GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXVI Q ŠTEVILKA X AVGUST 1984 U Proizvodni rezultati in v juliju v 1. polletju Zgodilo se je, da je ta številka glasila spet inovacijska, čeprav si je res težko predstavljati, kako je glede na poletje to mogoče. Kaže pa, da nas inovacije spremljajo kot senca, ki se je ne moremo in ne moremo znebiti. Prišel je pač čas, da se po zaključku polletja ali drugega trimesečja spominjamo vsakovrstnih dogodkov, obvezno poslovanja in vse kar je z njim povezanega, posebej pa tudi inovacij. Obširno poročilo ima tokrat grenak priokus, saj se ravno z začetkom delovanja društva inovatorjev vse obrača na glavo. Morda pa v tem sploh ni ničesar nenavadnega. Tako se namreč skoraj vedno zgodi: sprejme se nek program gospodarske stabilizacije, na slabše gre; sklenejo se nešteti sporazumi o oskrbi z ne vem čem, ničesar več ne dobiš (glej poslovno poročilo o dobavi iz Zenice); najvišji partijski organi sklepajo, da je treba napraviti konec temu, da inovacijski procesi ne stečejo in res je konec; sprejmeš plan, da ga rebalansiraš itd. Natančneje pogledano pa naša inventivnost nikoli ne počiva. Le obrača se v dokaj nenavadne smeri. Vtis je, da je najmočnejša in najbolj spontana takrat, kadar se je treba nečemu upreti ali se znajti v neki situaciji. Starodavni uporniški duh nam ne dovoli sprejeti in slediti nečemu, kar vsaj malo diši po tem, da je od zgoraj. Tisti zgoraj pa je lahko od koderkoli, to določamo po prosti presoji, lahko je pametno ali ne, saj vendar to sploh ni vprašanje. Pomembno je imeti oporno točko, proti kateri se usmerimo z vso borbenostjo in seveda inventivnostjo. Ves ta zagon je gotovo zelo raznovrsten, utemeljen in neutemeljen, na eni strani v dobri veri, da se mora izkazati pravica, na drugi strani pa tudi preračunljiv. Resnici na ljubo je treba reči, da se v naši sredini komaj najde koga, ki bi ravnal, predvsem pa mislil drugače — kot gospodar. Takega namreč skoraj nimamo za normalnega. Verjetno smo še vedno navajeni na čase, ko so bili gospodarji vedno drugi. Primerov te navzgor usmerjene energije je nešteto. Veriga kot celota se bori z državo, tozdi se borijo z Verigo ali s skupnimi službami, delovodje z vodji tozdov, delavci s svojimi šefi nasploh, vsi pa z opisi svojih delovnih mest ali z normami. Vseh primerov seveda ni mogoče metati v isti koš. Dokaj razumljivo, in nikjer ni drugače, je prizadevanje pretežnega dela zaposlenih, da si izboljšajo svoj relativni položaj na delovnem mestu z zmanjševanjem svojih obveznosti, z izboljšanjem delovnih pogojev in podobno, manj pa je normalno in koristno, da se tako ravnanje preseli na tiste, ki imajo močan vpliv na gospodarjenje. Med najbolj neumnimi stvarmi v Verigi pa je gotovo borba tozda proti tozdu, da ne omenjamo še skupnih služb. Na prvi pogled in iz zornega kota nekega tozda gre lahko celo za povsem revolucionarno prizadevanje za pravice delovnega ljudstva, toda z aspekta Verige kot celote to nima nobene pametne razlage. Cilji so ponavadi osebni dohodki, bodisi lastni ali tistih, ki dajejo mnenja ali glasove. Pri tem ni vprašanje, če se podirajo normalni odnosi na internem trgu, zlasti interne cene in razmerja v skupnem prihodku, ali če je treba spremeniti (beri: zmanjšati) plan itd. Povečana inventivnost se kaže tudi pri dokazovanju potrebnosti »svojih« investicij na eni, na drugi strani pa, kako obveznosti iz njih čimbolj zmanjšati ali jih