Direktor ALBIN Škerk - Ureja uredniški odbor - Odgovarja FERDI ZIDAR - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica S. Spiridione 7 - Telefon (040) 366833 Dopisništvo v Gorici: Ulica Locchi 2, tel. (0481) 84436 - Poštni tekoči račun 14454342 - Letna naročnina 12.000 lir - Tisk in fotostavek GRAPHART - tel. (040) 772151
Na levo !
Tri leta od tega je v Riminiju zrasla nova stranka iz najboljše tradicije Komunistične stranke Italije. Novi simbol, skupaj s starim, je predstavljal nov izziv v italijanski politiki. Takrat se je zdelo, da je bitka že izgubljena. Nostalgiki so odšli. Cicchetto pa je takrat zabeležil prvo zmago. Padec zidu in tangentopoli sta mu dala popolnoma prav.
V	nedeljo, 21. novembra se je Italija, po prvih exit-polih, zavedala, da je politično prizorišče popolnoma spremenjeno. Krščanska demokracija je doživela katastrofo, PSI je izginil, zmagala je levica. Tudi desnica seje nepričakovano in nevarno okrepila. Severna liga je preti pričakovanjem marsikje ostala prikovana na svoje pozicije.
Occhettova zamisel po združenem levem polu je torej obrodila konkretne sadove. Levica je povsod prodrla v balotažo.
V	Palermu je združena levica kar v prvem krogu izvolila Orlanda za župana.
Po vsej verjetnosti bi bil uspeh še večji, če bi se ponekod nekateri ne igrali več na preštevanje in bi ne še naprej vztrajno gojili samo svojega vrtička. Ni več časa za igrice, za lokal-egoiz-me, saj je pred nami katastrofalna možnost desne alternative. Finijeva desnica ima veliko glasov in ni več samo naključje. Lahko poseže po konkretnih rezultatih.
Vseeno pa je levica prodrla v balotažo v najpomembnejših mestih. V tem smislu je zmagala predvsem Demokratična stranka levice, ki je znala z veliko potrpežljivostjo zbrati okoli sebe več političnih grupacij.
Napredni pol in samo napredni pol, brez vsake izjeme, je edini zid pred neofašisti.
Trst je še enkrat pokazal vso svojo anomalijo. V vseh vsedržavnih časopisih je prišlo do izraza, da je prav tu leva koalicija z ostanki Anselmijeve KD, pripeljala svojega kandi-data v balotažo. V tem trenutku je samo Illy lahko možnost za novo in bolj odprto prihodnost Trsta.
Kdor je mislil, da bo z novim volilnim zakonom filozofiral, se je krepko uštel.
Treba je gledati naprej in pozabiti na stare zdrahe. Balotaža je pred vrati.
Tržaška izkušnja bo po vsej verjetnosti odskočna deska za druge volitve. Ni potrebno podčrtati uspehov skupnega nastopa v Miljah, Devinu, Cervi-gnanu itd. Ti primeri so sami po sebi zelo zgovorni glede uspeha združene levice pri nas. Treba seje soočati z novimi volilnimi strategijami, skupnimi programi, za skupne cilje levice.
Med drugimi bo februarja prav gotovo druga pomembna preizkušnja, občinske volitve v c.orici, v Gorici bo treba nujno najti skupnega kandidata v vrstah naprednih strank in bo treba s skupnimi močmi zmagati. V tem smislu naj se zamislijo tudi tisti, ki gledajo samo svoj zeljnik.
Se vedno je namreč živ spomin na občinske volitve v Ronkah, ko so nekateri z odtrganimi odstotki DSL, levi koaliciji, na srebrnem pladnju izročili župansko mesto socialistu-kon-zervativcu. Kaj takega se v bodoče ne sme več pripetiti.
Zadnja vest je seveda tudi zasuk na desno Silvia Berlusconija. Pred časom se je zdelo, da se je prikupil Ligi, očitno pa je šel še bolj na desno. Pri vsem tem je razveseljiva vest, da so se mu časnikarji vprli. Vpliv televizije, najvplivnejšega od medijev, lahko močno pogojuje volilce in privede do zmage desničarske usmerjene lobbije.
To ni nič drugega kot histerični strah pred pokazano moč združene levice!
