zato se nam ni zdelo potrebno tega P®' glavja vključevati v osnutek kolektivne pog°d’ be. V Labodu se tarifni del podjetniške kolektiv’, pogodbe od nekduj povzems po kolektivni pog^l ,• dejavnosti oziroma splošni kolektivni pogodbi* “Ni pa sestavni del podjetniške kolektiv116 pogodbe?" “Tako je.” “In kaj zdaj, ko sindikat zahteva, da je tud tarifni del vključen v podjetniško kolektivno pogodbo?” “Z njihove strani še nismo dobili odgovora. ^ nutek smo jim posredovali šestega decembra l3' ni in dogovorjeni rok za odgovor je bil mesec da3 Toda razen pripombe, izrečene mimogrede m3 vrati, da sindikat ne more odgovoriti v tem zaradi objektivnih okoliščin, nismo dobili nik3j kršnega odgovora. Z območnega sindikata v's:’' do mene ni prišel nikakršen odgovor, čeprav st" z njim o kolektivni pogodbi zelo parlamenti^1' in debatirali, ko smo pripravljali pravilnik o re Sevanju začasnih in trajnih presežnih delavci Za takšno reševanje moraš imeti materialno novo in v tem pravilniku so bili povzeti kritehJ iz odpovedane podjetniške kolektivne pogodb' V izogib nejasnostim in sporom pa smo dopis‘1 li, da se pri kriterijih uporablja izločitvena toda. V odpovedani kolektivni pogodbi je zaP’^ sano, da se uporabljajo kumulativni kriterij1' oklepaju pa je zapisano še izločilni, kar pa je lalllil, dvomljivo. Takrat smo govorili tudi o tem, ali J . bila pogodba odpovedana pravilno ali ne, tcfa 4> 1000 Ljubljana . Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tomaž K°fla * Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 . E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev . Žiro račun 50101-678-47511 . Tisk: DeloTČR d.d„ Dunajska 5, Ljubljana . Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda . ISSN 1408-5569/ SEDEM DNI v SINniKATIH čt. 8 / 22. februar 2001 11 elavska enotnos lektivn' sPrenlem^e zapisane v aneksu h ko- pogodbi, ali pa lahko sprejmemo samo- s Jen a^1- Moram reči, da smo s sindikatom in DnC.0m.^e'avcev podjetja dosegli dogovor, daje šev Jetm^a D08°^a bila odpovedana in da za re-k anje Problema presežnih delavcev sprejmemo t rnateria,no osnovo pripravljeni pravilnik. Na nm i.Stem sestanku smo sindikatu izročili tudi os-be ” norrnativnega dela nove kolektivne pogod- jj ^ar‘j° Tratar, predsednico sindikalne koor-p b-aboda, zaposlena je v enoti Trebnje, smo kol i.r- za*caj sindikat ne priznava odpovedi ni|,e, tlvnc pogodbe in zakaj ni odgovoril na os-“M'n°Ve ^°^e^bvne pogodbe, godb ' v0 Pr‘znavarno odpovedi kolektivne poroki er Jc bila odpovedana po predpisanem kad te8a J0 direktor še vedno uporablja, v_ m.u tak° ustreza,” nam je odgovorila na prvo hali ^ e’ na drogo Pa> da o njej še niso razprav-L.,r so v podjetju preveč zaposleni z izdela-"blačil za nemškega naročnika, tega ak°j’ *,° t0 deio končano, to pa bo konec lekt'mcseca’ bomo sedli za mizo z osnutkom ko-p-ne Pogodbe v rokah,” je dodala, le n°tern je povedala, da je uprava vendar-nain ta'a ^ovzetna za pritiske sindikata. Tako je l0*PreJ nameravala presežnim delavcem, ki so od-Pot‘C /e prejeli, dati 60 odstotkov odpravnine, la jn^ ^a s‘ Je P° sindikalnem pritisku premisli-z.ak h0t*° delavci dobili odpravnino v skladu z botp,nom: Tl|di za štiri čistilke, ki jih je uprava Sel h* na-iPrej dati na čakanje, je sindikat dose-Vjs’ a s° jih prezaposlili v zasebni čistilni ser- dlkG^,or Iršar, podpredsednik koordinacije sin-S|u^,a Laboda in predsednik sindikata skupnih Pog kmeni> c*a' je bila odpovedana kolektivna S°dba boljša od novo predlagane. Osnutek je Mojca Gorišek: Obseg naročil se nam je z leti tako skrčil, da smo bili prisiljeni opustiti proizvodnjo v Idriji, Ljubljani in na Ptuju, posledično pa zmanjšujemo tudi število zaposlenih v strokovnih službah. Na osnutek nove podjetniške kolektivne pogodbe pa bi sindikat moral že odgovoriti. Primerjavi z odpovedano kolektivno pogodbo l( °Lrnjen, saj v njem manjkajo plače. Orug/ proi)iem podjetja so kadri oziroma ^organizacija na kadrovskem področju. a«0 poteka ta reorganizacija?" vari- Za^etLu se je uprava pogovarjala in dogo-NinS U S. Posameznimi delavci mimo sindikata, in .a[cdila programa reševanja presežnih delavcev dol - Pravihiika, po kakšnih kriterijih naj bi se ii..'0.čali presežki, ni bilo. Ko pa je sindikat pri-na upravo z zahtevo, naj 'igra po notah’, je J^il.... . arle naredila program in pravilnik o dolo-SevJU, Presežnih delavcev. In zdaj določanje pre-*b delavcev poteka mnogo bolje kot prej. t ŠteW/o zaposlenih pa se bo še krčilo?” Lir v Samo za zdaj se še nc ve, do kake mere. *enih °r nam -ie dejal’ da je Ireba število zapos-Lhlc sPrav‘li na takšno raven, da jih bo tovarna ta 0° Preživljala. Ne vemo pa, kakšen naj bi bil tiln' 'lr se dogaja v dolenjski in belokrajnski teks-v c>,lnd!Jstriji, je tipično za tekstilno industrijo p^6 otL” nam je dejal Jože Miklič. “Tekstilna JetJa v Sloveniji, ki so za zdaj še obstala, morajo Marija Tratar: Za sindikat je odpoved kolektivne pogodbe nična, ker je uprava zamudila rok za odpoved, poleg tega pa jo direktor še vedno uporablja, kadar mu to koristi. izpeljati prestrukturiranje proizvodnje, iskati nove trge, zmanjšati število zaposlenih, se dezinves-tirati, modernizirati in finančno konsolidirati. No-voteks-Tkanina je že nekaj mesecev v prisilni poravnavi, Labod pa se reorganizira in prestrukturira, da bi zmanjšal stroške. Podjetji si prizadevata zmanjšati stroške dela z zmanjševanjem števila zaposlenih in zmanjšanjem njihovih pravic iz dela. Težave v tekstilni industriji pa povzroča dosti slabša vodstvena kadrovska struktura kot pred leti. Zato zaradi pomanjkljivega znanja postopkov ne znajo izpeljati pravilno, brez konfliktov, in zato prihaja do zastojev pri izvedbi ali celo zavračanja projektov.” "V Labodu se prav ta trenutek rešuje vprašanje presežnih delavcev v strokovnih službah. Ali je pri tem bilo storjenih kaj napak, ki ste jih omenjali uvodoma?" “Pravkar izdajajo odločbe trajno presežnim delavcem, ki jih je bilo prvotno v programu reorganizacije prek 50, ker pa so pred sprejetjem programa izpeljali projekt zmanjšanja števila zaposlenih po sporazumni varianti (čeprav je bilo precej teh 'sporazumov’ izsiljenih, zlasti pri manj izobraženih delavcih), je na koncu na seznamu presežnih delavcev ostalo le 30 ljudi. Ti so zaposleni predvsem v skupnih službah Laboda.” “Pri kadrovskih selekcijah je v ozadju pogosto vprašanje, ali ne gre morda tudi za osebne zamere." “Prizadeti delavci pogosto menijo, da so bili šikaniranj. Če hočemo sumničenje odpraviti, mora sindikat sodelovati že v predhodnih postopkih. Z obveščanjem sindikata in zaposlenih zagotavljamo večjo informiranost članov sindikata ter preprečujemo nekorektnost postopka. Ponavadi predsedniki sindikatov v podjetjih nimajo dovolj znanja, zato jim pomagamo na območni organizaciji. Pomagamo tudi sindikatu v Labodu. Za upravo je to ovira, kajti strokovna raven obeh pogajalcev je vsaj enakovredna, kar preprečuje ali vsaj otežuje poenostavljene odločitve. Zato smo nezaželeni, včasih pa celo območno organizacijo sindikata poskušajo izločiti iz reševanja teh problemov. V Labodu je težava tudi v tem, da so programe izdelali pozno in se jih je mudilo sprejemati. Faza sporazumnega odpuščanja je trajala predolgo, in namesto da bi uprava s sindikatom preverila, ali so kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev v redu ali ne, gaje najprej zaobšla. Zaradi tega se je izpeljava programa zataknila. V Labodu so ti dogodki tekli v