151 Pohorska drevesa v presežnikih Bilo je leto 1995 in skozi gozd na Orli- ci na Pohorju se je pomikala kolona ljudi. Gozdarji, naravoljubci, naravovarstveniki, strokovnjak za dendrologijo, geodet, kmet – skoraj kakih deset nas je bilo. Ustavili smo se pri Sgermovi smreki. Merili smo razda- lje, čistili smo koridorje za nemoten pogled na drevo skozi podrast, geodet je postavil svoj instrument, dolgo časa zrl skozenj v vrh drevesa in v točko, kjer se drevo stika s tlemi, izpolnjeval obrazce, nekaj računal in nato važno in z nasmehom oznanil: 61,7 metra je visoka. Odpravo je organiziral dr. Robert Brus z gozdarske fakultete v želji, da se prepri- ča, če so govorice in meritve gozdarjev ter mariborskih naravovarstvenikov resnične – kazale so namreč dokaj neverjetno viši- no drevesa preko 61 metrov. Tako visokih dreves sploh ni v Sloveniji, kaj Sloveniji, še v Evropi ne! No, pa se je pokazalo, da so. Sgermova smreka je bila uradno in strokov- no izmerjena in spoznana za najvišje sloven- sko drevo in eno najvišjih v Evropi. Presega jo verjetno le kak izjemen primerek smreke ali jelke z območja osrednjega Balkana. Nad 60 let stari in v zadnjih časih nepreverjeni podatki govorijo o dveh drevesih, smreki in jelki iz Peručice, ki presegata višino Sger- move smreke. Tudi v osrednji Evropi je bilo izmerjenih nekaj dreves, ki so po višini pre- segala Sgermovo smreko, vendar danes ne rastejo več. Med naravne vrednote, kakor jih oprede- ljuje Zakon o ohranjanju narave, sodijo tudi izjemni primerki dreves. Njihovo izjemnost opredeljujejo njihova velikost (debelina debla in višina drevesa), starost, redka vrsta, nena- vadna oblika, dodatni pomen pa jim dajo še ekosistemska pomembnost, znanstveno raz- iskovalna pomembnost in pričevalnost (na primer hišna drevesa, drevesa ob sakralnih objektih, spominska drevesa, drevesa, posa- jena na posebnih legah v prostoru, in tako dalje). To so drevesa, ki so pomembno in skoraj neločljivo povezana s krajino in ži- vljenjem človeka v njej in jim je treba zago- toviti vso strokovno pozornost. Če pogledamo karto Slovenije z vrisanimi drevesnimi naravnimi vrednotami, opazimo, da niso enakomerno porazdeljene, ampak so v nekaterih predelih Slovenije zgoščene. Najmočnejša taka zgostitev je Pohorje, pred- vsem območje poselitve v nižjih in srednje visokih legah. Okoli Pohorja je nanizanih nekaj večjih krajev (Maribor, Slovenska Bi- strica, Oplotnica, Zreče, Vitanje, Mislinja, Slovenj Gradec, Dravograd, Ruše), nekaj krajev se je ugnezdilo na samem Pohorju (Lovrenc, Ribnica, Primož, Šmartno …), na pohorskih pobočjih pa najdemo veliko šte- vilo kmetij, ki so bolj strnjene na sončnih legah, bolj samotne in na redko posejane pa na severnih. Te kmetije so dom velike veči- ne izjemnih dreves Pohorja. Od 1.813 drevesnih naravnih vrednot, ki jih ta trenutek premoremo v Sloveniji (vir: Naravovarstveni atlas), jih je na Pohor- ju 290. Ta visoka številka je po eni strani odsev dejanskega bogastva izjemnih dreves na Pohorju in navezanosti Pohorcev nanje, po drugi strani pa dejstva, da so (smo) ma- riborski naravovarstveniki že od začetkov osnovanja naravovarstvene službe v Maribo- ru imeli precej »posluha« za drevesa in smo jih v vseh letih delovanja pridno beležili, se pogovarjali z njihovimi lastniki in si pri- zadevali, da bi jih ohranili. Velik začetnik tega početja je bil starosta mariborskega na- ravovarstva