Na koncu bi se rad spomnil na uvodnik Manifesta iz dne 22. novembra v katerem se Rina Gagliardi oglaša pod naslovom: Il dovere dell’unità - Dolžnost združenja”, v katerem vidi samo v združeni levici in v napredku zelenih, mreže, komunistične prenove, skupaj z DSL, novi levi pol. Jasno je tudi zapisano, da je edini zmagovalec teh volitev predvsem DSL -Demokratična stranka levice.
'«MM
’Y -j- teh dneh se je volilna kampanija na Tržaškem razplamtela. Vsak glas bo namreč še kako dobrodošel. Sondaže dajejo II-▼ lyju zadostno prednost. Po vsej Italiji sondaže nam povedo, da levi kandidati imajo doberšen del prednosti.
TREBA JE KONKRETNO URESNIČITI PREDVIDEVANJA.
Sondaže nam povedo tudi, da je velik odstotek neodločenih. Ni mogoče ostati neodločni pred konkretno možnostjo, da v Trstu zopet zmaga desnica in se povrnemo za desetletje nazaj. Desnica tudi ne štedi s provokacijami, kijih demokratični, delovni in miroljubni ljudje zavračamo.
V Trstu seje desnica pokazala za to kar pač je. Bojazen, da bo doživela kočljiv poraz in da bo celo mandatno dobo prisotna s pičlim številom svetovalcev, jo zbega. Zato Illyju nastavlja najbolj nesramne pasti in ga skuša prikazati v žaljivi in nepravi luči, kot človeka in kot poslovneža. Illy se plemenito in brez histerije brani. Ne vrača milega za drago, kar bi bilo upravičeno. Tudi v tem svojem pristopu se je izkazal kot zrel in zaupanja vreden človek.
Podpreti je treba torej njegovo osebo in koalicijo, ki jo predstavlja, da se dokončno pahne desnico čez prag.
Trst mora potegniti črto s preteklostjo. Alleanza nazionale ne sme naprej, ne sme zrasti v to za kar je bila ustvarjena: izzivanje v obmejnem, večetničnem in večkulturnem prostoru. Premagati desnico pomeni danes tudi predstaviti račun Berlusconiju-Čmemu vitezu, ki se na vse kri-plje boji, da bi levica uspela.
Nočemo več desnice in avanturistov. Želimo novo demokratično vzdušje v Trstu. Zato glasujmo na levo, ZA ILLYJA!
Odločen glas Illyju
V nedeljo bomo šli Slovenci prvič na volišča enotno. Nad polemikami in različnimi gledanji je prevladala treznost. Treba je premagati neofašistični blok! V nedeljo bomo šli Slovenci na volišča z optimizmom, ki nam ga omogoča dober volilni rezultat prvega kroga. Ob tem smatram, da lahko povsem upravičeno podčrtam vlogo, ki jo je imela naša stranka v referen-darni volilni kampaniji, ko smo trdili, da se bomo kot Slovenci lahko okoristili pozitivnih plati volilnega zakona. Takrat smo bili na raznih razpravah in okroglih mizah skorajda osamljeni. Danes se izkazuje, da smo imeli prav. Kljub krčenju števila občinskih svetovalcev bodo sedeli v tržaškem občinskem svetu najmanj trije slovenski svetovalci. Slovenski skupnosti pa je z nastopom na Listi Zavezništva za Trst uspelo izvolili svoje predstavnike v petih mestnih rajonskih svetih. Rezultat, ki smo ga tokrat, kot celovita manjšinska skupnost dosegli, bi bil nemogoč s starim volilnim zakonom. To dokazuje, da smo znali gledati naprej ! V nedeljo bomo šli na volišča, da podpremo Illyja kot župana “dragega Trsta”, istočasno bodo volilci iz Rima, Genove, Napolija izbirali med dvema političnima opcijama: med desnico in levico. Dimenzijo teh volitev nam dajejo vsakodnevni komentarji medijev. Tokrat ne gre zamo za upravo mest, temveč predvsem za bodočnost Italije. Politične volitve so pred vrati. Nov volilni zakon bo pomagal tistim, ki se bodo znali zbrati na programih in na ljudeh. To postavlja vse politične stranke v katerih se Slovenci prepoznamo pred novimi odgovornostmi. Mislim, da je res napočil čas, ko se moramo otresti ozkih strankarskih interesov in začeti trezen razgovor o enotnem nastopu na političnih volitvah.