zadnjem trenutku, nečisto, nepregledno in ne vemo, ali je bil program presežnih delavcev ob naših pripombah sprejet ali ne. Uprava o tem ni dala jasnega sklepa. Na koncu koncev ne vemo, ali je treba sprožiti arbitražo ali ne. Temu bi dejal ribarjenje v kalnem, kar ni dobro, ker bo projekt v celoti padel, če pride do tožbe le enega samega delavca. Pri programu reševanja presežnih delavcev in pri merilih za določitev presežnih delavcev smo v sindikatu vztrajali, da veljajo kriteriji iz kolektivne pogodbe in dajih je mogoče spremeniti samo z aneksom k pogodbi. Na območni organizaciji skušamo delovati preventivno in korektno, če pa gredo nekateri dogodki mimo nas, mora potem pravna služba reševati, kar se rešiti da. Ne morem reči, da imamo z vodstvom Laboda kakšen spor. Imam pa občutek, da se o nekaterih stvareh dogovarjamo, nekatere pa tečejo mimo sindikata. To pa je slabo tudi za razvoj podjetja.” “V Labodu je uprava že pred časom odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo. Zakaj še ni dogovora o novi?” “Prepričani smo, da je bila kolektivna pogodba odpovedana en dan po roku za takšno odpoved, zato menimo, da kolektivna pogodba še velja. Na skupnem sestanku maja lani smo se dogovorili, da arbitraže ne bomo sprožili, ker je podjetniško kolektivno pogodbo v resnici treba posodobiti in se dogovorili o pripravi nove pogodbe. To bi lahko bilo urejeno pred določanjem presežnih delavcev. Ker pa kolektivna pogodba ni dorečena, je tik pred pogajanjem nerešeno prav- Gregor Tršar: Uprava je sprva hotela določati presežne delavce brez programa reševanja in pravilnika o merilih za določanje presežkov, potem pa jo je sindikat prisil, da je oba dokumenta pripravila. Zdaj teče določanje presežnih delavcev povsem drugače, brez problemov. no stanje, kaj velja in kaj ne. Vodstvo pritiska na sindikat strokovnih služb, da bi pristal na urejanje dela pravic zaposlenih s pravilnikom, kar pa ni v skladu z našo sindikalno politiko. Ne strinjamo se, da so v kolektivni pogodbi zapisane manj pomembne pravice, važne pa v pravilniku. S pritiski smo dosegli, daje uprava pripravila osnutek podjetniške kolektivne pogodbe. Vendar se brez tarifnega dela nimamo kaj pogajati o sprejetju nove kolektivne pogodbe, zato smo iz načelnih razlogov zavrnili pogajanja, dokler predlog nove kolektivne pogodbe ne bo celovit. Strokovna služba podjetja je obrazložila, da niso mislili kolektivne pogodbe izdelati brez tarifnega dela, ampak da je niso uspeli pripraviti zaradi obilice drugega dela. Mislim pa, da smo upravičeno previdni, kajti poslali so nam le normativni del kolektivne pogodbe, ki vsebuje tudi končne in prehodne določbe, in zato deluje kot celovit dokument.” "Kaj velja v času med eno in drugo kolektivno pogodbo?” “Pravic se načeloma ne sme spreminjati, dokler to ni javno dorečeno. Treba je pač povedati, po katerem aktu jih spreminjate (znižujete). Dokler ni novega predpisa, strokovne službe uporabljajo starega.” “Torej pritisk z odpovedjo ni tako hud, kot se zdi?” “Ne, edinole, če sindikat ne ve, kaj storiti, lahko vodstvo s takim pritiskom kaj doseže. Če pa sindikat ve, kakšne so lahko posledice, je pritisk manj pomemben; če pa ima še zaupanje članov, pa to sploh ni močan pritisk, saj sindikat lahko v vsakem trenutku odgovori z nasprotnim pritiskom - stavko. Zame je večji problem kršenje jasnih predpisov in s tem se ukvarjamo v dosti večji meri.” B.R. elavska enotnos ' št. 8 / 22. februar 2001 Zbor 200 odpuščenih delavcev Emone Blagovni center Sindikat bo ščitil njihove pravice, tudi pravico do odpravnine Sandi Bartol, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) je prejšnji petek povabil 200 odpuščenih delavcev podjetja Emona Blagovni center na pogovor, na katerem naj bi zvedeli, kaj lahko sindikat naredi zanje. Na sklepe o odpustitvi se skoraj ni smiselno pritožiti, sindikat pa lahko poskrbi, da boste prejeli vse, kar vam po zakonih in kolektivni pogodbi gre, da ne boste odšli goli in bosi, je poudaril sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije. “Na današnji pogovor sem povabil direktorja in prokurista Emone Blagovni center (EBC), vendar sta udeležbo odklonila. Pogovarjal sem se z direktorjem in prokuristom EBC, sodelovala je tudi Jana Por, predsednica SDTS v EBC. Direktor nam je povedal, da bi podjetje, če ne bi odpustilo delavcev, slej ko prej šlo v stečaj. Zato so se v podjetju odločili za prisilno poravnavo in na njej temelječo finančno reorganizacijo. Zaradi razbremenitve poslovanja so se odločili tudi za 200 presežnih delavcev. Pravno-formalno tega ukrepa podjetju ni mogoče očitati. Podjetje v postopku finančne reorganizacije se pri odpuščanju delavcev ni dolžno ozirati na socialne ali druge kriterije. Ker seje name obrnilo veliko delavcev, ki so se zaradi odpustitve znašli v veliki socialni stiski, sem vodstvo podjetja vprašal, ali so pripravljeni, da bi skupaj ugotovili, ali je najbolj prizadete mogoče izločiti. Tega niso hoteli sprejeti, sklicevali so se le na kruto logiko kapitala. Direktorju sem zato povedal, da bo naš sindikat uporabil vsa razpoložljiva sredstva za zaščito odpuščenih delavcev. Povedal sem mu tudi, da imate odpuščeni delavci pravico do letošnjega dopusta, če ga ne morete izkoristiti, je delodajalec to dolžan plačati. Glede tega se je direktor z nami strinjal. Najtežje vprašanje pa je bila pravica vas odpuščenih delavcev do odpravnine. Dopovedoval sem, da imajo odpuščeni to pravi- Sandi Bartolje poročal o rezultatih pogovora z vodstvom Emone Blagovni center. Na Bartolovo povabilo je v Dom sindikatov prišlo kakšni'1 100 odpuščenih delavcev Emone Blagovni center. ki so bili nezakotii'0 odpuščeni.« Za Bartolom je lavcem spregovorils pravnik območne orga nizacijeZSSS Ljubljana z okolico Ig°r Vresk. Po njegovih besedah se zoper sklep 0 prenehanju delovnega razmerja ne splača p11 toževati. Pritožiti sC splača le tistim, ki s° posebej zaščiteni, na' primer invalidom 2. kategorije. Je pa od ja111 stvenega sklada m°. goče zahtevati in doN" eno minimalno plaC na račun odpravnin^ Za odpravnine, če J1! podjetje ne prizna, so delavci pač prisilje11 tožiti. Z vsako tožbo bo treba plačati sod110 takso, njena višina je odvisna od viŠi1^ zahtevka. Tožitelji morajo računati, daJe najmanjša taksa (za zahtevek do 150.000 Kolarjev) 9000 tolarjev. Plačila takse so lahk0 oproščeni le tisti, ki na člana družine ne pr6-P mejo več, kot znaša zajamčena plača. Sandi Bartol je delavcem še pojasnil, da imaJ° vsi člani SDTS pravico do brezplačne pravde pomoči. Socialno ogroženi imajo tudi pavico do solidarnostne pomoči. Na pogovoru so udeleženci govorili tud o svojih lastninskih pravicah. EBC je me. redkimi družbami, v katerih so zaposle11 največji lastniki in so za svojo zaščito us tanovili tudi družbo pooblaščenko. Za to s0 Več delavcev seje posvetovalo s predstavniki območne organizacije ZSSS Ljubljana z okolico, kjer bodo dobili pravno pomoč. co tako na podlagi naših zakonov kot mednarodnih konvencij, saj so delo izgubili brez svoje krivde. Temu je direktor ugovarjal, češ da je praksa različna. To pomeni, da bo o odpravninah moralo odločiti sodišče. Odpusti so lahko problematični zlasti zaradi tega, ker sklepi, ki ste jih prejeli odpuščeni, ne vsebujejo nobenih pravic in vas napotujejo le na zavod za zaposlovanje. Sindikat bo lahko pravno ščitil le tiste, poleg certifikatov dajali tudi del zaslužka-Notranji odkup naj bi bil zaključen šele prl" odnje