Štev. 44. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 28. oktobra 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo, priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D, na posamezni naslov 30. D, či se cela naročnina naprej' plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 31 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipét reči 5Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 O. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Vladar naš najžmožnejši. Včasi, gda si slaba človeča pamet postavla za najvišiši zakon nisiki človeči razum, — v časi, gda telko slabih, male pameti i velke gizde, od Tebe stvorjenih i od Tebe odvisnih, z nasmehom zametavle zapovedi Tvoje, — v časi, gda je lüdem, ki so šli od Tebe, edini i zadnji cil zemelskoga živlenja, dvorba i obožavanje lastivnoga tela, gda so jakosti redke, kak zvezde na oblačnom nebi i gda svet, nepriznavajoči Tebe, drvi v čüdnom vrtélci v neznano pogüblenje, se pvidrüžüjemo mi tistim miljonom, ki se klanjajo Tebi, Najzmožnejši, ki so zakonom Tvojim najvišišim pokorni, ki modrost poslüšajo Tvojo najvekšo. Ti edini si Vladar naši Ti edini si dobrota najvekša naša i če mamo samo daljni odsev modrosti Tvoje nezmerne, smo zadosta modri. Ti edini si plačnik najdobrotnejši vsem, ki spunjavlejo zapovedi Tvoje i Sodnik Pravični listin, šteri je kršijo. I dnes, na spominski den kralestva Tvojega vesolnoga, oblasti Tvoje nad stvarstvom vsem i düšami našimi, ščemo biti edno tüdi mi s tistimi zvolenimi, šteri širijo zapovedi Tvoje po širnom sveti i napajajo z resnicov vse, navukov Tvojih žedne, ščemo biti edno z vsemi tistimi, šteri so za Tebe i za kralestvo Tvoje dali i davajo ešče dnes krv svojo srčno z zmagoslavnim slednjim krikom: Naj živé Kristuš Krao! Den slobode. Deset let je v človečem živlenji vnogo. Deset let v živlenji edne države ne pomeni ravno vnogo, čiravno se včasi v nikelko dnevaj zgodijo tak velki dogodki v državnom živlenji, da bistveno spremenijo ves njeni bit do tistoga časa. Notranje prilike v državi se po navadi počasi razvijajo. Tüdi naša države preživi te dni 10 letnico svojega obstoja i pri toj priliki, če poglednemo nikelko zgodovino naše države, navdaja nas Slovence poseben ponos i veselje, če se spomnimo na to, kakšo vlogo so igrali od ustanovitve države pa do zdaj ravno naši voditeli z dr. Korošcom na čeli. V oktobri leta 1928 je začnola Austrovogrska država razpadati. Vzrok tomi je bio te, ar so vsešerom, tak na bojišči, kak doma šteli biti gospodarje nad vsemi samo Nnmci i Vogri. Vnogo bole izobraženim Čehom, kak tüdi Slo- vencom i Hrvatom je to nikak ne bilo po voli. Vidli so, da Austrovogrska država več ne vzdrži bojne, posebno ešče, gda so Srbi predrli solunsko fronto i začnoli prodirati nazaj proti Belgradi. Velko delo. Vogri i Nemci so s strelanjom i vešanjom šteli sprestrašili Čehe, Slovence i Hrvate, naj bi ostali v strelski jarkaj. Nego za te siromake so se potegnoli njüvi voditelje, nestrašeno so poveden bečkoj i peštanskoj vladi, da smo tak Slovenci, kak Hrvati i Čehi ravnotak samostojni narodi, vredni vsega spoštovanja i pravic kak Vogri ali Nemci. 5. oktobra so si zvolili zastopniki Slovencov Hrvatov i tisti Srbov, šteri so živeli v našoj državi po Vojvodini, Slavoniji, Bosni i Hercegovini, poseben odbor, nazvani »Narodno veče.« Te odbor si je zvolo za svojega predsednika našega dr. Korošca. I pod Predsedstvom dr. Korošca so tej lüdje vüpali povedati bečkoj i peštanskoj vladi na den 29. oktobra 1918. leta da Slovenci, Hrvati i Srbi, šteri so do zdaj živeli pod Nemci i Vogri ne priznavajo več austrovogrska vlade, nego tvorijo svojo posebno, od nikoga odvisno državo. S tem je tüdi razpadnola stara Austrovogrska država, nova države Slovencov, Hrvatov i Srbov se je pa s prvim decembrom istoga leta zdrüžila ešče s Srbi v staroj srbskoj državi i si zvolila sedanjega prestolonaslednika Aleksandra za vladara vsej Srbov, Hrvatov i Slovencov. Toga nesmimo pozabiti, da je naš dr. Korošec ravno v najtežavnejši časaj meo vodstvo države v svoji rokaj, što bi vüpao osemnajstoga leta povedati Nemcom i Vogrom, da njim več nede pokoren. Dr. Korošca so poslali naprej i on je to povedao, bio je predsednik prve narodne vlade i podpredsednik prve vlade v velkoj Jugoslaviji. Nego, gda so prilike že nikelko bogše gratale, te so prišli do oblasti lüdjé, kak naši demokratje, šteri so za dr. Korošca nigdar ne meli lepe reči. Nego čas je bole pravičen kak demokrati i čüdo ravno po deseti letaj ma dr. Korošec znova oblast v svoji rokaj na najvekšo nevolo demokratov i radičovcov. Istina, da je po deseti letaj dr. Korošec jako slabo gospodarstvo dobo v svoje roke. Vnogo bi on zdaj lehko napravo, če ne bi pred njim drügi lüdjé vsega tak strašno zapravili. Itak so pa tak naš krao kak naše lüdstvo spoznali, što je najsposobnejši i najvrednejši človek v našoj