ANAMARIJA KALC
	
ricc^sc£illy	
^.X^NDIDATO ALLA CARICA Dl SINDAC^^ % @ ff	
GIULIO STAFFIERI	
CANDIDATO ALLA CARICA DI SINDACO 'a	A vvy	
Prekrižaj	samo ime kandidata !
MARKO JARC
stran 2
2. decembra 1993
DELO

Prepričlj iva zmaga levice
LISTA	GLASOVI	%
Insieme-Skupaj	2.531	41,9
Aria nuova	1.725	28,5
Lega Nord	930	15,4
Cittadini	857	14,4
Bele glasovnice:	84 ali 1,3%	
neveljavne	117 ali 1,9%	
Milo Sergio prepričljivo zmagal
IZID VOLITEV V OBČINI MILJE
LISTA_______________________GLASOVI_________%
Skupaj za Milje	3.795	42,3
Severna liga	2.014	22,8
Unione	3.153	35,2
Devin-Nabrežina: župan Depangher
z 42 odstotki glasov
Devin-Nabrežina je občina, kjer so misovci in listarji na zadnjih volitvah najbolj praznovali. Načrte pa jim je tokrat prekrižala lista Skupaj, okrog katere so se zbrale sile levice in naprednih krogov. Novega župana smo kontaktirali, ko se je že pobliže seznanil s stvarnostjo, ki jo je prevzel.
Kakšna je vaša ocena volilnega uspeha, ki je nagradil prizadevanja levice?
Rezultat dokazuje, da so volilci povsem razumeli naše predloge. Prvič, da gre za listo, ki predstavlja vse prebivalstvo, bodisi teritorialno, kot narodnostno in starostno. Drugič, da ima program, ki mu je mogoče verjeti, ki je realističen.
Če bi se lahko vrnil nazaj, bi kaj spremenil?
Ne, rekel bi, daje bila pot od trenutka, ko je skupina občanov pozvala ostale k sodelovanju pri sestavi programa, vedno prozorna, poglobljena, z resnično razpravo med vsemi, vključno s težavnimi trenutki. Zaključila se je pozitivno. Morda bi lahko dodal, da bi naša odprtost do Krščanske demokracije in do socialistov lahko obrodila mnogo širše zavezništvo. Zal so se možnosti zavedli malo prepozno, ko so bili razgovori že zaključeni. Če bi imeli malo več časa, bi lahko dosegli širše sodelovanje, ki bi odboru dajalo tudi večjo moč.
Morda si imel že dovolj časa, da si se seznanil z najtežjimi problemi uprave?
PREFERENCE KANDIDATOV ZA TRŽAŠKI OBČINSKI SVET
Največ preferenc je dobil nosilec kandidatne liste Giorgio De Rosa, ki je zbral skupaj 907 osebnih glasov. Na zadovoljivem drugem mestu se je uvrstil slovenski kandidat Igor Dolenc, kije vsega skupaj zbral 749 preferenc. De Rosa in Dolenc sta v vsakem primeru že občinska svetovalca.
Ostali slovenski kandidati so dobili naslednje preference:
Albert Čuk 10;
Mitja Čebulec 10;
Rado Fonda 8;
Oskar Gregori 4;
Jasna Petaros por. Hrvatič 16; Gabrijel Raseni 18;
Mojca Šiškovič 30;
Angel Tence 4.
Da, in moral sem takoj nekoliko spremeniti lestvico prednostnih nalog. Prepričan sem bil, daje proračun največja težava, izkazalo pa seje, daje še prej treba obravnavati organizacijo občinskih služb in uradov. Dezorganizacija služb, pomanjkanje osebja v najpomembnejših uradih, tudi zaradi sovpadanja vrste upokojitev ravno ta mesec, težavni odnosi med uradi in splošnim tajništvom onemogočajo vsak drugi ukrep.
Nov volilni zakon zagotavlja županu trdno večino v občinskem svetu. Kako bo to vplivalo na upravljanje in kakšna bo vloga opozicije?