leto. Večina zaposlenih se je za to oeda, ker so jim Sefi obljubljali, da bodo J^ova delovna mesta tako varnejša. Del de-^arja za notranji odkup naj bi bil uporabljen ‘'druge namene. Udeleženci sestanka so .e e . zvedeti, kako lahko uveljavijo svoje pravice ali to vnovčijo. Poučili so 1 - daje premoženje EBC še zelo veliko in a naj zlasti pazijo, da se ne bo zmanjšalo 1 kar izpuhtelo. Za zaščito lastniških intere-j°y naj bi skrbela posebna skupina odpuščenih e avcev, v katero so imenovali Jano Por, n reja Salamona. Kristino Pevec, Jerneja t in Antona Fistroviča, ki se bo v en dneh sesnda na sedežu SDTS. deleženci pogovora so nam povedali še arsikaj, kar bo treba pojasniti. Najprej to, ‘l Je uprava podjetja prodala počitniške zmogljivosti in upravno stavbo na Trubarjevi ulici v Ljubljani, vendar ni jasno niti, za koliko niti kam je šel denar. V podjetju je bilo do sedaj 450 zaposlenih, odpuščenih naj bi bilo 200, še 60 pa naj bi letos izkoristilo možnost upokojitve. Za vse to bi EBC morala pripraviti program, vendar ga prizadeti niso imeli možnost videti, kaj šele proučiti. Tudi programa prisilne poravnave večina odpuščenih delavcev ni mogla spoznati. EBC ima v Ljubljani šest diskontov, v katerih seje promet v zadnjih letih izjemno zmanjšal. Kupce so prevzeli novi trgovski centri, Meractor, Leclerc ... Največ dohodka je EBC ustvarjala z grosistično dejavnostjo. Ali bo zmanjšanje števila zaposlenih za več kot polovico, ob nezmanjšanih trgovskih po- licah, izboljšalo rentabilnost, je vprašanje za znanstveno fantastiko. Bolj kot odpuščanje delavcev bi rešitev morali iskati v preureditvi trgovin in povezavi z bolje organiziranimi trgovskimi družbami Nekateri od delavcev, s katerimi smo se pogovarjali, so prepričani, daje potapljanje EBC v veliki meri povezano s prevzemi Savinjske trgovske družbe in Žane, v kar je podjetje šlo brez svojega denarja. Prevzeti družbi pa naj bi s svojim ravnanjem EBC prizadejali še dodatno škodo. Program prisilne poravnave naj bi bil po nekaterih mnenjih korak v smeri prilastitve velikega premoženja od nekoga, ki sedaj deluje v ozadju in lahko vpliva na poteze uprave in nadzornega sveta EBC. Franček Kavčič nes>JaSa ^ogar' sekretarka Območ-vin, rvlb"ra Sindikata delavcev trgo-bci Slovenije za Zasavje, je v Novi So avski enotnosti št. 6. navedla, da ? Se Problemi zaposlenih v Potrošnji nig0r{e Zaostrili do te mere, da jih je .'^oce reševati le z javno objavo. Ta nit'ia meje začud‘la. ker niti s stra-del Slndikata, niti s strani sveta 0 .av,Cev (di kogarkoli od zaposlenih se? ‘h. zaos,ritvah doslej nisem bil kini anjen' ^di o vsebini pred krat-dik l^0°ešenegu Pisma članom sin- uta Potrošnje, podpisanega od M, e kogar, v katerem je člane sin-« seznanila s pravico, da svoje ,nJelic tožijo zaradi negativne sti-VešgCije’ 'dsem bil od nikogar ob-„ e,,' Ker je bila v pisma omenje- ni '"^‘direktorjevafunkcija, sem zanj ^Prosil predsednika Območnega dol -a' da bi lahko po svoji službeni Po/-,„ ukrepal in se po potrebi s, et°val tudi z našim pravnim za-^or n,*°m’ vendar nisem dobil odgo- 1 Tfavilna je ugotovitev, da je bila 6. Za i® ‘zclana odločba inšpektorice ,, ■ ' v elanku navedenimi nalo- p .1 'a odpravo nepravilnosti na , roeju merjenja skupinske in indi-dQ "udie uspešnosti. Logarjeva trdi, in T h°djetje na odločbo ni odzvalo kj. a tl,di odpravilo ni ničesar. Očitno to" ‘ 'esnemu sodelovanju z Inšpek-nilt °ln za delo, ni seznanjena z zapis-„ if>m Inšpektorata z dne 18. I. 2001, terem je poleg drugega navede-• da se postopek nadzora ustavi, ker "dločba izvršuje. l^jdpočna in strokovno oporečna je v 1 njena interpretacija, da imamo dol^djetniški kolektivni pogodbi 'a 0< ^a' ki destimulirajo odsotnost Si"dt bolezni. Prav na pobudo lO l£j‘kata Z dne 28. 11. 1997 in 26. 3. dot ” Xm° v kolektivno pogodbo vnesli pr’ d°, ki stimulira tiste delavce, ki ‘sPevajo k realizaciji planiranih efektivno opravljenih ur, s 6 odstotki na osnovno plačo. Torej ne gre za destimulacijo, ampak za stimulacijo, za katero se je zavzemal sindikat družbe, za kar pa verjetno Logarjeva ne ve. Individualno stimulacijo določam ob upoštevanju predlogov poslovodij oz. vodij sektorjev in po lastni oceni, kajti na osnovi dobrega pregleda nad osebno angažiranostjo posameznih delavcev mi pri 100-članskem kolektivu to ni pretežko. Logarjeva trdi, da takšnega obračunavanja plač v nobeni trgovski družbi v naši državi ni. O takšni širini njenega poznavanja resno dvomim, kajti še obljube, dane na skupnem sestanku z izvršnim odborom sindikata družbe 6. 6. 2000, da bo pridobila in posredovala podatke o povprečnih plačah zgolj trgovine Zasavja, do danes ni realizirala. Glede plačila nadur ima gospa Logarjeva prav. Res smo kršili 25. člen ZTPDR in v nekaterih primerih presegli dovoljen mesečni fond nadur, vendar so delavci dobili vse ure plačane, niso delali kot »dninarji«, kar Logarjeva trdi za vajence, čeprav v podjetju nimamo nobenega vajenca. /S.januarja je Tjaša Logar obvestila člane sindikata, da je IO sindikata podjetja direktorju predlagal pogovor o ureditvi razmer, vendar do njega ni prišlo. Neohveščen bralec bi lahko iz takšne interpretacije zaključil, da sem odklanjal kakršenkoli pogovor o tem. Resnica je drugačna. Od sredine lanskega leta sva se s sekretarjem SDTS in z vsakokratnim vedenjem predsednika sindikata Potrošnje dogovarjala o skupnem sestanku, vendar so se termini tudi zaradi preobremenjenosti funkcionarjev sindikata prestavljali, dokler mi sekretar SDTS 26. 10. 2000 ni sporočil, da skupni sestanek odpade, ker bo najprej prisoten na sestanku IO, nato pa bo, če se bo pokazalo za potrebno, tudi razgo- vor z menoj. Skupni sestanek, predviden za IL decembra 2000, pa je res odpadel zaradi mojih obveznosti v Eri, d. d. Velenje. Po tem terminu so se dogodki odvijati po scenariju gospe Logar, vse do izdaje zgoraj omenjenega Pisma. Glede nove podjetniške kolektivne pogodbe le naslednje: v javno razpravo smo jo dali 10. L 2000 in ne 15. L 2000 in pričakovali od vseh zaposlenih nanjo sugestije, pripombe in predloge. Svet delavcev, kljub temu, da je predsednica preklicala vse poslovalnice pred sejo, nanjo ni dobila niti ene pripombe, sindikat pa je predlagal podaljšanje roka do konca februarja za pripravo konkretnih predlogov in dopolnitev, s čimer sem se strinjal, pa tudi s tem, da dobi predsednik sindikata osnutek PKP za nadaljnjo obravnavo. IO sindikata mi je 30. L 2001 tudi predlagal skupni delovni sestanek, na katerem naj bi predstavil gospodarski načrt 2001 in ostale kriterije za oblikovanje meril za ocenjevanje delovne uspešnosti. Ta sestanek sem predlagal za 19. 2. 2001, vendar sem 15. 2. 2001 prejel obvestilo, da zaradi premajhnega števila prejetih izvodov osnutka PKP odstopajo od obveze, da bodo do konca februarja oblikovali nanj pripombe, moj predlagani termin razgovora o gospodarskem načrtu pa prestavljajo v mesec marec. Logarjevo zato resno sprašujem, kdo ima s kom negativno izkušnjo. Neupravičeno se nam očita tudi, da nismo delavcu, ki smo ga napotili na izobraževanje, povrnili potnih stroškov. V času mojega vodenja podjetja se je nekaj delavcev res izobraževalo, vendar na svojo željo. Čeprav ne bi bilo potrebno, je družba zanje prispevala polovico šolnine. Prav tako nismo nikomur onemogočali strokovnega izobraževanja. Živilski in ostali zdravniški pregledi se opravljajo na medicini dela v Zagorju, torej ne gre za potovanja iz kraja v kraj. Glede ostalih povračil (opravljanje higienskih minimumov in V PD v Trbovljah), pa se je gospa Logar 6. 