Mirko Šoštarič (1920–1999), ki je že v letih 1966 in 1967 v reviji Varstvo narave objavil svoje dokaj podrobne popise izjemnih dreves Podravja in Pomurja. Kaj lahko na splošno rečemo o pohorskih drevesih? Ker velik del Pohorja pokriva Pohorska drevesa v presežnikih Samo Jenčič 152 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Pohorska drevesa v presežnikih gozd, bi pričakovali, da je med izjemnimi pohorskimi drevesi največ gozdnih. Pa ni tako. Razen razmeroma majhne površine gozdov, ki je zavarovana v okviru gozdnih rezervatov, je gozd na Pohorju gospodar- ski. Lastniki gozdov so vedno poskrbeli, da so drevesa v svojem gozdu uporabili, ko so bila najvrednejša in so še imela dimenzije, ko jih je bilo tehnično še možno spraviti iz gozda in izkoristiti. Zato orjaških dreves v gospodarskih gozdovih ni. Izjema so posa- mezna drevesa, ki so jih lastniki puščali v gozdu kot ponos svojega gozda, simbol po- sesti, »za seme« ali kot »mati dreves«. Med drevesnimi naravnimi vrednotami Pohorja tako prednjačijo hišna drevesa. To so dre- vesa, ki so bila sajena in negovana v bližini objektov kmetije in imajo poleg estetske še mnogo uporabnih vlog – dajala so senco, zaščito pred strelo in vetrom, plodove, čaj in še kaj. Tako je hišnih dreves skoraj 70 odstotkov od vseh evidentiranih, dreves v gozdu je nekaj manj kot 20 odstotkov, osta- lih 10 odstotkov pa si razdelijo drevesa, po- sajena ob sakralnih objektih, in drevesa, ki rastejo na posebnih krajih v krajini, na pri- mer na razpotjih, razglediščih, spominskih točkah in podobno. Po drevesnih vrstah je zastopanost taka: v bazi pohorskih izjemnih dreves imamo 181 lip, 79 tis, 23 bukev, 22 smrek, 17 pravih kostanjev, 13 hrastov, 9 cemprinov, 7 duglazij in javorov, 5 borov in pacipres, 4 jesene in jelke, 3 hruške, rumene drene, breste, jerebike in bodike, 2 oreha, macesna, kleka in topola ter en zeleni bor, kavkaška jelka, črni bezeg, črni oreh, mo- kovica in vinska trta – braj- da. Če številke seštejemo, je številka večja od števila drevesnih naravnih vrednot, saj so ponekod cele skupine dreves zajete kot ena vredno- ta. Poleg posameznih dreves in njihovih skupin moramo omeniti še pet rastišč tise in osem parkovnih nasadov in drevoredov, ki imajo status oblikovane naravne vrednote. Lipa pri cerkvi svetega Bolfenka v Hudem Kotu ima obseg debla 828 centimetrov. Foto: Samo Jenčič. 153 Pohorska drevesa v presežnikih Najznamenitejša in najbolj posebna pohorska drevesa Lipe (tu sta zajeti obe vrsti, velikolistna lipa in malolistna lipa ali lipovec) se poja- vljajo predvsem kot hišna drevesa in drevesa ob sakralnih objektih. Kot lipe, ki sodijo v sam slovenski vrh, moramo vsekakor ome- niti Sedovnikovo lipo nad Primožem nad Vuzenico (792 centimetrov – v oklepajih so navedeni obsegi debel ali druge izstopajo- če lastnosti), Lipo pri cerkvi sv. Bolfenka v Hudem Kotu (828 centimetrov), Kresnikove lipe na Bojtini (840, 638, 615 centimetrov) in Švajgerjevo lipo na Smolniku (833 centi- metrov). Poseben je pomen pohorskih tis. V severovzhodnem delu Pohorja (Lovrencu, Činžatu, Lobnici, Smolniku, Vrhovem Dolu in Hrastju) imamo naj- večjo koncentracijo tis, opre- deljenih kot naravne vredno- te, v Sloveniji. Tise so bile tu sajene kot hišna drevesa in dosegajo izjemne mere. Naj- debelejša (tudi v Sloveniji) je Jurševa tisa v Logu pri Bi- strici ob Dravi (488 centime- trov). Tis s premerom