državi i tistomi so dali oblast v roke. V drügoj državi Slovenec gotovo nigdar ne bi prišao do tak visikoga mesta i pred desetimi leti niti sami ne bi mislili, da bo meo dnes Slovenec v svojoj osebi zdrüženo dvoje najvažnejši ministrstev, to je Predsedstvo vlade i notranje ministrstvo. I na to 10 letnico smo lehko mi vsi Slovenci dnes ponosni. Na kraj, gde smo vsi edno! Ka vse mi lüdje dostakrat mislimo sami od sebe tü nadeti! Eden se ponaša z bogastvom, drügi z oblastjov, ništerni strašno dosta dajo na svoje düševne zmožnosti, drügi na telovno lepoto. Pride pa čas, gda neizprosni boži zakon vsem tem zaklüči njüve zemelske račune. V tom ednom nišče ne dvoji, da pride vsakšemi zmed nas prvlé ali sledi tista sekunda, gda za te svet zvršimo z vsem svojim delom. Naj smo štimali sebe v živlenji za kajšteč, po toj sekundi sa razprestre nad nami ščista nova sodba. I naj smo zdaj po toj živlenjskoj spremembi, šteroj pravimo, smrt vsi edno? Ali lehko pravimo, da se je bogatin popunoma zednačo s siromakom, vučeni z nezvučenim lepota z grstijo v dobrota z hüdobijov? Ne. Ešče po smrti majo navadno zemelski ostanki bogatinovi počivališče v mramornatom grobi njegovo telo je maziljeno, da ne sprime, i nad vsem tem stoji mogočen veličasten spomenik, Šteri čase i čase dugo svedoči valavo preminočega. I siromak? Zakopan v golo zemlo, največkrat brez spomenka, ali pa Bog zna, zgüb- ani gde v sveti, ali vničeni od zverin. Máli časek i svet več ne ve, da je bio na njem. Pa itak smo v ednom vsi edno. Naj sprhnej naše telo naednok, ali počasi, — prah je. Moči i oblasti nad svojim telom nema po smrti več niti eden. Telo naše je svetišče. Kak je düša naša nemrjoča, dihlaj bože neskončne Vsemogočnosti, tak je tüdi telo naše delo Njegove modrosti. Telo naše je prebivališče nemrjoče düše. I tisti naš Gospodar, šteri terja od nas račune od toga, kak smo skrbeli za Svojo düšo, zahteva, da skrbimo tüdi za svoje telo. V živlenji je nam samim dana skrb nad telom. Telo moramo po vsej boži zakonaj spoštovati i skrbeti za nje nesmemo pa postati oboževalci i robi tela. Po smrti sami za svoje telo nemremo več skrbeti. I s smrtjov se telo povrne, kak lepo pravi Sveto pismo, v prah iz šteroga je vzeto, düša pa prime plačilo, dobro ali slabo, kakše smo si v živlenji spravili. Zato moramo skazati posebno čast i poštüvanje tüdi mrtvomi teli, štero je za žitka nosilo nemrjočo düšo. Pri vsej narodaj, naj bodo že kakšega šteč verskoga mišlenja, vidimo, da skažejo mrtvomi teli posebno čast. Mrtvo telo navadno z velkimi slovesnostmi spravijo na kraj, gde se shrani ali pa pri ništerni narodaj tüdi žežgéjo. Le malo je tisti divji narodov, šteri tela svoji Preminoči izpostavijo, da je zverine ali ftice raztrgajo. I tüdi tej majo za to poseben kraj, šteromi pripisüjejo nekšo posebno svetost. Naša pokopališča. Tüdi mi mamo poseben kraj, kam prenesemo tela svojih dragi pokojni k vekivečnomi počinki kak to mi pravimo. To so naši cintori ali britofi kak je mi zovemo, od šteri je edna taljanska, drüga pa nemška reč. Prava Slovenska reč je pa pokopališče, štero reč tüdi mi lehko obdržimo. V naši krajaj so pokopališča ali cerkvena ali občinska. V našoj krajini so po večini vsa pokopališča občinska lastnina, zato majo dužnost skrbeti za pokopališča tüdi občine. Poglejmo si malo naša pokopališča. Ali mamo tüdi mi v zadostnoj meri potreben čüt do spoštüvanja toga kraja? V ništerni mestaj ja, v vnogi, vnogi pa ne. Pri nas ne kralüje Bog zna kakše bogástvo. Zato tüdi nemremo želeti, da bi bila vsa naša pokopališča ograjena z lepimi zidanimi ograjami i na grobaj da bi bili sami mramornati spomeniki. Edno pa itak lehko vsi včinimo, da bodo naša pokopališča lepše lice mela. Navadno mamo mi svoja pokopališča ograjena z živov pasikov. To ništerne občine resan tak lepo i tak skrbno obrežejo, da se človeki srce razveseli, gda to vidi. Poleg toga ma vsakše pokopališče navadno ešče edno hüto včasi pri vhodi i na sredi pokopališča eden vekši križ. Pri tom že redkogda kaj lepoga vidimo. Hüte so po večini lesene i strašno zanemarjene. Navadno so takše, da je tak stare, kak mlade strah iti v noči mimo, ar pravijo, da v vsakšoj nekaj ruži pa straši. Velki križ v sredini pokopališča nam pa tüdi največkrat ne dela časti. 