6. 2000 obvezala, da se bo po pravni plati pozanimala, ali delavcem takšno povračilo pripada. Žal še vedno čakamo na njeno informacijo. Njena kritičnost do ravnanja s presežnimi delavci kaže na premajhno poznavanje delovnopravne zakonodaje. Vsi primeri prevzema delavcev s strani najemnikov gostinskih lokalov so bili izvršeni po veljavni zakonodaji, ljudje pa pri novem delodajalcu zaposleni za nedoločen čas z vsemi pravicami in obveznostmi, kot so jih imeli v Potrošnji. Logarjeva je pred dnevi na lokalnem radiu poslušala mojo razlago, da podjetje ustvarja dobiček Ali je morda tudi to vredno obsojanja? Ali bi bilo bolje, da bi šlo podjetje v stečaj, za kar so bili pred mojim prihodom vsi pogoji. Zanima me, kolikokrat so bili predstavniki območnega sindikata v Potrošnji pred mojim prihodom, ko so delavci neredno prejemali celo zmanjšane plače, bili večkrat brez regresa in raznih dodatkov, morali sami plačevati inventurne manke, delali nadure brez plačila, ko je firma izgubljala na sodišču delovne spore zaradi nezakonitega odpuščanja, ali pa je sprejemala v delovno razmerje delavce brez sprejetih sklepov za to pristojnih organov. Nekateri kandidati za direktorsko mesto so še pravočasno obupali z obrazložitvami, da firma ne rabi direktorja, ampak rešitelja. Dopuščalo se je zastaranje disciplinskih postopkov, da ne govorim o zavajanju delavcev glede pravih poslovnih rezultatov. Očitno pa je Logarjeva preslišala, da smo od leta 1997 do leta 1999 pokrili vso izgubo iz preteklih let v višini 90 milijonov tolarjev, do konca leta 2000 investirali 140 milijonov v posodobitev poslovanja, da se sedaj pripravljamo na novo investicijo, ki naj bi poleg vsega ostalega omogočita tudi socialno varnost zaposlenih in res, kot je slišala, že drugo leto poslujemo s čistim dobičkom. Emil Štern, direktor Potrošnje Ga bodo tožbe prisilile k razumu Sem res brez razuma? “Delavci Aerodroma Maribor že vrsto let živimo v nezavidljivih ekonomskih in socialnih razmerah, saj je naše podjetje že osmo leto v krizi. V zadnjih mesecih pa se kriza spreminja v agonijo,” pravi predsednik sindikata delavcev prometa in zvez v podjetju Aerodrom Maribor Božo Dobršek. “Prejšnji teden so se iztekli trije meseci, odkar nismo prejeli plač, regresov za malico, povračila prevoznih stroškov in drugih materialnih stroškov. Poleg tega nam podjetje dolguje polovico lanskega regresa za letni dopust, jubilejne nagrade in še nekatere stroške. Minevata dva meseca od zaprtja letališča za ves promet. Čeprav je bilo veliko sestankov in pogovorov, rešitve za našo agonijo še ni videti in delavci smo večinoma na čakanju.” Po Dobrškovih besedah so v naj hujšem položaju delavke in delavci samohranilci, nič lažje pa ni tistim družinam, kjer sta v podjetju Aerodrom Maribor zaposlena oba zakonca. Mednje spada tudi družina Boža Dobrška. “Kerne dobivamo plač, je socialna varnost naših družin ogrožena. Mnogi člani SDPZ so na svoj sindikat že naslovili vlogo za solidarnostno pomoč. Pričakujem, da bodo njihove vloge hitro rešene, saj so nekateri delavci zares že v hudih težavah.” Prejšnji teden je nadzorni svet Aerodroma Maribor na seji, na kateri so sodelovali tudi predstavniki delavcev in vodstvo podjetja, delavcem ponudil v razmislek predlog, naj svoje terjatve spremenijo v lastniške deleže podjetja. Konec prejšnjega tedna so se delavci sestali na zboru delavcev. Ker jim ni mogel nihče zagotoviti, da poleg podjetja in delovnih mest ne bodo propadle še njihove terjatve, omenjenega predloga niso sprejeli. Ker podjetje delavcem ne more izplačevati ničesar, so predstavniki sindikata v podjetju že obiskali delovno inšpekcijo. Na podlagi njihovih informacij in prijav delavcev bo inšpekcija izdala ureditveno odločbo ter podjetju naložila, naj de- Mariborsko letališče je zaprto že dva meseca Božo Dobršek: Delavci, ki že tri mesece nismo prejeli plač, smo se po pomoč zatekli na inšpekcijo dela. Mnogi so za solidarnostno pomoč zaprosili tudi naš sindikat. lavcem v mesecu dni izplača terjatve. Če podjetje tega ne bo zmoglo, se bodo delavci lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe. Na začetku tega tedna je Maribor obiskal mj' nister za promet Jakob Presečnik in se z marl' borskim županom Borisom Sovičem pogovarja* tudi o sanaciji letališča. Po pogovoru je PreseC' nik dejal, da je država zainteresirana za obratovanje alternativnega letališča v Mariboru. Po nJe' govih besedah bo ekspertna skupina ministrslva v sodelovanju s strokovnjaki iz občin Marib°r’ Hoče-Slivnica in Miklavž na Dravskem polju- ustanoviteljic Aerodroma Maribor, še v tem ted1111 podrobno proučila razmere ter vladi predlagal ustrezne rešitve. Presečnik je še omenil, daje ministrstvo za pr°' met že konec januarja za mariborsko letališče preCl' lagalo prisilno poravnavo, vendar predlog min|s trstva ni bil upoštevan. Po njegovih besedah bi določenimi korekturami veljalo proučiti, ali je ’e. danji predlog ministrstva še uresničljiv, saj bi b' stečaj podjetja problematičen. Sovič pa je povedal, da je za prisilno poravna vo podjetja treba zagotoviti določena sredstvu-vendar doslej vlada o tem ni imela jasnega sta lišča. Po Presečnikovih besedah naj bi vlada o us° di Aerodroma Maribor odločala najkasneje v <-trtek prihodnji teden. Očitno bodo do takrat rn° rali počakati tudi delavci, saj se bodo nato z laZ jim srcem odločili, ali bodo zaradi neizplačeva nja plač dali odpoved in si zagotovili socialno viti nost na zavodu za zaposlovanje ali pa bodo za radi sanacije podjetja še naprej stiskali zobe ' čakali na boljše čase. ^ Okrogla miza o zapiranju prostocarinskih prodajaln v Šentilju Se zadnji poziv poslancem! “Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije predlaga, da se rok za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln (PCP) podaljša najmanj do konca leta 2001. Le tako bi podjetja lahko omogočila prekvalifikacijo zaposlenih v teh prodajalnah in odprla nova ustrezna delovna mesta, da ne bi delavci izgubili dela in s tem svoje socialne in materialne varnosti,” so poudarili na okrogli mizi s temo “Zaprtje oziroma preoblikovanje PCP naj bi se zgodilo na plečih zaposlenih delavk in delavcev”, ki jo je v torek v Šentilju organiziral republiški odbor Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije v sodelovanju s svojimi sindikalnimi podružnicami v Termah Maribor in Kompasu MTS. Okoli 80 sindikalnim zaupnikom in članom sindikata iz PCP so se pridružili Dušan Semolič, Karmen Leban, Lojze Raško, Pavle Vrhovnik in Branka Jurak. Od povabljenih poslancev iz obmejnih območij se je vabilu odzval samo Franc Pukšič. Sodelovala sta tudi šentiljski župan Edvard Čagran in predsednik Policijskega sindikata v Podravju Vlado Marinič. Dosedanje aktivnosti sindikata za določitev razumnega roka za preoblikovanje PCP so predstavili predsednica sindikalne koordinacije v Kompasu MTS Djurica Bogdanov, sindikalna zaupnica Vera Kramberger, predsednik sindikata v Termah Milan Krajišnik in sekretarka republiškega odbora Sindikata gostinstva in turizma Karmen Leban. Povedala je, da sta z Dušanom Semoličem predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju predala peticijo proti zaprtju prostocarinskih prodajaln do sredine leta, ki jo je podpisalo 5640 delavcev in njihovih družinskih članov. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je dejal, da Slovenija s preoblikovanjem PCP prehiteva. Poudaril je, da se bodo morali politiki, ki se pogajajo o vstopu države v Evropsko unijo, v bodoče začeti pogajati tudi s prizadetimi. Poslanec Franc Pukšič je podprl Lebanovo in Semoliča in dodal, da bo po njegovih informacijah vladajoča koalicija glasovala za zakon. Na ta način se bodo tisti, ki so Sloveniji z nespametnimi in neodgovornimi obljubami prizadejali veliko škodo, pred bruseljskimi uradniki poskušali prikazati kot proevropsko usmerjeni politiki. Če opozicija enotno nastopi proti zakonu, pa lahko neupravičeno dobi etiketo protievropskosti. Pukšič se je zavzel za bolj pokončna in enakopravna pogajanja z Evropsko unijo. Udeleženci okrogle mize so po razpravi sprejeli stališča in jih poslali poslancem državnega zbora. Vanje so zapisali, da od vlade zahtevajo, naj v letošnjem proračunu zagotovi sredstva za prestruktud' ranje podjetij in reševanje delovni mest, ki so ogrožena zaradi zaP1 ranja PCP. “Sindikati ostro naspr0 tujejo dejstvu, da bodo delavci & gubili delo in socialno varnost, preU vsem in samo zaradi politike, ki za radi svoje nepokončne drže Evrop. ski uniji ne zna ali noče z argumentl reči ne! Iz Evropskega sporaz.urna o pridružitvi ne izhaja mednaroh na pravna obveza predčasnega za piranja oziroma preoblikovanj* PCP. Obveznosti bi lahko nastop1' le šele z dejanskim vstopom Sl°' venije v unijo, to je realno okoli lcta 2005 oziroma 2007.” Udeleženci okrogle mize so dr. žavnozborske poslance pozvali, naj s svojim glasovanjem o spornem za konu zagotovijo potreben čas za prt: strukturiranje podjetij in ohranim' delovnih mest. Če bo državni zbof sporni zakon sprejel, bodo ob p° moči svojega sindikata državo t°' žili za odškodnino. Ustavnemu s°' dišču bodo poslali pobudo za p|t' sojo ustavnosti zakona. Ministra za evropske zadeve pa bodo sproti jav no obveščali o vsakem delovne111 mestu, ki bo propadlo zaradi spN jetja spornega zakona. T. Ustavno sodišče proti oženju pravic delavcev zavarovalnic Drago Ščernjavič, sekretar Sindi-a tinančnih organizacij Sloveni- ni ,??VeZane8a v ZSSS’ jg maja la-0(.p s.avnemu sodišču predlagal, naj ka to u*tavnost 3. člena, 5. odstav-]a . .' ^'ena in 29. člena zakona c va, nmskem preoblikovanju zavaro-‘nic. Ustavnemu sodišču je pred-liav' ^ te sPome določbe razve-!i čl' V obrazložitev je zapisal, da Va eni p.ostavljajo zaposlene v za-valnicah v neenakopraven po- ložaj v primerjavi z drugimi delavci v gospodarstvu. Ustavno sodišče je na seji 1. februarja letos sprejelo pobudo za oceno ustavnosti 22. člena in tretjega odstavka 29. člena zakona o zavarovalništvu. Hkrati je sklenilo, da se izvajanje spornih določb zakona zadrži do končne odločitve ustavnega sodišča. Kot piše v obrazložitvi sklepa ustavnega sodišča (sodniki so ga sprejeli soglasno), je sindikat kot pobudnik postavil pod vprašaj rešitev, po kateri delavski direktor v zavarovalniški družbi ne more biti član uprave, in rešitev, po kateri člani nadzornega sveta iz vrst delavcev ne morejo sodelovati pri odločanju o bistvenih odločitvah iz pristojnosti nadzornega sveta. Predlagatelj je svojo pobudo utemeljeval tudi z bojaznijo, da bodo zavarovalnice spremenile svo- je statute in z njimi bistveno omejile pravice delavcev do soupravljanja. Ustavno sodišče je pri pobudi za začasno zadržanje spornih členov tehtalo med škodljivimi posledicami izvrševanja ali neizvrševanja zakona. Ker je ocenilo, daje lahko oženje pristojnosti predstavnikov delavcev v organih družb poseg v njihovo ustavno pravico, je pobudo sindikata sprejelo. Poskusi različnih subjektov za omejitev soupravljavskih pravic zaposlenih so pogosti. Ta sklep ustavnega sodišča je resen korak k temu, da se ti poskusi, ki so v nasprotju z evropskimi standardi, ne bodo ponavljali. F. K. V Mercatorju Dolenjska zgladili v k f0c*jetju Mercator Dolenjska, 12 aterem je zaposlenih kakšnih va n ‘n lrg°vcev- sije upra- šan' ^asa prizadevala za skraj-PoT dHPustov- Ker J6 sindikat v Va n6*''11 ternu nasProtoval, je upra-pis . ^meznikom ponujala v pod-niernkaVe’ da Pristajajo na spre-Pust bo kriterijev za odmero do-leni °V Z?ra(ii tega je med zapos-Prišlo do velikega nezado- relf^^i zgiaciitve spora sta se v to-ve ■ . Paj sestala predsednik upra-ja „n'ZVr^n' °dbor sindikata podjet-se'kr e*°Va*i 80 tud* sekretar SDTS, etarka in pravnica območnega od- bora SDTS. Po večurnih pogajanjih sta predsednik sindikata Franc Kuzma in predsednik uprave Stanislav Hribar podpisala dogovor. V njem med drugim piše, da bodo aktivnosti za podpisovanje izjav o strinjanju s spremembo kriterijev za letni dopust ustavljene. Že pridobljene pisne izjave (menda jih je bilo več sto) se štejejo za brezpredmetne in jih vodstvo podjetja ne bo uporabilo za noben namen. Oba podpisnika dogovora sta se še zavezala za vzdrževanje socialnega miru in razvijanje korektnih partnerskih odnosov. F. K. V Grastu pripravljajo UBiuvmn razmerjih V družbi Grasto pripravljajo nov pravilnik o delovnih razmerjih. Z njim nameravajo urediti pravice in obveznosti zaposlenih na podlagi kolektivne pogodbe za dejavnost poslovanja z nepremičninami in drugih predpisov. Sindikat in svet delavcev aktivno sodelujeta pri oblikovanju tega za delavce pomembnega akta. Predsednik sindikata Franc Hribar pa je na podlagi pooblastil članov sindikata prejšnji teden vložil ugovor na sklepe o novi odmeri dolžine letnega dopusta. Justi Arnuš Franc Hribar, predsednik sindikata Grasto: “Minimalno število dni letnega dopusta po kolektivni pogodbi je 20 in ne 18 dni.” Podjetje Induplati ne bo odpuščalo dik re^nj' teden sta se na skupni seji sestala sin-Sod 'n svet delavcev podjetja Induplati Jarše. pr e|°Vali so tudi predstavniki vodstva družbe, ret;] !edn'k rePuW‘škega odbora STUPIS-a in sek-rka Območne organizacije ZSSS Domžale. Šo j 'j6^01 družbe Dorde Mihajlovičje podal kraj-|etu . rmacijo o poslovanju družbe v preteklem bilo h1 l,°jasnil nuerte za naprej. Poslovanje ni am j? .’ v na^rtu Pa ni odpuščanje delavcev, odčim hitrejša sanacija. Ta temelji na večji de| Vornosti za izvajanje programov, boljšem so-p0 ?yanju in dobrih komunikacijah z vsemi za-,.0,/n‘mi ter na zagotovitvi sredstev za financi-razvoja novih izdelkov. Pip ani sindikata in sveta delavcev so se sezna-prj | 1 z nalogami na področju varnosti in zdravja Arn x ■ Smetarka območne organizacije Justi 0aj,as Je predstavila novi zakon, ki nalaga delo-Cern, svetom delavcev in sindikatom številne Milica Pirc, predsednica sveta delavcev, Vinko Kepec, predsednik sindikata, in Dorde Mihajlovič, direktor podjetja Induplati Jarše, na skupni seji sveta delavcev in sindikata. naloge in odgovornosti za doseganje ustrezne varnosti zaposlenih pri delu in njihovo zdravje. Vodstvo družbe se zaveda pomembnosti ureditve tega področja v podjetju in je zato zagotovilo, da bo poskrbelo za vzpostavitev učinkovitega sistema kulture varnega in zdravega dela. Pričakujejo, da jim bo na tem področju priskočilo na pomoč tudi združenje tekstilnih podjetij. Na skupni seji so začeli tudi razpravo o pripravi načrta za delo v prihodnje. Ugotovili so, da za delo v sindikatu oz. svetu delavcev ni dovolj le pripravljenost za sodelovanje. Menili so, daje potrebno mnogo več, predvsem precej različnega znanja in poznavanja funkcije sveta delavcev oz. sindikata v podjetju. Zato se bosta svet delavcev in sindikat kmalu ponovno sestala - vsak na svoji seji. Lotila se bosta konkretne priprave programa dela. Justi Arnuš aenotnosi 