To nedvomno olajša delo odbora, toda ne pomeni, da se bomo zapirali v našo samozadostnost. Mi nameravamo biti kolikor mogoče odprti do opozicije. Če bo izbrala pot konstruktivnih nasvetov, se jih gotovo ne bomo branili, nasprotno, hvaležni bomo za vsako pomoč. Naša odprtost pa velja predvsem do občanov. Ponovno želimo vzpostaviti stike, ki so se v zadnjih letih močno zrahljali, obnoviti zaupanje, ki ga je marsikdo izgubil.
Ravno včeraj ste na tiskovni konferenci predstavili novi odbor. Kdo ga sestavlja?
Imamo tri notranje odbornike in enega zunanjega. Prvi notranji je Dario Pertot, ki bo skrbel za javna dela, trgovino, turizem in
Zahvaljujem se vsem, ki so s preferenčnim glasom omogočili mojo izvolitev v občinski svet. Zahvaljujem se tudi vsem tistim, ki so s podporo naprednemu kandidatu za mesto župana pripomogli, da je “drugi Trst” končno prišel do izraza. Sedaj nas čaka še zadnja dolžnost, da v zadnjem krogu strnjeno gremo na volišče in oddamo svoj glas Illyju; s tem bomo končno potisnili desnico tja kamor spada: v opozicijo!
IGOR DOLENC
skrbstvo. Profesorica Vera Tuta Ban bo skrbela za vzgojo, kulturo in šport, kot tudi za zunanje stike. Tretji notranji odbornik je Giuliano Goat, ki se bo ukvarjal s problemi osebja in delovanja uradov ter z industrijo. Zunanji odbornik je Andrej Spetič, strokovnjak na področju organizacije dela, ki bo odgovoren za proračun in ekonomat. Sam bom neposredno skrbel za urbanistiko in zdravstvo. V odboru so torej kar trije Slovenci.
Pogovor je zapisala
TATJANA ČUK
USPEH DSL NA KRASU,
V MESTU IN PREDMESTJIH V TRŽAŠKIH RAJONSKIH SVETIH
ZAHODNI KRAS
3 DSL:
Zdravko BISIN (75 preferenc);
T? n V čl ^	fSt t-vt-af^rpn.^V
a. v C*. V », 1 i. k. *—' X V.-A. y »^ À- L/lV-AWAwiiWyj
Niko TENZE (24 preferenc);
Prva neizvoljena: Giuliana GER-DOL VENIER (11 preferenc).
VZHODNI KRAS
4. DSL:
Anamarija KRALJ KALC (222 preferenc);
Igor DOLENC (155 preferenc); Aleksander KALC (63 preferenc); Mitja ČEBULEC (27 preferenc); Prvi neizvoljen Corrado DESTE (15 preferenc).
ROJAN, GRETA, BARKOVLJE, KOLONJA, ŠKORKLJA
2. DSL:
Sergio Cassano (84 preferenc); Francesco Bandelli (38 preferenc);
NOVO MESTO, NOVA MITNICA, STARO MESTO
2. DSL:
Pino BURLO (127 preferenc); Fabio OMERO (64 preferenc);
STARA MITNICA, SV.
JAKOB
2. DSL:
Ferruccio Trocca (95 preferenc) Alberto Albertini (44 preferenc)
SV. IVAN, KJADIN, ROCOL
2. DSL:
Ugo POLI (180 preferenc) Stefania IAPOCE (30 preferenc)
SKEDENJ, CARBOLA,
SV. SOBOTA, SV. SERGIJ
2. DSL
Diego Lo Presti (202 preferenc); Jasna PETAROS HRVATIČ (69 preferenc);
2. decembra 1993
DELO
Bratinovo
prizadevanje
obrodilo sadove
Goriška federacija Demokratične stranke levice je imela izredni kongres, s katerim je predvsem želela reorganizirati svoj notranji aparat in te-meljiteje poseči v politično življenje Goriške. V tem smislu je bd kongres potreben, ker je kmalu po pokrajinskih volitvah bilo jasno, da so tajništvo in vodilni organi odslužili, vsaj taka misel je izšla po porazu na pokra-jinskih volitvah.