debla več kot en meter (en meter debeline = 314 centimetrov obsega) imamo v tem delu Pohorja kar 19! Kot drevesna vrsta je tisa v pohorskih goz- dovih zelo redka, imamo pa evidentiranih pet manjših ra- stišč, ki so verjetno posledica semenjenja posajenih hišnih dreves. Kot hišno drevo se, predvsem v vzhodnem delu Pohorja, pojavlja tudi pravi kostanj. Omenimo naj Potnikov kostanj na Plani- ci (930 centimetrov), kostanj pri Zgornjem Marinu v Vrhovem Dolu (900 centimetrov), Dolarjev kostanj na Hočkem Pohorju (874 centimetrov), Gradišnikova kostanja v Lo- ki pri Framu (885 in 687 centimetrov) in Štrucov kostanj nad Josipdolom (747 centi- metrov). Smreka je drevesna vrsta, katere predstav- niki s statusom naravne vrednote, z izjemo dveh dreves, ki sta sajeni kot hišni drevesi (Jozefovičeva smreka v Framu – 315 cen- Švajgerjeva lipa. Foto: Samo Jenčič. 154 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Pohorska drevesa v presežnikih Jurševa tisa v Logu pri Bistrici ob Dravi, obseg debla meri 488 centimetrov. Foto: Samo Jenčič. Dolarjev domači kostanj na Hočkem Pohorju ima obseg debla 874 centimetrov. Foto: Samo Jenčič. 155 Pohorska drevesa v presežnikih timetrov - in Ropičeva smreka na Rece- njaku – 390 centimetrov), se pojavljajo le v gozdu. Omeniti moramo najznamenitejše tri: Sgermovo smreko na Orlici, ki je naj- višje drevo v Sloveniji (340 centimetrov, višina 61,8 metra po zadnji uradni meritvi leta 2006), Cebejevo smreko na Smolniku (480 centimetrov) in Pahernikovo smreko v Hudem Kotu (416 centimetrov), simbol Pahernikovih gozdov. Pa morda še smreko ob Radoljni nad Lovrencom, pri »Pruhu« (410 centimetrov), in stebrasto Gračanovo smreko na Činžatu, ki sicer ni debela (184 centimetrov), ponaša pa se z izjemno, ozko, stebrasto krošnjo in redkimi, kratkimi, po- vešenimi vejami. Velikih jelk je na Pohorju malo. Vsekakor pa moramo na tem mestu omeniti Maroltovo jelko, ki je po udaru strele pogorela 4. sep- tembra leta 2010 in je bila z obsegom debla 605 centimetrov najdebelejša slovenska jelka. Ostanke njenega orjaškega debla smo ohra- nili, ležijo v gozdu tako, kot so padli, počasi trohnijo in se vračajo v krogotok življenja. Najbolj na očeh nam je trenutno Trbisova jelka, ki raste ob cesto Hoče–Bellevue v bli- žini Apart hotela (347 centimetrov). Gračanova smreka na Činžatu s svojim edinstvenim videzom. Foto: Samo Jenčič. 156 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Pohorska drevesa v presežnikih Bukev je na Pohorju splošno razširjena vr- sta. Od izjemnih primerkov moramo vseka- kor omeniti najdebelejšo bukev v Sloveniji, Gregornovo bukev v Hudem Kotu (622 centimetrov), pa še Hajšekovo bukev ob sta- ri Grofovi cesti nad Lovrencom (466 centi- metrov), bukev pri cerkvi svetega Bolfenka na Mariborskem Pohorju (541 centimetrov) in izjemni pas desetih bukev mejašnic na grebenu Petrovega vrha v severnem delu Rdečega Brega z obsegi debel do 446 cen- timetrov. Izjemne predstavnike ostalih vrst naj na- štejemo kar mešano: Mravljakov hrast v Šentjanžu nad Dravčami (465 centimetrov), Hrast v Mislinji (580 centimetrov), Klanč- nikov hrast na Rdečem Bregu (546 centi- metrov), Cemprin pri spomeniku na Klo- pnem vrhu (234 centimetrov – najdebelejši v Sloveniji), Brabarjeva brajda na Rdečem Bregu (83 centimetrov), Šlausov oreh na Kumnu nad Lovrencem (426 centimetrov), Štiblerjeve duglazije v strmini nad Falsko elektrarno (do 404 centimetrov), Grizoldov Gregornova bukev v Hudem Kotu ima obseg debla 622 centimetrov. Foto: Samo Jenčič. 