8 ' št. 8/22. februar 2001 Pogovor s predsednikom in sekretarjem SDE v Dravskih elektrarnah Maribor Ervinom Kosom in Bojanom Majheničem V Dravskih elektrarnah podpisali podjetniško kolektivno pogodbo Veriga hidroelektrarn na Dravi je pred desetletjem zagotavljala 26 odstotkov slovenskih potreb po električni energiji. Sredi devetdesetih let začeta prenova dravskih elektrarn bo njihovo skupno moč krepko povečala. Prenova je zahtevna naloga tudi za vse zaposlene v podjetju Dravske elektrarne, saj od njih terja dodatne napore. Kako so delavci leta prenove občutili na svoji koži? O njihovem položaju in obetih za prihodnost smo se pogovarjali s predsednikom in sekretarjem Sindikata delavcev dejavnosti energetike (SDE) v Dravskih elektrarnah Maribor Ervinom Kosom in Bojanom Majheničem. “Leta prenove so bila za delavce v našem podjetju naporna in odgovorna” pravi Kos. “Ker je prenova od vseh zaposlenih terjala dodatne napore, se je naš sindikat dosledno boril za čim boljši položaj delavcev, kar je tudi sicer njegova osnovna naloga. Reči moram, da smo delali prizadevno in da smo bili pri tem uspešni - v veliki meri tudi zaradi dobrih in korektnih odnosov z vodstvom podjetja, ki ima razumevanje za probleme in interese zaposlenih.” Za boljši ekonomski položaj delavcev Ervin Kos in njegovi sodelavci se zavedajo, da v takšnih sistemih, kot je elektroenergetski, bitka za ustrezen ekonomski in socialni položaj delavcev ne poteka samo v podjetjih, temveč tudi na ravni panoge in države. Zato je denimo Ervin Kos poleg tega, da vodi sindikat SDE v Dravskih elektrarnah Maribor, tudi član predsedstva SDE, podpredsednik konference elektrogospodarstva pri SDE, predsednik koordinacije podružnic SDE v hidroelektrarnah Soča, Sava in Drava, član komisije za spremljanje in izvajanje panožne kolektivne pogodbe, predsednik časopisnega sveta v časniku Naš stik (izdaja ga Elektro Slovenija) in opravlja še kakšno dolžnost v elektrogospodarskem sistemu. Naloge predsednika sindikata v podjetju opravlja skladno z določili kolektivne pogodbe dolžnost poklicno. V Dravskih elektrarnah Maribor je zaposlenih 330 delavcev, od tega blizu 130 v skupnih službah in centru vodenja, medtem ko drugi delajo v treh poslovnih enotah - Zgornja, Spodnja in Srednja Drava in osmih hidroelektrarnah. V skladu z določili energetskega zakona se podjetje pripravlja na reorganizacijo, s katero bodo obratovanje ločili od vzdrževanja in uvedli še nekaj novosti. Tako bo podjetje pripravljeno pričakalo odpiranje domačega trga za tuje dobavitelje električne energije. Ervin Kos: Sindikat je veliko storil za izboljšanje ekonomskega položaja delavcev, kar je tudi posledica dobrega in korektnega sodelovanja med vodstvom podjetja in sindikatom. “Zaposleni smo kar nekako s strahom gledali na prenovo, saj smo se zavedali, da bo tako strokovnjakom kot delavcem prinesla nove naloge in odgovornosti ter dodatne obremenitve. Hkrati pa smo se zavedali, da je prenova za vse nas velik izziv, ki delavcem zagotavlja varna delovna mesta in dobro poklicno perspektivo,” pravi Kos. Nekateri so se bali, da bo podjetje zaradi modernizacije prisiljeno odpuščati trajno presežne delavce. Vendarle pa je, kakor pravi Kos, podjetju v tesnem sodelovanju s sindikatom uspelo z mehkimi metodami rešiti vse probleme trajno presežnih delavcev tako, da ni nihče ostal brez dela in socialne varnosti. “Res pa je, da je podjetje v minulih letih veliko pozornosti in sredstev namenilo za dodatno izobraževanje in usposabljanje delavcev ter za njihovo prekvalifikacijo, saj so bili zaradi prenove nekateri prerazporejeni na zahtevnejša dela in naloge,” dodaja Majhenič. “Zaradi tega seje še izboljšala kvalifikacijska struktura zaposlenih v podjetju, kije v povprečju nad srednješolsko izobrazbo.” To pa ni nič neobičajnega, saj je delo v takšnem podjetju, kot so Dravske elektrarne, zahtevno in še zlasti odgovorno, ker delavci upravljajo zelo drago opremo. Njihova moralna in materialna odgovornost je zelo velika, saj lahko ena sama napačna odločitev povzroči hudo nesrečo in milijardno škodo. Poleg tega morajo priti delavci na delo vedno, kadar je nujno, delovni proces v podjetju pa traja vse dni v letu 24 ur. Zahtevno in odgovorno delo Po pripovedovanju Kosa in Majheniča so se s prenovo izboljšali tudi pogoji dela. Zaradi daljinskega vodenja je pri nekaterih delih potrebnih tudi manj izvajalcev, čeprav hidroelektrarne na Dravi proizvedejo znatno več električne energije kot pred desetletjem. Strokovnjaki in delavci pa ne skrbijo samo za obratovanje hidroelektrarn, temveč po po- Dravske elektrarne proizvedle 100 milijard kilovatnih ur električne energije Ta ponedeljek natanko ob 13.15 uri je števec v Dravskih elektrarnah Maribor pokazal, da je osem elektrarn na Dravi od leta 1918, ko je začela obratovati Fala, proizvedlo skupno 100 milijard kilovatnih ur električne energije. Samo lani so proizvedle 2,8 milijarde kilovatnih ur (za primerjavo: Jedrska elektrarna v Krškem proizvede letno okoli 4,6 milijarde kilovatnih ur električne energije). Bojan Majhenič: Podjetni^ ka kolektivna pogodba gotavlja delavcem več Prf' vic, kot jih imajo po panot’' kolektivni pogodbi. sebnem planu tudi za njihovo vzdf ževanje. Kako pa so delavci pl-1^ ni za svoje odgovorno in zahtevi1 delo? “Plače v našem podjetju so v skladu s kolektivno pogodbo eleK trogospodarstva,” pravi Kos. “Izh0 diščne plače znotraj sistema elek110 gospodarstva pa niso enotne. Taj^ so določene razlike med plačan11 hidroenergetskih podjetjih, v term0 energetskih podjetjih in v podjetj1' za distribucijo električne energij0' Sindikat v našem podjetju si prl',‘1 deva, da bi bili po plačah primerjl1 vi v svoji dejavnosti. Zaradi po*1 ha vodstva podjetja za naša pi"123,, devanja nam je to doslej uspeval0- Podjetje spoštuje kolektivno pogodbo Vodstvo Dravskih elektrarn sp0^ tuje tudi druga določila kolektiv0 pogodbe. Delavci so lani prejeli N greš za letni dopust, redno pa Pr° jemajo tudi regres za malico ter P° vračilo stroškov za prevoz na oe‘ in z dela. Lani so prejeli tudi bož1 nico, delavci so tudi nezgodno ?a varovani. Delavcem, ki se znajoeJ v stiski, podjetje pomaga s solila1 nostno pomočjo, poleg tega Pa. bi tudi za dodatno izobraževanje > ^ usposabljanje delavcev. V okvir podjetja deluje blagajna vzajem11 pomoči. Podjetje delavcem n0< možnost letovanja v lastnih turistic nih kapacitetah na morju in v m bih. Tudi strokovne izlete in eksku1 zije organiziramo v sklopu pod)0 !lVend*r Pa sindikat sodeluje pri "Jihovi organizaciji. Drav- 0 !et0 podjetje za delavce pri-to Vv tUc*' dan kolektiva. Ta bo le-Dr Se, P°sebej slovesen, saj bodo nien * if elektrarne proslavile 50-let-so z 0°st°ja- Na pobudo sindikata izvnn0Sleni v Dravskih elektrarnah ;e 11 Judi svet delavcev. V njem dikar*11 ^*anov’ med njimi sedem sin-di a ' jt0V' ^vet delavcev uspešno vo-izvon ^ .