Uvodno poročilo kongresistom je prinesel dosedanji tajnik federacije Maurizio Salomoni, kije v svojem dokumentu sintetiziral pomen kongresa in vse probleme in težave, ki jih ima stranka v tem političnem trenutku. Salomoni je namreč mnenja, daje notranja reforma, obnova stranke nujna, saj se mora vitalnejše predstaviti v svoji zunanjosti. DSL se mora zopet približati bazi, z novimi pristopi, predvsem pa z novo interno organizacijo v kateri je aparat zreduciran na najnujnejše. DSL se noče izneveriti svojim levičarskim koreninam. V ta okvir spada tudi sestav fronte naprednih in demokratičnih sil. DSL se še vedno bon tudi za najbolj izpostavljene sloje, predvsem delavcev, brezposelnih in mladih, ki iščejo zaposlitev.
Salomoni je ostro obsodil sile, ki so se okoristile z državnim denarjem na vsedržavni ravni, za zasebne in strankarske namene. Ni štedil s kritikami do demokristjanov in Severne lige. Levica mora poprijeti in vsiliti svoj vpliv. Upoštevati je treba nova zavezništva, ki so nujna po novem volilnem zakonu. V tem smislu je predagai permanentni forum naprednih
sil, ki bi morale skupaj sestaviti skupen operativni politični program.
Glede politike v goriški pokrajini je Salomoni povedal, daje treba ustvariti pogoje za “nov pokrajinski sistem”, ki mora upoštevati ekonomsko stvarnost teritorija, sindikate in druge dejavnike, ki bi skupaj lahko učinkovito posegli za ekonomski razvoj in predvsem za povečanje števila delovnih mest. V tem kontekstu je Salomoni povedal, da ne bo več toliko denarnih sredstev kot doslej, da bo treba upoštevati tudi taksiranje na deželni in občinski ravni. Treba bo tudi težiti k temu, da pride do konkretnejše avtonomije krajevnih institucij.
Glede političnih zavezništev je dejal, da morajo temeljiti na programskih točkah. Agregacije na levo in konfrontacija s sredino političnega gibanja, so razumljive samo na podlagi programov, ki morajo biti jasno definirani in na katerih je treba graditi volilno konfrontacijo.
Salomoni je nato posvetil svoj govor reorganizaciji federacije. Predlagal je namreč konkretno znižanje delegatov v federalni komite in manj resorjev, s kakovostnejšimi in delovnimi ljudmi. Predlog je vseboval znižanje števila delegatov federalnega komiteja na 35.
ZAKLJUČKI
Po tajniškem poročilu sta bila na progi amu dva delovna dneva iz katerega je izšel nov program federacije in imena novega federalnega komiteja.
Sklepna debata je videla veliko udeležbo delegatov (135 prisotnih od 156 upravičencev) in je bila zelo zanimiva. Sintetično bi lahko povedali, da je med drugimi spregovoril senator Pezzoli iz Cremone, ki je orisal ekonomski položaj države in perspektive Italije v združeni Evropi. Med važnejše sobotne posege lokalnih predstavnikov DSL je treba omeniti Alessandra Marana, ki je orisal vse težave goriške federacije in je spodbudil vse strankarske komponente k skupnemu imenovalcu solidarnosti in plodnemu delu. Identiteta stranke to namreč zahteva in jo je treba krepiti in širiti. Ma-ran je tudi opozoril, da DSL ni poklicana, da reši Italijo pred Ligo, vendar se mora osredotočiti na reforme, ki so prepotrebne.
Senator Darko Bratina je opozoril na apatičnost do politike s strani ljudi in je predlagal konkretne posege v tem smislu. Gorica se mora zavedati svoje mednarodne pomembnosti, svojih struktur ob meji in manjšine, ki živi ob njej in ji daje določene specifičnosti. V tem smislu je Bratina dejal, da združena levica in napredne sile, imajo na Goriškem potencial 40% glasov, na vladi pa je Liga, ki je prodrla le s 24% glasov. To vodi v razmišljanje, predvsem, ker nov volilni zakon sili v agregacije. Poleg pomena novega volilnega zakona je Bratina na kongresu ostro obsodil deželno volilno komisijo, ki je revidirala volilna okrožja vprid Videmski pokrajini.
Deželni tajnik Ruffino je še dodatno razvil misel o zavezništvih, predvsem o naprednem polu, ki je edini sistem, da se ligo potisne v opozicijo.