2. N O V I N E 28. oktobra 1928. Ka mi priporočamo ? Od toga, kak strašno so plotovi okoli ništerni naši pokopališč zanemarjeni, zdaj niti ne bi radi gučali. Ravnotak ne od toga, da v ništerni mestaj majo pokopališča samo za košnjo, pašnjek i za to, da okoli njega v pasiki drva povlejo. V tom vidimo samo velko nemarnost občine premalo potrebnoga spoštovanja do pokojnih i premalo kulture, ar je postavi preci blüzi tistoj stubi kak nekulturne divjake. Mi ráj poglednimo, kak bi edno lepo pokopališče v našoj krajini lehko vö vidlo, ne da bi terjalo od nas kakši posebni stroškov. Najprvle plot okoli pokopališča. Niti edna naša občina se nesmi i nemre izgovarjali, da njoj je ne mogoče pripovati edne lepe, goste i lepo obrezane gabrove pasike. Pri vhodi naj bi bila edna lepa hüta, štera naj bi bila vsigdar zidana. Ta hüta naj bi mela tüdi edno lepo formo i uredništvo Novin je pripravleno preskrbeti vsakšoj občini za to eden lepi plan. Na dva kraja vhoda naj bi bile dve lepivi žalostnivi vrhi, ravno tak kre oba kraja velkoga križa na sredi pokopališča. Bogatejše občine naj bi mele na sredi pokopališča mesto križa lepo malo kapelico. Po sredini pokopališča naj pela vdiljek lepa pot, posipana z drobnim kamenjom i kre poti na dva kraja naj bi bile nasajene lepe vrbe, ali tisti nisiki gosti jeliči, najlepše bi pa bile ciprese. Grobi naj bodo vsigdar vsi v ednoj liniji, kak da bi konec potegno. Samo ob sebi se razmi, naj bodo grobi tüdi celo leto kak najbole skrbno obdelani i celo leto naj cvete vse na njij. Zdaj na Vsejsvecovo pridemo po dugom časi palig na pokopališče. Zglednimo se malo okoli i vidli bomo, ka vse nam ešče falij! NEDELA. (Po risalaj 22. Evang. sv. Mataja 22, 15—21.) V tisti časaj, šli so farizeji i se pogučavali, da bi Jezuša zgrabili v reči. I pošlejo k njemi vučenike svoje s herodijani vred rekoč: »Vučenik, Znamo, da si pravičen i da pot božo po resnici včiš i da ne gledaš na nikoga ar ne gledaš na valavo lüdi: povej nam teda, ka se ti vidi : ali se sme davati davek casari, ali ne?“ Jezuš je pa spoznao hüdobijo njüvo i njim pravo: »Ka me sküšavlete skažlivci? Pokažite mi dačni penez !« I oni so njemi dali penez. I Jezuš je pita: »Čida je ta podoba i napis?« Odgovorijo njemi: »Casarova.« Pravi njim teda: »Dajte casari ka je casarovoga i Bogi ka je božega.« Navuk: Glej na reč i delo ne na lüdi. Politični pregled. Po nesrečni dogodkaj v našem parlamenti, je nikelko časa ešče obdržao vlado v svoji rokaj Vukičevič. Pribičevič je zahtevao, naj zdaj vlada včasi odstopi, naj se parlament razpüsti, i. razpišejo nove volitve. Vodstvo države naj se pa da v tom časi Pribičeviči ali Radiči ali pa lüdem, šteri so sploj ne poslanci. S tem, da se prej najbole da zadoščenje hrvatskomi narodi, šteri je zgübo v parlamenti svoje zastopnike i na kom prej nosi odgovornost Vukičevičova i Korošcova vlada. Kakpa, da je Vlada na te Pribičevičeve zahteve ne mogla odstopiti ar bi s tem nikak pokazala, kak da je sama kriva prelejanja krvi v parlamenti. Itak pa, naj bi se prilike v državi razčistile, je Vukičevič zročo vladarske oblast nazaj v kraleske roke. Krao je ponüdo vlado Radiči. Nego zdaj je bio Radič že ščista pod Pribičevičovov močjov i Pribičevič je v imeni Radiča odklono to ponüdbo. Oni prej samo tak prevzemajo vlado, če -bodo razpisane nove volitve i pridejo ščista novi poslanci v parlament. Tü se je pa že vidlo, da je Pribičevič samo za to, naj bi kem vékši nered napravo v državi. Zakaj volitve ? Pri volitvaj bi prej novi lüdje prišli v parlament, s šterimi bi Pribičeviči delao, nego stemi ne. Kakša mala modrost voditela naši demokratov je to! Kakši novi lüdje bi prišli v parlament ? V Srbiji, kak na Hrvatskom, ravnotak v Sloveniji bi bili v velkoj večini zvoleni stari poslanci. Pribičevič i Radič bi dobila ešče menje poslancov kak do zdaj ar sta s svojov politikov preveč zavozila. I v dnešnji časaj, da je državi tak potreben mér pa delo, naj se razmetavajo po nepotrebnom penezi za volitve poslanci naj doma kortešerajo, vse drügo važno delo v državi pa naj počivle ? Zakaj to zahtevlejo demokratje? Ar oni samo od toga živéjo. Oni so ešče nigdar ne delali v parlamenti ar toga nevejo, znajo pa jako dobro šinfati. I če je vekši nered v državi, bole se ga veselijo ar ležej šinfajo. Nego naša držáva nema časa za šivanje, ne penez za razmetavanje. Zato je krao ponüdo novo vlado našemi dr. Korošci. Mér i réd. S tema dvema rečama najležej označimo vlado predsednika naše stranke. Naša država je potrebna reda i mera i to njoj spravla naš predsednik. Pribičevič bi skoro znoro, gda je dobo dr. Korošec vlado v svoje roke. Znati moramo, da je Pribičevič, kak vsi njegovi demokratje, ne ravno velki prijatel katoličanske Cerkvi. Zato je pa z nelepimi očmi glédao, gda je eden katoličanski dühovnik gratao predsednik vlade. Zato je pa začno zdaj z Hrvati komedije špilati. Kak so hrvaški Volilci pozablivi se vidi ravno iz toga, da se drži za njüvoga najvekšega zagovornika i voditela ravno tisti Pribičevič, šteri je Hrvate najbole kruto preganjao te gda je meo oblast v rokaj. I Hrvatje so to dnes že pozabili. Nego ne vsi. Dnes že začnejo močno spregledavati, da slaboga gospodara majo. Pribičevič je začno ružiti, da Hrvatje več nedo plačüvali dače i da ne pripoznajo nikši zakonov, štere ta Vlada izglasa. No to se je vse nika ne zgodilo. Hrvatje Plačüjejo dače i radi sprimlejo vse tiste, zakone štere zglasa Korošcova vlada ar so vsi tej zakoni lüdem samo v hasek (Dale sledi.) Po JOS. JURČIČI: Sosedov sin. VII. Vsaka praznota ma nekaj žalostnoga i tužnoga na sebi. Brašnarova hiža je bila odznotra prostorna, velki orehov sto, že nikelko prelüknjani od črvov je bio napravleni najmenje za dvanajst lüdi. I gda so okoli toga stola večerjali Štefan, tetica njegova Marja i lapec Balaž, so vsi nekam čütili kak je prazna hiža. Nikomi je ne bila vola gučati dosta i v hiži se je čülo samo rogatanje žlic i počasno tiktanje stare stenske vöre. „Dika bodi Bogi!