prenesti na \druge oz. Pred pregledom doseženih proizvodnih rezultatov v mesecu juliju bomo navedli še nekaj podatkov o proizvodnji v prvi polovici letošnjega leta. V prvem polletju je bilo proizvedenih 10.994 ton izdelkov, od tega eksterne proizvodnje 6.566 ton, interne pa 4.428 ton. V primerjavi s planom je bila skupna količinska proizvodnja za 2 odst. nižja od planirane, interna in eksterna proizvodnja pa sta tudi za 2 odst. nižji od planirane. V odnosu na enako obdobje lani je skupna količinska proizvodnja za 5 odst. nižja, interna je nižja za 12 odst., medtem ko je eksterna proizvodnja na nivoju proizvodnje za isto obdobje lani. Med posameznimi tozdi sta količinski plan eksterne proizvodnje presegli samo Vijakarna in Verigama, pri interni proizvodnji so samo Sidrne verige izpolnile planske obveznosti, pri ostalih tozdih pa je količinska interna proizvodnja nižja od planirane. Plan skupne količinske proizvodnje je presegla samo Vijakarna. kar na Verigo. Pojem Verige je v teh odnosih precej abstrakten, bliže državi kot nam samim. Prav škoda je, da se vsa ta spretnost, angažiranost, znanje, torej neke vrste inventivnost, ne pretvori v pravi inovacijski proces. Le-ta pa je zelo očitno usmerjan s slučajnostmi in ima na eni strani značaj hobija, na drugi strani pa drobnega zaslužkarstva. Njegovi finančni učinki so na žalost skoraj zanemarljivi. Ob relativno ugodnem poslovnem rezultatu, ki je v tej številki glasila izčrpno razložen, se zdijo vsi našteti pojavi morda nekoliko odveč. Toda, če veljajo napovedi o še težjih zunanjih pogojih gospodarjenja, bo postala naša notranja ureditev zadev edina možna rezerva. Izhodišče ravnanj in razmišljanj skoraj nujno mora biti Veriga kot celota. Motiv bi nam bil lahko že zanesljivo dejstvo, da je nivo osebnih dohodkov v vsakem primeru odvisen le od stanja cele Verige in ne od tega, koliko bo kdo koga. Vrednostno znaša skupna proizvodnja za prvo polletje 1,993.093 tisoč din, od tega je vrednost eksterne proizvodnje 1,434.041 tisoč din, vrednost interne proizvodnje pa 559.052 tisoč din. V primerjavi s planskimi obveznostmi je skupna proizvodnja višja za 2 odst., eksterna je višja za 6 odst., interna proizvodnja pa je za 8 odst. nižja od planirane. Za proizvodnjo v juliju pa velja naslednje: V juliju je bilo proizvedeno skupaj 1.750 ton izdelkov, to pa je 7 odst. manj kot je bilo planirano. Eksterna količinska proizvodnja predstavlja 55 odst. skupne proizvodnje, dosežena pa je v višini 87 odst. planirane. Presežen je samo količinski plan interne proizvodnje, in sicer za 4 odst. Vsi tozdi imajo količinsko skupno in eksterno proizvodnjo nižjo od planirane, le Sidrne verige so presegle planirano interno proizvodnjo za 7 odst. Tudi plan vrednostne proizvodnje ni dosežen. Plan eksterne proizvodnje so presegle samo Sidrne verige in TIO, planirana interna proizvodnja je presežena v Vijakarni in Verigami, samo v Sidrnih verigah pa je presežena planirana skupna vrednostna proizvodnja. Vijakarna je proizvodni plan v kg dosegla v višini 90 odst., kosovno pa v višini 74 odst. Plan ni dosežen pri kovinskih vijakih in pri lesnih vijakih 0 5,1—6 mm zaradi pomanjkanja kapacitet stiskanja, pri vijakih z žaganog lavo in pri lesnih vijakih do 0 3 ter 3,1—3,5 mm pa zaradi delovne sile in tekočih okvar strojev. Cinkanje je vzrok za nedoseganje plana pri iver vijakih 0 3 mm ter pri lesnih vijakih 0 3,6—4,0 in 4,1—- 4,5 mm. Zaradi pomanjkanja