^ovač- Svet delavcev je Pod .tudi tr> člane v nadzorni svet £ JetJa ' Andreja Kovača, Ervina irriSa ln Bojana Majheniča. Tako nad^° SCdaj Predstavniki delavcev v izbiZOrnem Svutu trelj'no glasov. “Pri nad” d?,avsk'h predstavnikov za z°mi svet smo bili zaposleni po-sPre'0lna avtonomni- Tako je tudi pri de]Je,Tlanju drugih odločitev v svetu jet-Vcev- Hvalevredno pa je, da pod-no ,SVutu delavcev nudi vso potreb- . °i pa na željo sveta delavcev vitau tudi kakSno analizo,” pra-14 Kos in Majhenič. "n«Šade,° jg^d 330 zaposlenih v podjetju jih dg- °li -3()0 včlanjenih v Sindikat javnosti energetike Slovenije. “V dei K° ' včlanjenih v Šindi nravnosti energetike Slovenije. dii.01" Podjetju deluje samo en i i?bat; vendar pa vse pravice, ki jih len ” s'nd'kal' veljajo za vse zapos-sirif6 *5rav' ^0S- “Člani sindikata drj! organizirani po sindikalnih po-SV0Zn'cah, vsaka podružnica pa ima gov^3 s'nd>kalnega zaupnika in nje-jeti e§a namestnika. Na ravni pod-ndb deluie sedemčlanski izvršilni nik0r- k' ga tvorijo sindikalni zaup-rgJ.1? Podružnic. Izvršni odbor v parjeni sestavi pa ima 14 članov.” v n. .eči moram, daje delo sindikata I(0 sflln podjetju uspešno,” poudarja kUm ^tem Prhajo tudi številni dojili J,nti oziroma pogodbe, ki smo je si end'z vodstvom podjetja. Tako ni| Vdihat z vodstvom podjetja skle-jcy ^osorlbo o zagotavljanju pogo-SvCtadelovanje sindikata v podjetju. skle C | avcev.je z vodstvom podjetja goje"1' P0S°dbo o zagotavljanju podel. Za delovanje sveta delavcev in Vskega soupravljanja. Svet de- lavcev je prav tako sprejel svoj poslovnik, podpisano pa imamo tudi pogodbo o sodelovanju med svetom delavcev in sindikatom. Pred dnevi pa smo z vodstvom podjetja podpisali tudi podjetniško kolektivno pogodbo, kije za delavce ugodnejša od panožne kolektivne pogodbe. “Podjetniška kolektivna pogodba je nastajala tri leta, še zlasti intenzivno pa zadnja dva meseca,” opozarja Kos. “Za njeno pripravo smo se morali pogajati dalj časa, vendar trud ni bil zaman. Če na obeh straneh ne bi bilo volje za naporna pogajanja, tudi podjetniške kolektivne pogodbe danes ne bi imeli.” Po podjetniški kolektivni pogodbi bodo delavci dobili več jubilejnih nagrad, kot jim jih pripada po panožni kolektivni pogodbi. Pri plačah bo podjetje upoštevalo tudi težke delovne pogoje, ki so značilni le za hidroelektrarne. Podjetniška kolektivna pogodba bo izboljšala tudi položaj sindikalnih zaupnikov in delavski strani prinesla še nekatere ugodnosti. Kako izboljšati ekonomski položaj delavcev v energetiki? Sindikat dejavnosti energetike v Dravskih elektrarnah o svoji dejavnosti redno obvešča zaposlene tako ustno preko sindikalnih zaupnikov kakor tudi pisno prek zapisnikov in glasila Naš stik, glasila SDE Partner in prek Nove Delavske enotnosti. Kako pa nasploh sindikalisti v Dravskih elektrarnah ocenjujejo sedanji položaj delavcev v elektrogospodarstvu? “Ugotavljamo, da glede na začetek devetdesetih let plače delavcem v energetiki realno padajo, saj povprečne plače v državi rastejo hitreje kot povprečne plače v elektrogospodarstvu,” pravi Kos. “Zato smo konec lanskega leta tudi delavci Dravskih elektrarn sodelovali v dve-urni opozorilni stavki, ki jo je pripravil Sindikat dejavnosti energetike Slovenije. Poleg tega pa si v okviru našega sindikatg tudi na mnoge druge načine prizadevamo, da bi se gmotni položaj delavcev v panogi izboljšal.” T K. (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.750.00 1.218.00 2.077.00 1.447.00 2. Kilometrina (od 2. 11. 2000 dalje) 52,80 52,80 (od 14. 11. 2000 dalje) 49,86 49,86 (od 23. 1. 2001 dalje) 51,24 51,24 (od 6. 2. 2001 dalje) 51,90 51,90 (od 20. 2. 2001 dalje) 52,83 52,83 3. Ločeno življenje’ 80.304,00 60.671,00 Sindikalna lista Februar 2001 Prvi del Gospodarske dejavnosti Javni sektor’ (temelj je SKP (nekdanje ža gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.156,00 ■ polovična dnevnica 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2001) - po SKPGD (na delovni dan) 602,00 602,00 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let - za 20 let - za 30 let 60.518.00 90.777.00 121.036,00 51.005.00 76.507.00 102.009.00 2. Odpravnina ob upokojitvi 401.522,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 602.283,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči’ - po SKPD - ob smrti delavca 120.457,00 - ob smrti v ožji družini 60.228,00 102.009,00 4. Minimalna plača (od 1. 1.2001) 84.418,00 84.418,00 5. Zajamčena plača (od 1. 1.2001) 44.367.00 44.367,00 6. Regres za letni dopust -najmanj 107.712,00 117.298,00 - ali največ 149.040,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Dopolnjeni pravilnik o obratovalnem času prodajaln na Koroškem še ni zaživel Itgovska podjetja tekmujejo za dobiček na hrbtih delavcev Tako kot povsod po Sloveniji je tudi na Koroškem zadnje čase konkurenca med trgovskimi podjetji čedalje hujša, saj je novih trgovin in nakupovalnih centrov vse več. Zaradi tega so tudi delavke in delavci v nekaterih trgovskih podjetjih pod čedalje hujšim pritiskom delodajalcev, ki zaradi konkurenčnosti silijo zaposlene delati preko rednega delovnega časa ter tudi ob nedeljah in praznikih. O razmerah, v katerih delajo trgovski delavci, smo se pogovarjali s sekretarjem območnega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) na Koroškem Lojzetom Raško ter predsednikom sindikata v podjetju Koroška trgovina Francem Juterškom. “Pred časom je naš območni odbor Sindikata delavcev trgovine združeval sindikate iz devetih večjih podjetij in posamezne člane iz več manjših zasebnih trgovin. V zadnjem obdobju so se tri podjetja - Ojstrica Dravograd, Korotan Ravne in Jamnica Prevalje - priključila Eri iz Velenja. Podjetja Oskrba Dravograd, Žila Slovenj Gradec in Ponudba Radlje pa so se združila v podjetje Koroška trgovina. Temu je prilagodil svojo organiziranost tudi naš sindikat,” pravi Lojze Raško. “Tako imamo zdaj sindikalne podružnice v Nami Ravne (z okoli 70 člani), v Nami Slovenj Gradec (okoli 60 članov), v Koroški trgovini (okoli 310 članov), v Eri (okoli 200 članov) in v trgovskem podjetju Pa-gat, ki sodi v sistem Kolinske z okoli 30 člani. Skupaj s člani, zaposlenimi v manjših zasebnih podjetjih, se v naš območni odbor združuje okoli 760 članov SDTS. Poleg tega pa sta v zadnjem času na Koroško prišli še dve veliki trgovski podjetji: Spar in Mercator. Spar ima blagovnici v Slovenj Gradcu in na Prevaljah, gradi pa jo na Ravnah. Mercator pa ima svoje supermarkete na Ravnah in v Slovenj Gradcu. Prizadevamo si, da bi delavce Špara vključili v naš sindikat, sindikalisti iz Mercatorja pa se že vključujejo v naš območni odbor.” Uspešno delo območnega odbora SDTS Raško opozarja, da želi Era centralizirati sindikate v podjetju in vse podružnice povezati v Velenju. To seje že zgodilo s podružnico v Ojstrici. “S tem sindikaliste ločujejo od območne organizacije in okolja, v katerem delujejo, hkrati pa jih ločujejo tudi od drugih sindikalistov na območju ter od službe pravne pomoči pri območni organizaciji, ki jim je najbolj pri roki.” “Združitev podjetij v Koroško trgovino je odgovor koroških trgovskih podjetij na čedalje večjo konkurenco in na prodor drugih trgovskih podjetij na območje naše regije,” pravi Franc Juteršek. Najprej seje v novo podjetje nameravalo združiti šest koroških trgovskih podjetij. Ker vodilni v teh podjetjih niso našli skupnega jezika, so se nekateri priključili Eri, drugi pa so se združili v podjetje Koroška trgovina. “Delavci v novem podjetju smo se hitro in brez problemov na novo sindikalno organizirali, saj se zavedamo, da je bila združitev več podjetij v eno večje za našo konkurenčnost, s tem pa tudi za položaj delavcev, koristna in naravnost nujna,” pravi Juteršek. “V našem podjetju je v SDTS Lojze Raško: Večina občin pri urejanju odpiralnega časa dežurnih prodajaln še ne sodeluje z reprezentativnim sindikatom. včlanjenih skoraj 90 odstotkov vseh zaposlenih, vsak mesec pa se nam pridruži še kakšen nov član.” Območni odbor Sindikata delavcev trgovine