(nadaljevanje na 4. strani)
Senat, je dokončno izglasoval finančni zakon, in sprejel popravek, ki slovenski manjšini v Italiji zagotavlja višji finančni prispevek, ki je za našo skupnost isti kot doslej.
Za izboljšavo tega zakona se je v prvi vrsti prizadeval senator DSL Darko Bratina ob podpori predstavnikov manjšinskih strank in SKP ob podpori KD.
Senator Bratina je izrazil zadovoljstvo, da bo naša manjšina deležna iste ravni podpore kot lani.
Dejstvo je, je dejal Bratina da predvidenih 8 milijard nas ne bo rešilo vseh težav. Potrebna je še dodatna pomoč za našo skupnost. Ta mora priti tako iz državniških krogov, kot tudi iz matične Slovenije, kjer smo v zadnjem času priče nekaterim zaskrbljujočim znamenjem.
(MJ)

Dobrodošli
Pretoki ...
m

'v#


D	M	
		ImJ
È
i

. ^
IDENTITETA IN
DRUGAČNOST
Med nami je nova revija, ki smo jo še kako potrebovali, predvsem v vrstah naprednih, intelektualnih in ustvarjalnih krogov v zamejstvu. Bilo je skoraj nepojmljivo, da v zamejstvu ni bilo napredno usmerjene literarne revije.
Danes so Pretoki realnost in upati je, da bodo obrodili zaželene sadove, predvsem kar se tiče prisotnosti v vseslovenskem prostoru in tudi s sodelovanjem iz-venslovenskih krogov.
Revija, je bila zamišljena kot glasilo raziskovalnih, leposlovnih, kritičnih, esejističnih in drugih leposlovnih področij. V prvi številki najdemo tovrstne prispevke. Morda ima znanstvena revija potrebo po krajšem resumeju v italijanščini, na koncu, ali po vsakem prispevku. Prepričan sem, da bi postala še zanimivejša in vredna večje pozornosti.
Pomembno je dejstvo, daje revija nastala na Goriškem. Izdajajo namreč Kulturna zadruga Maja. Daje zamisel prišla prav s te strani se mi ne zdi naključje. Je mogoče naključje, da Gorica gleda na kulturo “avantgardo”, drugače od Trsta, čeprav nima vseh, oz. nobenih centralnih manjšinskih infrastruktur? Slovenski ki-noatelje in kar se je iz njega razvilo, torej ni več osamljen primer.
Nazadnje še želja po najboljših uspehih za novo pobudo. Moja osebna želja je namreč, da bi revija vsebovala veliko znanstvenega gradiva, kajti samo v tej smeri je jamstvo, da se v imenu kvalitete razvije in pridobi na pomembnosti in ugledu.
Kongres DSL v Štarancanu
Occhetto pri nas
Vsedržavni tajnik Achille Occhetto nas je pred tedni obiskal najprej v Gledališču Mie-la, nato pa se je srečal s Slovenci v Trebčah, kjer je bil deležen prijetnega sprejema.
stran 4
2. decembra 1993
DELO
Iskanje široke demokratične fronte
DSL POZIVA K ZBIRANJU PODPISOV ZA RAZPIS POLITIČNIH VOLITEV
Za bodočnost Italije in za demokracijo
Mi, državljanke in državljani,
delavke in delavci
-	glede na rezultate referenduma 18.4.1993, ki je z veliko večino določil, da se preide k novemu volilnemu sistemu, ki je zdaj že operativen;
-	ker sta senat in poslanska zbornica odobrila vse potrebne zakone za volilno reformo;
-	ker je predsednik republike, na podlagi rezultatov referenduma večkrat povedal, da je treba upoštevati ljudsko voljo in je treba prenoviti Parlament z novimi volilnimi pravili;
-	upoštevajoč, da je prehod iz starega k novemu volilnemu sistemu že sam po sebi jamstvo, da se takoj izvoli nov parlament;
-	upoštevajoč, da je v današnjem parlamentu nekaj sto parlamentarcev, ki ima težave s pravico in zato tako polnoštevilno predstavništvo nepoštenih ne more več predstavljati naše države in volilcev;
-	upoštevajoč, da državna ureditev nevarno razpada, kljub velikim perečim problemom, ki prizadenejo predvsem odvisne delavce in nižje izpostavljene sloje, pomanjkanje dela, problem zdravstva, dajatev itd., zahtevajo novo vlado z novim parlamentom in poštenimi poslanci;
-	ZAHTEVAMO TAKOJ VOLITVE, KI NAJ BODO URESNIČENE V NAJKRAJŠEM MOŽNEM ČASU.