157 Pohorska drevesa v presežnikih Hajšekova bukvina na Kumnu nad Lovrencom z obsegom debla 466 centimetrov. Foto: Samo Jenčič. Sedovnikov javor z obsegom debla 970 centimetrov, fotografija iz petdesetih let. Levo zadaj je Sedovnikova lipa, ki še raste in ima obseg debla 792 centimetrov. Foto: družinski arhiv lastnika. 158 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Pohorska drevesa v presežnikih jesen nad Rušami (543 centimetrov), Skrbi- njekova hruška na Urhu (525 centimetrov) in Frtnatova hruška na Planici nad Framom (568 centimetrov – najdebelejša v Sloveniji). Na Pohorju imamo tudi nekaj nasadov dre- ves in drevoredov. Omenimo naj nasad dre- ves na Ipavčevem v Pivoli, ki je danes del mariborskega botaničnega vrta (mamutovca 660 in 568 centimetrov, klek 445 centime- trov), drevored dvajsetih koprivovcev na Ru- ti v bližini Falskega gradu (do 203 centime- trov), Zoisov park v Mislinji (duglazije do 497 centimetrov). Veliko izjemnih dreves je anonimnih, se pravi, da niso evidentirana in nimajo nobe- nega statusa, so pa vendarle izjemna in spo- štovanja vredna. To so, na primer, smreke na območjih pohorskih barij, ki zaradi iz- jemno težkih razmer izredno počasi rastejo in ob skromnih dimenzijah dosegajo visoke starosti (v pisarni imam odrezek približno 10 centimetrov debele barjanske smreke z okoli 180 letnicami), ali pa drevesa, pred- vsem smreke, bukve in jelke, ki rastejo v edinem pohorskem pragozdu Šumiku. Teh ni nihče popisoval, ob obisku pragozda po planinski poti ob Lobnici pa lahko občudu- jemo njihovo veličastnost. In na koncu še odstavek, posvečen dreve- som, ki jih več ni. V nasprotju z naravnimi vrednotami nekaterih drugih kategorij, kot so na primer geološke, morfološke, hidrolo- ške in tako dalje, so drevesne najbolj min- ljive in kratkega trajanja. Čeprav so drevesa trdoživa in nekatere vrste lahko doživijo stoletja, je vsakega drevesa enkrat konec. Tako obstajajo spomini, zapisi in pričanja o izjemnih pohorskih drevesih, ki jih ni več. Med njimi moramo vsekakor omeniti: že prej navedeno Maroltovo jelko, Dravčbaher- jev rdeči bor nad Vuzenico (ki je bil s 360 centimetrov obsega najdebelejši rdeči bor v Sloveniji), Lipo na Covnarci pri Mislinji (811 centimetrov), Globokarjevo jelko nad Rušami (525 centimetrov), veličasten, »got- ski« Josipdolski lipov drevored, ki so ga za- radi varnosti podrli in na novo zasadili leta 2017, in pa čudo vseh čudes, Sedovnikov ja- vor pri domačiji Sedovnik, ki je imel obseg debla nepredstavljivih 970 centimetrov in ga je podrl veter leta 1956. Med pisanjem članka in objavo se je zgodi- lo, da je tudi Cebejevo smreko treba uvrstiti v zadnji odstavek o nekdanjih drevesih: v poletnem času leta 2019je podlegla močne- mu napadu lubadarja in so jo posekali. Samo Jenčič je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva in že vrsto let dela kot naravovarstvenik na mariboski območni enoti Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Ukvarja se z varstvom narave v gozdnem prostoru, posebno nagnjenje pa čuti do starih, velikih, debelih in kako drugače posebnih dreves. Rad in mnogo fotografira naravo, z ilustracijami – konjičkom, ki se prepleta s službo - pa med drugim pripomore k izobraževanju in širjenju zavedanja o varstvu narave med ljudmi.