“ skonča tetica Márja molitev po večerji i dene: „Zdaj pa spat Balaž ! Nejdi plotov podperat i se dret po vesi, da pošteni lüdje ne bi mogli spati !“ Lapec Balaž je pa ne bio privoli poslüšati mrnjave tetice i si je mislo svoje: „Den je gospodarov, noč pa moja.“ Za pečjov je zmed drügi cot potegno svej stari kaput i zapro dveri za seov. Dečki so bili že zbrani za Smrekarovim plotom i naskori po tom se začüje po vesi pesem: Mesarja bom vzela, Bom zmeraj vesela, Bo tele zaklal, Srce mi poslal, Telečje al' svoje, Al’ pa še oboje. I tak naprej. Števan je doma vöro gor potegno, si naklao malo pipico, nato je pa na düšici vužgao skalo i si nažgao, Šo je pred hižo i se seo na klop. Od tistoga časa, kak je prevzeo Vérstvo, je ne hodo dosta po vési. Prišao je k njemi eden sosed i sta se pogovarjala od različni kmečki zadev. Tetica Marja je v hiži nekaj obleko spravlala i pogledavala k peči, gde je spao na klopi stari Brašnar. Prišao je komaj zdaj opoudne domo, trdi od vina, légao je i zaspao. Stari Brašnar je nikaj zamrmrao i stano s trdoga ležišča. Božnija grda, ga pozdravi tetica Marja, sestra njegova. Brašneri se je začnolo zehati mene si oči i se kobaca počasi proti stoli. Tü si podpre glavo, gleda Marjo i se zadere : »No, bo kaj ?« »Vreden si nej« odgovori Marja i njemi prinese skledo na sto. Brašnar stari gleda malo, začne jesti od začetka nekam pomali i netečno sledi pa či duže z vekšim tekom. Marja ga gleda nikelko časa nato pa ide za dveri, si pokrije obraz i začne na ves glas bréčati. „Takši mužikašov mi pa že ne trbe“ dene Brašnar. „Ka pakavuliš?“ „Kak nebi? Ne je zadosta, da si nas skoro na nikoj, spravo, zdaj nam pa ešče takšo sramoto delaš ? Trbelo ti je tam na senji lüdi noriti, da te te lüdje kučejo za tisto i cela vés guči od toga !« »Ka to tebe briga !“ se zadere nazaj Brašnar. »Briga naj briga, naj oba s Števanom. Ne sam ga ešče vidla jokati siromaka, kak je zraseo, snočkar je pa jokao od žalosti, kakšo grdobije si napravo ti na senji. Oda je stari Brašnar čüo, da je sin jokao zavolo njega, je včasi vrgao žlico na sto. Niti reči je več ne spregovoro kak šteč ga je Marja obdelavala nego je legao spat. Mogoče se njemi je pa le srce nikelko genolo, gda je čüo, kak je bio sin žalosten zavolo njega. VIII. Itak so pa lüdje ne tak hüdobni kak si včasi mislimo. Istina je, da dostakrat radi dobra dela drügi lüdi zapišejo na vodo, nego božni del pa tüdi vsigdar ne vklešejo ravno v kamen. Od Brašnarove neprilike so nikelko dni po celoj občini gučali, nego samo ednok je vsakši guč henjao od toga. Siromak Števan je hodo okoli, kak da bi on kakšo krivdo napravo ne oča. Skoro je ne vüpao lüdem v oči glédati i se ji je ráj ogibao. Ednok pa, gda je šo na njive, je li morao srečati Franco i ona ga je ešče nikelko počakala, da je prišao do njé. »Zakaj si pa ov dén tak naglo odišao s senja?« ga pita Franca. Števan je gratao rdeči i deklina si je včaši domislila, da njemi je to pitanje mogoče ne po voli, zato je zasüknola reč i pravila ; »Mimo tvojega lena sam šla, pa je lepi. Samo malo redki se mi vidi. Zakaj si mi ne povedao, pa bi ti jez že pokazala, kak se len lepo poseja ? Me vzemeš za treljo v jeseni ?“ »Tak mi nebi šla tret.“ »Misliš, da ne vem treti. Istina, da sem ešče ne trla, nego ednok morem začnoti i vesela bom če začnem pri tebi Števan.« »Jez bom pa tüdi veseli, če bom lehko tebé prvo zvao, samo, če te oča püstijo ?« Deklina se je samo veselo Smejala. „Zakaj te pa nika k nam nega ? Ali prideš dnes večer ?“ »če te svetili, pa pridem.« I obrnola sta se pa Šla vsakši proti svojoj njivi. To je zlata düša si je mislo Števan i si je kaj ne mogao, da se nebi obrno i je malo nazaj Pogledno. Nikak takše misli je pa mela tüdi Franca, ar se je tüdi ono ravno obrnola i poglednola za njim. Malo jiva je skoro sram gratalo, da sta tak radovedniva gratala, zasmejala sta se eden drügomi i njüva srca so se ešče dugo naprej Smejala. (Dale sledi.) . . Murska Sobota. — Ustanovitev drüštva za narodno zdravje bo 21. oktobra ob 11. vöri v obč. hiži ob priliki ustanovila občnoga zbora. Namen toga drüštva je, pomagati ustanoviti zdravstveni dom, stanico za pobijanje trahome, stalno kopališče v Soboti i prirejanje tečajov za dvorbo betežnikov i pobijanje bolezni. Namen drüštva je dobrodelen, zato vabimo vse prebivalce naše krajine, da k drüštvi pristopijo. — Naša apoteka. Dobili smo že več pritožb zdaj na zádnje pa edno