V TEM SMISLU ZBIRA DEMOKRATIČNA STRANKA LEVICE PODPISE ZA TAKOJŠEN RAZPIS VOLITEV.
Tudi v Gorici bomo imeli predčasne občinske volitve, ki kljub ponujeni pomoči štirih goriških neofašističnih svetovalcev, sredi meseca septembra, je poskus izvolitve nove (beri: stare) občinske uprave v Gorici klavrno propadel.
Upravo sedaj vodi izredni komisar -kar je prvič v zgodovini našega mesta - in to do predčasnih občinskih volitev, ki po napovedih bodo prihodnjo pomlad. Do odločilnega in tudi dokončnega razpletajo prišlo 13. septembra, po preko dvanajstih urah zasedanja občinskega sveta, saj trije svetovalci KD niso sprejeli podpore mi-sovcev, na katero je ponovni kandidat za župana, Tuzzi toliko računal in v preteklosti prevečkrat izkoriščal. V tem zadnjem nekaj mesečnem kriznem obdobju upravljanja goriške občine smo bili namreč priča pravi “desno sredinski’’ koaliciji, saj je bila ravno desnica prava oporna bergla, tedanji razkosani občinski večini.
“Problem vesti” treh demokristjanov je tako prekrižal račune Tuzziju. Tako mu je zmanjkala predvidena večina in preostalo mu je le, da umakne kandidaturo za župana, prekine sejo ter s tem aktom zapečati tudi mandatno dobo tega občinskega sveta, ki se je, od predvidenih pet, trajala le tri leta.
Mandat občinskega sveta je štartal s solidno “super večino” (30 svetovalcev na 40). Spotoma pa je večinska koalicija izgubljala košček za koščkom. Krščanska demokracija seje nato opredeljevala za konservativno usmeritev, saj je bila pripravljena celo sprejeti glasove ter “vpliv” neofa-šistov. Spričo te perspektive - osebno priznavam - daje vsekakor boljši prihod komisarja in volitve, saj Gorica ima bodočnost le v naprednejši viziji, ki jo v tem trenutku, glede na občinsko stvarnost, predstavlja tako zvana “oporečniška” tranzverzalna skupina v kateri je aktiven in pomemben člen goriška Demokratična stranka levice (DSL).
Pred nami so torej nove občinske volitve. Vsem nam je jasen pomen, ki ga bodo le-te imele za bodočnost našega mesta, pa tudi za vlogo, ki jo bo lahko opravljala v novi občinski stvarnosti naša narodnostna skupnost na Goriškem. Naj k temu dodamo, da so
se v Gorici “tranzverzalci”, še posebej pa mestno tajništvo DSL, odločno zavzeli za čimprejšnje volitve, oziroma po možnosti že novembra meseca. Goriška DSL v tej zvezi ocenjuje namreč, da bi bilo to mogoče izvedljivo in da komisarska uprava vse do pomladi ni neizbežna. Če pa je prevladovala ta hipoteza, nosi zanjo celotno odgovornost stara občinska večina, ki je tudi ob podpori MSI na vse kremplje zavlačevala lastno agonijo.
Letošnje junijske upravne volitve so bile za slovensko narodnostno skupnost pravi alarmni zvonec, ki ga tokrat ne gre preslišati. To še posebej velja za pokrajinske volitve na Goriškem, saj tokrat Slovenci prvič nismo izvolili nobenega svetovalca, ki bi bil glasnik zahtev organizirane prisotnosti naše narodnostne skupnosti.
Priznati si moramo, da smo pristopili k prejšnjim volitvam “nekako” nepripravljeni - ne le naša stvarnost, ampak celotna demokratična fronta - kar pa se vsekakor ne sme ponoviti. Do pomladi je časa dovolj, da izberemo primerno in “novo” politično strategijo dela. Zdi se mi, daje ključno najbrž to, kako naj se Slovenci vključimo v širšo demokratično politično agrega-cijo, izven katere bi bilo vsako politično nastopanje marginalno in neučinkovito.