na Koroškem uspešno vodi Herta Stamenkovič iz Name Ravne. Kakor pravita sogovornika, na sestanke odbora redno prihajajo domala vsi člani. To samo dokazuje, kako člani v podjetjih potrebujejo svoj SDTS. Kako občine pripraviti do spoštovanja lastnih odlokov? “V našem območnem odboru si najbolj prizadevamo za spoštovanje dopolnjenega pravilnika o obratovalnem času prodajaln, ki gaje lani izdal minister za ekonomske odnose in razvoj,” pravi Raško. “Na našem območju imamo 12 občin. Zaenkrat se o obratovalnem času prodajaln pogovarjamo samo s štirimi. Pristojni v nekaterih občinah se očitno še ne zavedajo, da morajo pri izvajanju 2. člena omenjenega pravilnika sodelovati tudi s sindikati,” pravi Raško. “Omenjeni člen namreč določa, da mora občinski upravni organ pri določanju dežurstva v prodajalnah med drugimi merili upoštevati tudi, kako podjetje spoštuje delovnopravno zakonodajo (ali ima zaposlenih dovolj delavcev, ali redno plačuje nadurno delo in podobno). Mnenje o tem lahko pristojni občinski organ pridobi samo od pristojnega inšpektorja za delo ali reprezentativnega sindikata.” Dopolnjeni pravilnik, ki ga je izdal minister, je bil tako kot marsikje v Sloveniji tudi na Koroškem več mesecev samo mrtva črka na papirju. Stvari so se začele premikati šele, ko je sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Sandi Bartol novembra lani vsem županom poslal dopis, s katerim jih je ponovno zaprosil za sodelovanje in pomoč. Kakor pravi Raško, so tako Franc Juteršek-Inšpekcijski J, nadzor ni ustrezen, saj imamo na Koroškem le enega inšpektorja I delo. denimo v občini Radlje ob Dravi sprejeli odl° o merilih in kriterijih za dežurne prodajalne,re prezentativnega sindikata pa niso povprašali mnenje. Tudi na Muti že imajo občinski odlok vendar sindikata niso prosili za mnenje, b Ravnah novega odloka še niso sprejeli, zato Pa so skladno s pravilnikom sindikat že zapro*1 za mnenje. Sindikat je dal za vse prodajal116 pozitivno mnenje, razen za en market, v kat®' rem delavkam doslej niso plačevali nadur. občine Prevalje ni bilo nobenega glasu, ko s° sindikalisti o tem javno spregovorili, pa so pristojni vendarle oglasili. Odlok so sprejeli.11 pa še objavljen. Prav tako pa za mnenje nh° povprašali sindikata. “V občini ne vidijo pr0^ lema v tem, da je ena prodajalna odprta od '• do 24. ure, da delavke v njej ne dobijo plačan1 nadur in da ni ustrezno poskrbljeno niti za nJ1 hovo varnost. Pred časom je bila ena od proda( jalk v'dežurni prodajalni fizično napadena,” prayl Raško. “Poleg tega pa delavke ugotavljajo, d v nočnih urah skoraj ni prometa.” Dežurne so tudi prodajalne, ki kršijo pravice delavcev Raško opozarja tudi, da imajo dežurne prod* jalne tudi nekatera podjetja, ki tretjino že tak in tako nizkih plač delavkam izplačujejo v bo nih lastnih trgovin. “Očitno pristojni uradnikis niso niti doumeli, za kaj natančno gre pri izda janju odločb o dežurnih prodajalnah, pa tudi teg11 Najboljšega soseda ni dovoljeno fotografirati Ko smo obiskali Koroško, smo želeli od znotraj fotografirati tudi velik Mercatorjev center v Slovenj Gradcu. Toda glej čudo: vat" nostniki so nam to namero energično preprečil|> pri tem pa nam niso bili sposobni pojasniti niti. na kakšni zakonski osnovi je prepovedano fotografirati. Ugledni trgovci v državah Evrop' ske unije so srečni, če kdo fotografira njihov® prodajne centre in jim pomaga pri promociji; Pri nas pa se “najboljši sosed" očitno boji fotografov kot hudič križa in jih zato prcgai1' ja z varnostniki, ki se pri tem sklicujejo le na svoje vodstvo. Morda pa se v Mercatorjevem centru boji' jo, da bi njihovi šefi v Ljubljani videli in iz' vedeli, kako strašansko prazen je njihov cen-ter sredi belega dne. T. k- n Kako voliti zaupnike za varstvo in zdravje pri delu Piše: Milan Utroša, izvršni sekretar v ZSSS jam ZIe2i sv°E,0_ (Tehnik), 2. Petra Špari (Fakulteta za gr^. y ništvo Maribor), 3. Davorina Šuligoj (Salonih’ ženske B: L Zdenka Šubic (SCT), 2. Marjan*’ Lapuh (Kograd), 3. Zvonka Košir (Termo); žen skeC: 1. Dragi Skušek (Cementarna TrbovlP 2. Antonija Perko (Tehnis Gradbenik revija LjuD' Ijana) 3. Dragica Celič (SCT) Moški A: 1. Luka Zajc (Kograd), 2. Dort>en Kumer (Kograd Gradnje Mribor), 3. Borut Žni- dar (Dolacom Kisovec); moški B: 1. Marko P° dobnik (Tehnis Gradbenik Revija Ljubijanj!p 2. Stanko Stošir Kograd), 3. Zvone Hren (SF Zasavje), moški C: L Boris Vodopivec , 2. Andrej Ponikvar (Gradbinec Kranj), 3. N5 tod Zavodnik (SCT), moški D: I. Janez Herc® (Kograd), 2. Jernej Čater (Puv Nivo Celle'’ 3. Franci Zakšek (Dolacam Kisovec) Adolf Kočar je bil zadovoljen z zmagovalkami v veleslalomu. Predstavniki najboljših ekip so visoko dvignili pokale. Predsednik organizacijskega odbora 38. iger Adolf fj. čar predaja prehodni pokal predstavniku SGP Kograd V' du Svarcu, prireditelju naslednjih iger. Predsednik Mijo Popovič se je ob tem zahvalil organizatorjem ih * želel, da bi uspele tudi prihodnje igre. I Smučarski teki: Ženske A: L Simona Kržišnik (Tehnik Škofja K ka), 2. Nataša Petre (SCT), 3. Janja Otoničar (SCT); ženske B: 1. Ver nika Terškan (Gradbinec Kranj), 2. Mirka Videtič (GIZ Gradis Ljub') na), 3. Marjana Lapuh (Kograd); ženske C: 1. Tončka Ločičnik (K® I rad), 2. AntonijaVidergar (Gradbeno podjetje Grosuplje), 3. Marjana o jak (SCT Industrija apna Kresnice) Moški A: L Erih Pečnik (Kograd), 2. Mitja Korat (Kograd), 3. M J ko Renčelj (Fakulteta za gradbeništvo Maribor); moški B: 1. Janez Bere (SCT), 2. Andrej Štrukelj (Fakulteta za gradbeništvo Maribor), 3.Pa/V lo Kozlar (Kograd); moški C: I. Niko S voljšak (Tehnik), 2. Viktor Urank j (Ingrad), 3. Peter Demšar (SCT); moški D: L Franc Naglič (GradbiR j Kranj), 2. Milan Bahar (SCT), 3. Niko Rožič (Puv Nivo Celje) Ekipni vrstni red: L SCT Ljubljana 1583 točk, 2. SGP Kograd vograd 1453 točk, 3. GIZ Gradis Ljubljana 886 točk 4. Puv Nivo Ce J 823 točk, 4. Fakulteta za gradbeništvo Maribor 777 točk, 6. SGP 'e nik Škofja Loka 581 točk, sledijo: Gradbinec Kranj, Soča Vodno g° podarstvo, GPG Zasavje, Termo Škofja Loka, Togrel Krško ... Razpis dveh seminarjev Naloge sindikata in sveta delavcev pri varnosti in zdravju pri delu ®®5*iinar bo 21. marca 2001 v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/|, od 9.00 do 15.15 ure. z? udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov, ki ^idruzeni v ZSSS. 1 p PROGRAM SEMINARJA: Siri S-' Pravni recl na področju varnosti in zdravja pri delu (obveznosti li °yeoiie za prevzem evropskega pravnega reda, direktiva EU o vpe-Uski • reP?v za spodbudo izboljšav varnosti in zdravja pri delu, potek 2 Klajevanja slovenskih predpisov z evropskim pravnim redom) na?i vitev temeljnih rešitev zakona o varnosti in zdravju pri delu (temeljna koni? Za^0na’ obveznosti delodajalcev, obveznosti delavcev, podza- 3 nski akti, organi nadzora in njihove naloge, kazenske določbe) D I °9e sveta delavcev oz. delavskega zaupnika za varnost in zdravje svnt U (Pristoinosti sveta delavcev, način organiziranja in delovanja 4 m 6 9 clelavcev na področju varnosti in zdravja pri delu) njp°9e ^ndikata na področju varnosti in zdravja pri delu (organizirale sindikatov, naloge sindikatov, naloge sindikata, če pri delodajalcu ZVo|j©nega svsta dslavcGv oz. dGlavsksga zaupnika) Sfrofcoi predavanja, razprave, grafični prikazi ^etova^k J^sss Gre90r izvršni sekretarvZSSS in Lučka Bohm, Pr" b°c|n](® za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svo-Semin Sln5lil