vekšo zavolo našo s potoke. Tü se tožijo od silne dragoče vrastva i mineralni vod, štere so prej indri bole za polovico falejše kak v našoj sobočkoj apoteki. Ravnotak prej v apoteki neradi govorijo slovenski. Pri küpüvanji vrastev, dobijo lüdje listek, na šterom je napis najprvle v vogr- skom, potom v nemškom i komaj na zadnje v jako slabom slovenskom jeziki. — Strašno kamenje. Poti po parkaj so po navadi nasipane z drobnim kamenjom naš mali park pred špitalom je pa v zadnjem časi nasipani z debelim kamenjom, da si človek malo nog ne spolomi gda ide po tom. Posebno nerodno je za tiste lüdi, šteri ido zvečer z železnice po toj poti. Mislimo, da se to da popraviti brez kakši posebni stroškov. — Dve novosti v Soboti. Te dci smo vidili cele čupore lüdi pred dvema trgovinama. Ka so delali ? Pri okni v trgovini g. Nemca so gledali krasen biciklin i drüge reči, pri g. trgovci Čeh in Gašpar pa so občüdüvali nad vse lepo slamoreznico, pod njov pa lagviček staroga lotmerskoga vina. To so vse dobitki za tombolo Martinišča. 28. oktobra 1928. NOVINE 3. ZA KOPANJE TÜDI v ZIMI ma priložnost vsakši v novom Slatinskom domi v Radenci. Tü je prav prijetno vrejeno zimsko kopališče. Vse je v ednoj zidini: sobe za goste, drüžabna i igralna soba Štera slüži obednim tüdi kak čakalnica (v toj je radio, klavir, biljar i. t. d.) poleg so pa kopeli. Vsi prostori so prijetno segrevani z zračnov i centralnov körjavov. Kopeli so odprete vsaki den od 8 zajtra do 7 zvečer. Slovenska Krajina. — Navuk za tretjired je 1. novembra na Vsesvetcovo ob 2 popoldnevi v Črensovcih. — Za od süše prizadetim malim posestnikom je vláda dala za Slovenijo dva milijona dinara pomoči. Za te peneze do se delali vodovodi, kapnice i potoki regulerati. Našiva poslanca sta se zavzemala, da dobi siromašno prekmursko ljüdstvo v prvoj vrsti delo v bližnjem kraji i da se tüdi naši potoki regulirajo. Poslanec Klekl so hodili z poslancom, bivšim ministrom g. Vesenjakom po nalogi Kluba na direkcijo vode i tü sta zavzela oba odločno stališče, da se pomore našim sirotam. -- Meter visiki Sneg je ne nikaj čüdnoga v našem kraji. Bole Čüdno je to, ka de pri tomboli na Martinovo klafter visiki küp lepi drv in de koštao samo 3 din. Pridi dne 11 nov. v Soboto pa boš vido. — Krog. Predzadnjo sredo bi se skoro zgodila pri nas velka nesreča. Eden mali, komaj štiri leta star dečarac je odnesao vogelje iz hiže k oslici slame i zaköro. K sreči je to eden mesar včasi zapazo, lüdjé so prileteli vküp i že z velkov težavov ogenj pogasili. če se to ne bi zgodilo bi več hiž zgorelo v okroglini g. Gomboša Ivana, gde se je to zgodilo. — Rakičan. Pri nas se je ustanovila preminočo nedelo Kmetijska nabavna i prodajna zadruga. Predsednik je g. Gjörek Mihalj, podpredsednik Forjan Andraš, odborniki : Rajnar Janez, Celec Ferdinand i Ščavničar Štefan. Namen te zadruge je, da svojim članom preskrbi vse potrebščine po kelko mogoče nisikoj ceni, poleg toga pa, da vse kmečke pridelke kak li mogoče po najvišišoj ceni zodajo. — Nove posojilnice. Okt. 14. se je zbralo 80 moškov tišinske fare v šoli pod vodstvom g. plebanoša Krantz Jožefa i nadvučitela Antauera i poslüšali predavanje g. Pirš Ign. rev. od pomena nemejene zaveze pri pes. — pa Klekl Jožefa od haskov posojilnice. Po predavanji se je zbralo prvo načelstvo i nadzorstvo. — V Bogojini se je pa vršilo zborüvanje 21. okt. za ustanovitev nove posojilnice. — Naše grüntne knige. Čüjemo, da ščejo odvzeti od nas vse geometre i inženere, šteri delajo pri nas novo grüntno knigo i je poslati v Srbijo, gde zdaj tüdi začnejo delati nove zemelske knige. Mislimo, da je naša krajina s svojimi starimi vogrskimi, že stokrat vse spremalanimi grüntnicami ravnotak potrebna inženerov kak Srbija, i do tečas naj te lüdi püstijo pri nas, dukeč tü ne opravijo i potom komaj lehko idejo od nas. — Švercari, či što pravilno i pošteno šverca kak se že švérca i ga pri tom deli pošteno i pravilno zasačijo financari, kak je to že njüva dužnost i na debelo kaštigajo, kak to v svoji paragrafaj majo naprej pisano, te naj tisti švercar lepo v žep segne, ali pa oda kravo i pol grünta pa plača ka njemi naložijo. Drüge pomoči tü nega. Takši se naj več ne obrača ne na našo stranko, ne na naše poslance, ar je švercanje po zakoni prepovedano i drüge pomoči tü nega, kak naloženo kaštigo plačati i presedeti v temlici, kelko njemi na to ešče gori navržejo. Pritoži naj se samo tisti, šteri za gotovo zna, da se njemi je krivica zgodila. — Tečaj za konserviranje sadja i sadni pijač priredi Treznostno drüštvo v Soboti 28. oktobra v Horvatovoj gostilni v Soboti. Tečaj bo vodo g. prof. J. Prisl iz Maribora. Začetek je ob pol 10 vöri. Vabimo posebno vučitele kak tüdi kmetovalce i gospodinje, da se toga tečaja zagotovo udeležijo. — Rojari naj javijo Čebelarskoj podružnici v Soboti, Slovenska ul. 225, kelko kil meda cvetnoga ali hajdinskoga, majo