Naš cilj mora biti, da se na najbolj primeren in učinkovit način vključimo v nove politične kartele, širšega in demokratičnega značaja, kjer se bodo vse slovenske politične komponente znašle na isti barikadi.
Prepričan sem, da nas bo novi volilni sistem “silil” k isanju novega politič-
nega pristopa in angažiranja. “Silil” nas bo k temeljitemu političnemu dogovarjanju in iskanju novih in dolgoročnih zavezništev, tako v okviru manjšinske, kot tudi v odnosu do večinske stvarnosti.
Istočasno pa sem tudi prepričan, da lahko naša narodnostna skupnost v Gorici tudi marsikaj pozitivnega in bistvenega pripomore k vsesplošnemu razvoju in napredku celotnega po-soškega območja. In to se lahko izrazi le v zmagi “široke demokratične koalicije Goričanov” z odprtimi strateškimi političnimi in socialnimi pogledi. Za to menim, da je vredno se aktivno angažirati, trezno razmišljati ter stvarno in programsko povezovati. Pasiven pristop pomeni za nas le izločitev iz napovedne igre...
IGOR KOMEL
50 let
Partizanskega dnevnika
V petek, 26. novembra 1993je bila v Kulturnem domu v Trstu proslava ob 50-letnici Partizanskega dnevnika, predhodnika Primorskega dnevnika.
Slavnostni govor so imeli: predsednik SKGZ Klavdij Palčič, član zavezniške vojne misije pri entah NOV John Earle, ter podpredsednik slovenske Akademije znanosti in umetnosti Ciril Zlobec. Na proslavi so sodelovali igralci Slovenskega stalnega gledališča in moška pevska zbora s Proseka-Kontovela ter Jezero iz Doberdoba.
Ciril Ribičič gost slovenske komponente na Goriškem

^^iril Ribičič je pred ne-■ davnim na Goriškem ^“^predstavil svojo knjigo Rad sem jih imel. Ob priliki je bil gost Slovenske komponente Demokratične stranke levice in je z zamejskimi tovariši izmenjal mnenja o sedanjem političnem položaju v Sloveniji. Ugledni gost je med drugim povedal, da je ena od glavnih želj Prenoviteljev uresničiti obisk tajnika DSL Occhetta v Sloveniji.
Kongres DSL ...
nadaljevanje s 3. strani
Tovariš Gherghetta je predstavil zaključno delo politične komisije, ki je morala začrtati smernice goriške federacije DSL. Na prvo mesto je postavil problem zavezništev za bližnje volitve v Gorici, Krminu in Gradežu. Dotaknil se je tudi problematike dela in zaposlenosti, kar je kongres sprejel kot samostojen dnevni red. Nato se je spustil na več lokalnih problemov, ki se tičejo zdravstva, prevozov, gradenj, institucij itd. Delo politične komisije je kongres sprejel skoraj soglasno.
Poročilo volilne komisije je prinesel predsednik slednje, deželni svetovalec Degrassi. Povedal je, da ni bilo lahko zbirati med mnogimi delovnimi in prizadevnimi tovariši, ki so se morali sprijazniti z izločitvijo iz organizma, ni pa bilo več mogoče delati s tako številnim aparatom, ki je bil zaradi števila odsotnih prej nesklepčen, kot
sklepčen. S kriteriji teritorialnosti in teže sekcij posoške federacije, je komisija izluščila samo petintrideset imen, ki bodo ogrodje federalnega komiteja in dela v stranki. Tako prožno telo, bi moralo učinkovitejše delovati. Naj omenimo še, da ob teh tovariših bodo še trije “zunanji” in sicer senator Bratina, deželni svetovalec Degrassi in načelnik na Pokrajini Salomoni. Število članov nadzornega odbora je s svojimi petnajstimi člani ostalo nespremenjeno. Kongres je tudi ta predlog sprejel soglasno.
Na koncu moramo tudi povedati, da je slovenska komponenta posoške federacije dovolj številno prisotna v novem organu. Poleg senatorja Bratine, ki spada v vsakem primeru v sam vrh federacije, sta tudi dva predstavnika s Krasa Marko Jarc in Marjo Lavrenčič (nadzorni odbor) in Ivan Bratina iz