materiala plan ni dosežen pri razcepkah, žičnikih in zidnih kljukah. Odprema je dosežena v višini 81 odst. V Verigami plan ni dosežen zaradi velikih popravil strojev in manj izkoriščenih kapacitet pri ročno varjenih metrskih verigah 0 9—11,0 mm in pri zaščitnih verigah. Pri verigah z grabeži plan ni dosežen zaradi termične obdelave, pri snežnih verigah za tovorna vozila in za traktorje pa zaradi pomanjkanja naročil. Odprema zaostaja za planirano za 16 odst. Sidrne verige so količinsko presegle planirano interno proizvodnjo, eksterna proizvodnja pa je nižja od planirane. Plan ni dosežen pri odgorevno varjenih verigah 0 13—20 in 21—37 mm zaradi tekočih okvar strojev, manj izkoriščenih kapacitetah in pomanjkanja delovne sile. Zaradi pomanjkanja materiala plan ni dosežen pri odgorevno varjenih verigah nad 0 37 mm. Odprema zaostaja za planirano za 14 odst. Kovačnica ni izpolnila planskih obveznosti, posebno slabo je doseganje plana proizvodnje za interni trg. Plan ni dosežen pri dvoverižnih transporterjih zaradi pomanjkanja verig iz internega trga, pri kavljih in škopcih plan ni dosežen zaradi pomanjkanja delovne sile. Pomanjkanje materiala in naročil sta razloga za nedoseganje plana pri odkovkih serijske izde- Nadaljevanje na 2. str. Poslovni rezultati v polletju Za poslovanje v letošnjih prvih šestih mesecih je značilno stalno prilagajanje razmeram v gospodarstvu. Vpliv novih predpisov in zakonov smo občutili tudi pri nas. Kljub visokim inflacijskim gibanjem zlasti na področju stroškov lahko ugotavljamo, da so poslovni rezultati kar zadovoljivi. Oskrba z osnovnim repromaterialom in energijo je bila v normalnih mejah, na strani prodaje je bilo zaenkrat dovolj naročil^ Manjše zanimanje kupcev na domačem trgu za nekatere izdelke smo nadomestili z izvoznimi naročili, kar je na eni strani izpopolnilo nekatere vrzeli v proizvodnji, na drugi strani pa nam izvozna naročila izboljšujejo devizno bilanco. Zato bo treba do konca leta z vso zavzetostjo izvozne pogodbe izpolniti, da bomo pridobili devizna sredstva za realizacijo naših uvoznih programov, tudi na področju investicij. Razveseljivo je dejstvo, da nobena temeljna organizacija ni izkazala izgube, kar pa ni bilo značilno za isto obdobje preteklega leta. Prav zato so primerjalni kazalci glede na lan- sko leto tako ugodni. Doseženi dohodek presega planiranega za 6 odst., ostanek čistega dohodka pa za 38 odst. Poslovni rezultati so različni po posameznih organizacijah, na kar vplivajo različni pogoji gospodarjenja, predvsem tržni položaj. Verigama še vedno dosega največjo akumulacijo, kar je posledica dohodkovno zanimivega izvoza. Znižale so se terjatve do izvoznih kupcev, to pa je zaradi obračunanih tečajnih razlik prispevalo k večjemu dohodku. Zaenkrat pomanjkanje naročil za verige ni vplivalo na uspeh Verigarne. TOZD Vija-karna je poslovni rezultat izboljšala, čeprav je izvozna realizacija še vedno v izgubi. V TOZD Sidrne verige je na zmanjšani ostanek čistega dohodka vplivalo pokritje obveznega dela stroškov v zalogah gotovih izdelkov. V prihodnjem obdobju pričakujemo odpremo nekaj kompletov verig, kar bo vplivalo pozitivno na rezultat. Kovačnica je v zadnjih dveh mesecih rezultat izboljšala, kar je posledica večje prodaje. Plačana realizacija je bila manjša od fakturirane, kar bomo morali z učinkovito izterjavo kup- prvem cev popraviti. TOZD Orodjarna izkazuje minimalen ostanek čistega dohodka. Obseg