za odajo i za kakšo ceno. Dobro bo, če prinesejo tüdi nikelko blaga za probo seov, ar šče podrüžnica organizirati odavanje. Sprejemalo se bo samo najbogše blago. — Spomnimo se. Preminočo sredo so pokopali pri Sv. Petri pri Maribori domačega plebanoša g. Mateja Štrakla. Pokojni so bili v svojoj fari jako prilübleni poleg toga so pa bili tüdi velki prijatel i naročnik naši listov, štere so tüdi penezno močno podpirali. Bili so tüdi velki zagovornik šolski sester i so posredovali, da so te sestre prišle tüdi v našo krajino. Rojeni so bili v Križevci pri Ljutomeri. — Vodno delo. Oblastni odbor mariborske oblasti razpišüje za 30. oktober licitacijo regulacijskih del na vodi Ternavi v Medjimurju. Podrobnejši podatki se dobijo pri oblastnom odbori i pri okrajnom glavarstvi v Čakovci. — Zdaj naj pa poslanci delajo ! Velka večina naši županov je podpisala višino ocenjenoga katasterskoga donosa za našo krajino po šteroj se bo merila nova dača. Po toj cenitvi bi plačala naša krajina za I dobro tretino več plače kak drügi kraji prek Müre. Vnogi naši župani so niti ne razmili, ka je to prišlo k njim, nego so kratkomalo, ne da bi koga drügoga pitali, podpisali. i poslali nazaj. Samo dve občini v našoj krajini sta se do zdaj pritožili, da so njüve dohodke previsiko ocenili. Naprej pa zdaj naj delajo kakpa naši poslanci. Demokratski poslanci itak niti z malim prstom ne genejo za to, nego se njim ešče dobro vidi, da je tak prišlo ar bodo zdaj ležej kričali, da je tomi naša stranka kriva, če se je tak zgodilo. — V Ljubljano! Vse sosidne mlade države okoli naš kak Austrija i Češka slavijo te dni desetletnico svojega obstoja. Tüdi pri nas se pripravlajo na vse kraje spominske slavnosti za to, čiravno so naši demokratje zdaj proti tomi, to pa záto ar so oni ne na vladi. To so vam namreč takši lüdjé, da si mislijo, da te lehko vse ide rakom füčkat, gda oni nemajo moči v svoji rokaj. Nego Ljubljana itak proslavi te dni pod vodstvom Prosvetne zveze spomin desetletnice obstoja naše države. Slovesnosti se bodo vršile to soboto, nedelo i pondelek, to je 27., 28., i 29. oktobra. Vsakši, šteri bi želo potovati te dni v Ljubljano, ma pravico do četrtinske vožnje. Izkaznice za to se dobijo pri Prosvetnoj zvezi v Ljubljani, pa tüdi v uredništvi Novin v Soboti. Vožnja vala od 26. do 30. oktobra. Agrarne zadeve. 1.) Dolnjelendavsko veleposestvo je rešeno sekvestracije. 2.) Na imanji grofa Feštetiča v Čakovci je nazaj vzet maksimum i hüpermaksimutn i se bo znova določo i razdelo med agr. interesente. To pa zato, ar je banka odavala maksimum i hüpermaksimum, mogla bi pa gospodariti na njem. Tak pride na razdelitev tüdi »Jugovina«. 3.) Načrt novoga agrarnoga zakona je izdelan i bo novi zakon ešče to zimo zglasan. Pošta upravništva. Andrej Bojnec, Strehovci. Dobili že meseca maja 100 Din. podpore. če jo ne bi do rok sprejeli, nam javite. — „Dom sv. Frančiška“, Črensovci. G. minister za socialno politiko, Stjepan Barič je poklono 1000 Din. podpore. — Janič Janoš, Nuskova. Kohek Rudolf, Melinci. Horvat Martina dovica, Filovci. Vsaki dobo 150 Din. podpore. — Za obstoj naše osemrazredne gimnazije sta vodila našiva g. poslanca našo prekmursko deputacijo pred ministra prosvete, g. Milana Grola i tomi odkrila vso želo i pravično zahtevo našega prebivalstva, da se naše osemrazredne gimnazije obstoj zasigura s tem, da jo država prevzeme. G. minister je obečao, da po novom financijskom zakoni spuni naše žele i zahteve. — Za srezkega referenta doktora pri Gradi, štero mesto je bilo letos odpravljeno, sta našiva poslanca vložila prošnjo na ministra zdravja, da se znova postavi. Tjedenske novine. — V Prago ! v prišestnom leti, v začetki julija se bo vršo v Pragi velki mednarodni tabor naših krščanskih telovadnih i prosvetnih drüštev. Ob to) priliki se zberejo tü zastopniki skoro vsej krščanski narodov i tüdi iz naše države bo šlo vekše število lüdi, mogoče par posebni vlakov. Pri nas organizira to potovanje že zdaj Orlovska zveza v Ljubljani. Stroški bodo znašali s potjov i hranov za Orle telovadce okoti 650 Din, za drüge okoli 750 Din. Prijaviti se pa trbe najkesnej do konca novembra letošnjega leta i poslati edno tretino tej stroškov. Šteri se bodo sledi zglasili, plačajo nikelko procentov več, ravnotak tisti šteri se ščejo voziti v II. razredi i v Pragi po hotelaj spati. Tüdi iz naše krajine ji bo šlo nikelko med njimi tüdi več dijakov. — Hiže se rüšijo. Nedavno se je zrüšila v Pragi velka sedemnadstropna nova, ešče ne ščista gotova hiža i je zakopala pod sebe več kak 50 delavcov. To je v kratkom časi bila v Pragi že Štrta hiža, štera se je porüšila. Zanimivo je, da je to hižo komisija ravno preglednola i odobrila da je dobro zidana. Po tom pa, gda so začnoli vlačiti gori rušt za streho, se je vse vküp z velkim grmenjom porüšilo. Delavci, štere je hiža zasipala, so po večini vsi mrtvi. Praška