proizvodnje v višini 85 odst. izpolnitve letnega plana ni zadoščal za kritje visokih fiksnih stroškov. TOZD Vzdrževanje izkazuje rezultat, ki je v primerjavi z ostalimi ugoden, za katerega pa vemo, da v prihodnjih mesecih ne bo naraščal zaradi že znanih stroškov, ki bodo nastali. TOZD TIO je dosegel ostanek čistega dohodka pod planiranim. Čeprav so proizvodni plan dosegli, zaostaja za planom prodaja, ki je le 76 u/o-Porast stroškov je večji kot smo predvidevali in je tako akumulativnost minimalna. Ugotovimo lahko, da je bilo poslovanje v prvem polletju dohodkovno uspešno. V tem obdobju so se splošne gospodarske razmere v državi še naprej zaostrile. To se najbolj odraža v visoki inflaciji, ki je v preteklih mesecih dosegla letno stopnjo rasti 60 odst. Zaostrila se je notranja nelikvidnost, nazadovali so zlasti realni osebni dohodki. Naj za prikaz predstavimo gibanje osebnih dohodkov v slovenskih železarnah (povrečno na zaposlenega). Nadaljevanje s 1. str. Poslovni rezultati v prvem polletju in v juliju lave. Odprema je dosežena v višini 73 odst. Orodjarna je vrednostni plan dosegla v višini 67 odst. Glavna razloga za nedoseganje plana proizvodnje sta pomanjkanje delovne sile in pomanjkanje domačih naročil. Vzdrževanje je vrednostno doseglo skupni proizvodni plan v višini 97 odst. Pri interni proizvodnji je plan skoraj dosežen, predvsem pa plan ni dosežen pri eksterni proizvodnji. V tozdu TIO proizvodnja nekoliko zaostaja za planom. Plan ni dosežen pri pnevmatskih cilindrih 0 16—25 in 63—80 mm ter pri pnevmatskih razvodni-kih NV 10 zaradi pomanjkanja materiala, pri membranskih ci- lindrih, razvodnikih NV 4 in NV 8 pa zaradi pomanjkanja kapacitet. Pri hidravličnih cilindrih in stiskalnicah plan ni dosežen zaradi pomanjkanja naročil. Odprema je za 9 odst. večja od planirane. Vrednostni in količinski podatki o proizvcodnji po tozdih za mesec julij so razvidni iz naslednjih tabel: Vrednostna proizvodnja za julij v 000 din TOZD Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja plan. dose- žena in- deks plan. dose- žena in- deks Plan' dose- žena in- deks Vijakarna 42.880 41.729 97 1.160 1.993 172 44.040 43.722 99 Verigama 63.420 56.471 89 4.179 4.318 103 67.599 60.789 90 Sid. ver. 45.840 68.005 148 56.432 51.226 91 102.272 119.231 117 Kovačnica 42.021 21.205 50 8.950 5.907 66 50.971 27.112 53 Orodjarna 1.115 684 61 12.739 8.659 68 13.854 9.343 67 Vzdržev. 294 36 12 16.783 16.567 99 17.077 16.603 97 TIO 29.511 29.707 101 1.161 258 22 30.672 29.965 98 DO VERIGA 225.081 217.837 97 101.404 88.928 88 326.485 306.765 94 Količinska proizvodnja za julij V tonah TOZD Eksterna proizv. Interna proizv. Skupna proizv. plan. dosež. ind. plan. dosež. ind. plan. ( dosež. ind. Vijakarna 252 226 90 9 - 252 235 93 Verigama 386 363 94 11 — — 397 363 91 Sidrne verige 318 253 80 704 756 107 1.022 1.009 99 Kovačnica 164 127 77 39 16 41 203 143 70 DO VERIGA 1.120 969 87 754 781 •104 1.874 1.750 93 1 M Joj, kam sedaj? Ul tv V rp CÖ a _ CO DO CO *—1 > 1 t—1 s se d ^ >—1 '1 Železarna Jesenice 23.382 136 Železarna Ravne 23.225 132 Železarna Store 26.176 147 Veriga Lesce 22.845 154 Plamen Kropa 22.417 144 To vil Ljubljana 21.647 131 Žična Celje Metalurški 22.226 145 inštitut 32.314 140 DSSS SŽ 33.252 140 DS IB 30.923 139 SOZD SŽ 23.814 137 Indeksi povečanja osebnih dohodkov v primerjavi s preteklim letom kažejo nominalni porast, ko pa jih primerjamo s stopnjo inflacije oziroma s porastom življenjskih stroškov, opazimo občuten padec, ki pa se še nadaljuje. Iz tabele je razvidno, da je naša DO med predelovalnimi organizacijami na prvem mestu. Pri tem naj še omenimo dejstvo, da smo sredstva za osebne dohodke izplačevali v okvirih družbenega dogovora, saj so zaostajala za rastjo dohodka 31 odst., da se je povečal delež akumulacije v dohodku več kot smo načrtovali in da so sredstva za razširjeno reprodukcijo rastla hitreje kot dohodek. Vse to nam bo omogočilo delen porast sredstev za OD tudi v prihodnjih mesecih. V obravnavanem obdobju so podražitve osnovnih surovin, energije, prevozov in drugih stroškov presegle vse planirane okvire. Za naše izdelke smo povišali cene v okviru odobrene projekcije delno v juniju, delno v juliju, kar naj bi zadoščalo do konca leta, saj nimamo nobene možnosti nadaljnjega povečanja cen. Še zlasti so se po- Vi vu y« I* v xn večale obresti, saj velja od 1. 5. 84 dalje povečana obrestna mera 42 odst. Tako smo v prvem polletju plačali 83 odst. več obresti kot lani v istem obdobju. Ker so se povečale tako zaloge kot tudi terjatve, smo morali najemati občasne likvidnostne kredite, da nismo zapadli v nelikvidnost. Pravočasno ukrepanje na tem področju bo še zlasti pomembno po 1. avgustu, ko bomo morali ob vsakem dvigu osebnih dohodkov dati izjavo, da imamo vse obveznosti poravnane. Še posebno skrb moramo posvečati pripravi likvidnostnih planov, da ne bi zašli v težave, saj bi bili v primeru neporavnanih obveznosti prizadeti vsi delavci. Zvezni zakon namreč določa, da smeš v primeru neporavnanih obveznosti ali nekrite izgube izplačati le polovico porasta osebnih dohodkov v primerjavi s preteklim letom, kot je ugotovljeno za republiško področje. V obdobju šestih mesecev nismo uspeli v celoti izpolniti polletnega plana investicij, vendar ne bi mogli reči, da zaostajamo pri realizaciji postavljenih nalog. V nekaterih primerih je res prišlo do zakasnitev izvajalcev del, v prvem kvartalu pa nismo uspeli vseh investicij finančno realizirati zaradi težke likvidnostne situacije. Kljub temu pa lahko ugotavljamo, da investicijska dela v okviru dogovorjene prioritete normalno potekajo in da bomo do konca leta uspeli realizirati precejšen del plana. Naj zaključimo z mislijo, ki jo je navedel direktor DO v svojem poročilu, da izgledi do konca leta niso slabi. Seveda pa bomo morali plan proizvodnje izpolnjevati v celoti, prav tako pa tudi izvozni plan. Prav od tega je odvisna realizacija nakupa opreme, s pomočjo katere bi povečali proizvodnjo dohodkovno uspešnih izdelkov. Marjana Kozamernik Zahvali Najlepše se zahvaljujem sindikatu, zdravniku in vsem ostalim, ki ste mi omogočili čudovito klimatsko zdravljenje v Radencih. Silva Zrim Prijateljem iz mojega nekdanjega oddelka se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in lepo spominsko darilo. V mojem domu hodo vedno dobrodošli, še posebej jeseni, na pokušini sadov mojega kmetovanja. Tončka Potočnik Naloge komunistov pri uresničevanju idejnopolitičnih usmeritev ZK za razvoj inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja . k «wsK'VUcHx.'KttX r mìmica St'NI M WUKI.V }S Ì-..JSI A Viti. H i^KAIKSKSiti; J>AKr/ri:tiUO HA ZLATO ZNAČKO ‘Vcr.'ri' V /KAK PRiZNAViA /». 1'HVlM v v K %/'■>• > OR. ; \ ?< W -V<. M R '.<■ ; v >•. Ol >•n t !•- Jtwv Vi. ;<> s ■ ! 