občina njim je preskrbela pokop na svoje stroške, i je določila posebno penzijo za njüve familije. Hiže se pa rüšijo tüdi v drügi mestaj. V novinaj čtemo, da se rüšijo ščista nove, ešče ne dogotovlene hiže v Parizi i drügi mestaj. Tüdi pri nas v Kranji na Kranjskom sta se zgodili pred kratkim dve vekšivi nesreči gde sta se tüdi dve popunoma novivi zidini vküp seli. Vzrok je to, da se majstri preveč paščijo z delom, delajo pretenke stene i šparajo posebno pri železi i cementi, da tak lehko vekše dobičke v žep denejo. — Zdravstveni dom i demokratsko pisanje. Malogda se zgodi, da bi kakše vekše demokratke novine kaj pametnoga i istinskoga pisale od naše krajine. Menše njüve novine kak »Domovina« se nam strašno sladke delajo ar mislijo na te način naše kruglice v svoje škrinje spraviti. Vekše pa kak „Jutro“ se pa znajo samo norca delati. Majo nas za zaostale i tupaste kak kakše afrikance. če njüv dopisnik pride k nam, ide v ciganske kuče tam gleda ciganice kakše prsi majo i od toga na dugo piše v svoji novinaj kak da bi v našoj krajini samo Ciganje živeli. Ali se pa pela z automobilom mimo Bogojine i vidi skoz njega na senje kak strastni kupci so naši lüdje i tak naprej. Predzadnjo nedelo je bio guč pri nas od zidanja zdravstvenoga doma kak so pisale že naše zadnje „Novine.“ Od toga so se oglasili tüdi demokratje v svojem „Jutri“ i svojim nezvučenim lüdem napisali, kak so naši lüdje ešče srednjeveško babjeverni, kak naše „Novine“ pišejo da auto rdečega križa pobira po cesti deco štero predelüjejo v mast. Kaj takšega se je pri nas nigdar ne pisalo i či se mislijo demokratje pred svetom na te način z nas norca delati se bomo tüdi mi znali braniti proti tomi. Kupujte srečke za tombolo „Martinišča“! Cena edne srečke 3 din. 4. NOVINE 28. oktobra 1928. — Zeppelin. Zdaj je že drüga velka nemška Zračna ladja preletela iz Europe prek morja v Ameriko. V Newjorki so zrakoplov kak li mogoče najbole navdüšeno sprijali. Svet si dnes na vse načine trüdi, kak bi bilo mogoče potovati iz Europe v Ameriko po zraki ine po vodi. I kak se vidi se to lekar posreči, samo malo predrága je ešče takša vožnja. — Hrvaška narodna cerkev se rüši. Po bojni se je ustanovila na Hrvaškem takzvana narodna cerkev. To tvorijo razni slabi duhovniki, šteri so že pred tem s svojim nelepim živlenjom zapüstili pravo katoličansko Cerkev i pa tisti lüdjé, šteri bi se radi z Bogom pogajali ka smejo delati i ka nej. Tej so si med seov zvolili lepo ednoga püšpeka, zdaj so se pa začnoli vsi vküp kregati i püšpeka neščejo meti več. Brez priznavanja boži zakonov je pač, slabo versko živlenje. — Nepoštenost. Naše demokrat ske novine zgrabijo za vsakšo najmenšo priliko, gde bi mogle drapnoti po katoličanskoj Cerkvi ali po njeni dühovnikaj i redovnikaj. Ves svet pozna strašno, preganjanje katoličanov pod krvoločnim prezidentom Callesom. I gda je bio, zvoleni novi prezident, šteri je izgledao, da bo katoličanom konči malo bole prijazen, je bio samo ednok vmorjeni, prvle kak je svoje predsedniške posle prevzeo. Vsi so znali, da je té vmor naročo Calles sam. Da bi pa te guč oprao od sebe, je dao v svet, da je vmor pripravila edna nüna. Vse naše demokratske novine so zgrabile za to laž i na dugo pisale kak pokvarjene so naše nüne. Sledi so morilci sami izjavili, da so nej meli sploj nikši zvez z nünami. Nego naše demokratske novine to zato li naprej, trdijo. »Domovina« je 6. septembra zapisala, da nosi glavno krivdo pri vmori nekša nüna. Imena kakpa neve povedati. Zdaj pred kratkim je znova prinesla kep morilcov, poleg pa palig zapišala, da so umor zasnovali prezidenta klerikalni nasprotniki. I tak naprej. Zdaj pa znova prinašajo te demokratske novine sliko ednoga hrvaškoga nepoštenjaka, šteri, je nigda bio sprejeti v frančiškanski samotan i so ga izklüčili iz njega zavolo nepoštenoga živlenja. Nego demokratske novine pišejo pod slikov, da je to frančiškanski pater, šteri je lüdi noro, čiravno je te človek nigdar ne bio Pater. Samo da lehko, vržejo nikelko blata na te stan ! I takše novine ešče ništerni naši pošteni lüdjé majo naročene? Sramota ! Da bi niti edne hiže ne bilo v našoj krajini, štere bi mele pod svojov strehov takšo smét ! — Morilci. Naši demokratje i radičovci so se ne bojali povedati ob smrti. hrvaški poslancov grdi reči, da je njüv morilec tüdi dr. Korošec. Zdaj pa eden srbski politík odkriva, da so bilí ravno v Pribičevíčovoj demokratskoj i orjunskoj drüžbi lüdje, šteri so pripravlali različne morije nad važnejšimi osebami v našoj državi. Tak so se pripravlali, da vmorijo med drügimi tüdi dr. Korošca i Davidoviča. Zdaj pa, gda je to na den prišlo, strašno stepajo od sebe vsi to krivico. Ravno tej so pripravlali tüdi, naj bi vmorili Radiča Orjunci, zdaj je pa Voditel Orjuncov Pribičevič, najvekši prijatel radičovcov gratao. Prekusnice. Gospodič v vesnici. Oča, zakaj so pa vaše krave tak strašno sühe? Záto ka preveč dosta takši gospodičev hodi k nam i naše krave to tak rade zijajo, da pozabijo jesti. Oča, zakaj vam pa krava tak kluma ? Vej či bi ti njeno glavo noso na svojem gosečem šinjeki, bi ešče bole klumao. Oča, kak pa to, da so vaše küre vse se prišle? Zato, ka so mislile, da ste kokotiči zdaj pa nevejo zagotovo, ali sté, ali ne, Z Bogom oča. Z Bogom, pa drügoč pá pridite. Penezi. Na ljubljanskoj denarnoj borzi se plača za: 1 Amerikanski dolar 56 93 Din, 1 Nemška marka 13.57 Din, 1 Austrijski šiling 8.03 Din, i Vogrski pengő 9.92 Din, 1 Češka krona 1.69 Din, 1 Taljanska lira 2.97 Din, 1 Francuski frank 2.22 Din. Cene. Zrnje Na ljubljanskoj blagovnoj borzi, vse samo ponüdbe, plačano v ednom, meseci: Pšenica nova 285 do 290 Din. za november 300 do 308 Din. Mela nova O za 430 do 435 Din. Kukorica baška 345 do 348 Din amerikanska zacarínjena 300 do 303 Din. Oves, novi 265 do ,270 Din, ječmen baški,: novi očiščeni 315 do 320 Din. Žito 295 do 298, Hajdina, očiščena. 300 do 305. Novi Sad, na blagovnoj borzi : Pšenica 242 do 265 Din. Oves 223 do 233 Din. Kukorica bač. 295 do 310 Din. Ječmen, bački, banatski i Sremski 250 do 290 Din, Mela 00 350 do 370. Vse cene so vagonske i tam na mesti. Prevažanje se posebi zaračuna. Živina. - Jünci (biki 9—7. Din. Krave debele 6—5 Din. Krave za klobase 4—3 Din. Teoci 12—10 Din. Svinje. Prasci 6 do 8 tjednov stári 200—300 Din; 3 do 4 meseca 350—440 Din, 5 do 7 mesecev 460— 500 Din. Krmleniki živa vaga 9 do 12.50 Din, mrtva 14.50 do 17 Din. Kokoši, piščanci. Kokoši v Ljubljani 20, do 35 Din, v Maribori 30 do 45 Din. Piščanci v Ljubljani 10 do 30 Din, v Maribori 15 do 30 Dinarov. Krumpli v Ljubljani 1.05 Din za kg., V Maribori 1—1.10 Din. Lük v Ljubljani 3 Din 1 kilo, v Maribori pa 2.50 Din., Mleko. Na velko 1.25 do 2 Din, na placi 2 50 do 3Din. Belice na velko 1 do 1.25 Din. na placi 1.25 do 1.50 Din. Med 15.18 do 25 Din kila. Grozdje. Cena pri nas 8—12 Din, v Ljubljani 8—14 Din. Banatsko grozijo: porfugiško 3—4 Din, navadno belo 4—5 Din, sortno grozdje 5—8 Din za 1 kg. Sadje. Grüške 3—6 Din, Jaboka 3—5 Din. To so cene, kak se trži na drobno na placi. Cene na velko za jaboka i grüške 3 do 5 Din za kilo. Zelje 75 par do 1 dinar kilogram. Les. Jeličova stebla 1 kub. meter na železničnoj postaji košta 225 Din. trami 270 Din. Hrastova drva 15.50 za 100 kil. Trda drva 140 do 160 Din kub. meter, mehka drva 60 do 120 Din. Za kub. meter. Izjava. Podpisani izjavlava, da ne prevzemava nikši dugov, štere bi napravila najina hči, vdova Ana Kološša roj. Kuzma iz Vučegomile. Ivan Kuzma i žena. Stalne krajevne zastopnike z mesečnov plačov poleg dobre provizije sprejmemo, za dobičkanosni predmet Ponüdbe naj s pošlejo na upravo našega lista pod »BODOČNOST«. PRAKTIKANT. Prekmurska banka, d. d. v Murski Soboti sprejme praktikanta s popolno kvalifikacijo. Pismene ponudbe v slovenskem, nemškem in madjarskem jeziku se imajo vložiti do 15. novembra 1928. Mali oglasi. Vajenca za mizarstvo iz solidne familije se sprime gor v M. Soboti. Več se pozvej v PREKMURSKOJ TISKARNI v Murski Soboti. Sode (lagve) vseh velikosti ima vedno v zalogi po najnižjih cenah FRAN REPIČ sodarsko podjetje Ljubljana Trnovo. Pomočnike sprejme v trajno delo. Oda se v bližini Ormoža umetni mlin in moderne priprave za delanje olja s hišnim i gospodarskim poslopjom in nikelko zemle pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Poizve se pri OBRTNOJ BANKI v Lotmerki. K odaji hiža lesena, z dvema sobama, kühnja, klet, štala gümlo, 3 svinjaki vse v dobrom Stani, s slamov pokrito, brez grünta za odpelati. Zglasiti se je pri KATAJNČIČ-LUDVIKI v Veščici. K odaji so dvoja kravja kola, edna so nova, edna so pa že nücana poizve se v gostilni BENCÁK Bodonci. Zahvala. Dober Bog je pozvao k sebi po teškoj bolezni našega dobroga očo Katajnčič Janoša iz Veščice v 68. leti njüve starosti na den 3. oktobra 1928. Vsem, šteri, so bili njim za časa betega i nam ob njüvoj zgübi v tolažbo, se na tom mesti srčno zahvalimo. Od vsej spoštüvanomi i dugoletnim naročniki „Novin“ naj bo smileno bože Srce, i njim naj podeli zaslüženo plačilo. Žalüjoča žena i deca. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov V A C L A V PL A Č E K v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Lehko se spoznajo odličnosti ZEPHIR stalno goreče peči, štera z 10 kg., drvami segrevle 24 vör edno sobo, vekše forme segrevlejo tüdi 3 do 4 sobe i štere so pri tom fal i zdrave. Dobivajo se v vsakšoj bolšoj železnoj trgovini. Gde ji nemajo, zahtevlite. Prosite za brezplačni opis na Zephir tvornica peči Subotica. Vsakovrstne s i rov e in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Amerikanci pozor ! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete či si date zozidati lepo, zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli! Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.