2 'l - vsr / - N Zlata značka za Verigo Predsedstvo CK ZK Slovenije je na svoji seji, ki je bila junija t. L, dopolnilo naloge komunistov pri uresničevanju idejnopolitičnih usmeritev ZK za razvoj inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja. Po uspešnih pripravah na problemsko konferenco o omenjenih vprašanjih pa tudi po tehtnih razpravah na problemski konferenci je sedaj čas, da v posameznih okoljih in organizacijah ZK na podlagi nalog oblikujejo lastno oceno razmer na tem področju in pripravijo operativne načrte dela. Priprava operativnih načrtov dela za krepitev inovacijske dejavnosti je dolžnost vseh organizacij ZK v združenem delu, pri tem pa naj celovito upoštevajo na problemski konferenci dogovorjene usmeritve in naloge. Problemska konferenca, prva te vrste v Jugoslaviji, je nakazala oziroma opozorila na mnogo težav in problemov pri širjenju in uveljavljanju inovacijske dejavnosti. Vedno znova se ugotavlja, da se DO premalo oziroma vse manj zavzemajo za inovacije, predvsem za večje, spi ie i'nflaciiski mti mogo- če priti do večjega dohodka neprimerno enostavnejše z višjimi cenami in drugimi metodami. ZZD daje trdno osnovo in zakonski okvir za široko vključevanje inovacij v proizvodne procese. S številnimi členi določa položaj ustvarjenega dela kot nujne sestavine združevanja dela in sredstev. Zakon o združenem delu tudi opredeljuje naloge DO in piše o neposrednih pravicah inovatorjev, predvsem o materialnih, ki izvirajo iz rezultatov inovacij. Ponekod v organizacijah združenega dela gledajo na inovacijske pobudnike kot na motilni dejavnik pri mirnem spanju in morajo predlogi za inovacije skozi dolgotrajen postopek preverjanja. Nasploh se to odraža pri idejah, ki le s težavo in z veliko drezanja v osir zagledajo luč proizvodnje. Nekoliko drugače je pri predlogih, ki so že utečeni v proizvodnji in je zato ves postopek krajši. Ob vsem tem pa se poraja še ljubosumje in zavist ob morebitnih priznanjih in nagradah. Tudi stimuliranje oziroma izplačevanje nadomestil inovatorjem še vedno ne pomeni resničnega materialnega vrednotenja ustvarjalnega dela. Problematika se izraža tudi v tako imenovani inženirski miselnosti, češ važna je diploma. S tem posameznika takoj postavimo v dokaj visok položaj (beri OD) in ga destimuliramo, da bi se boril in kreativno napredoval, saj mu je papir omogočil to. V primerjavi s tujino (razvite države) prijavijo v Jugoslaviji na milijon prebivalcev 50 inovacij, medtem ko se številka v razvitih državah vrti od 250 do 500 inovacij, Po številu prijavljenih patentov zaostaja-ma za povprečjem razvitih držav za več kot 100-krat. Problemska konferenca je opozorila na te pomanjkljivosti in predlagala, da bi morale gospodarske zbornice poiskati možnost, kako izpeljati hitrejše oblikovanje metod za določitev inovacijskih standardov. Sprejel naj bi se tudi zvezni predpis, ki bo določil, da se mora dohodek od inovacijske dejavnosti evidentirati za del dohodka, za katerega je dokazano, da izvira iz uporabljenih inovacij, naj bi se zmanjšal davek na dohodek in družbene dajatve, ali pa bi ga bile DO sploh oproščene. Okvirne smernice za naloge komunistov pri usmerjanju te dejavnosti bi morale tudi komuniste v naši DO spodbuditi, da se v svojih OO ZK in nato še na koordinacijski konferenci opredele za ustvarjanje takih razmer, v katerih bo moč uveljaviti celovitost inovacijskih procesov. Nekaj teh smernic (okvirnih) je: — doseči samoupravne, organizacijske in materialne pogoje za uveljavljanje inovacijskih procesov, vključno s pogoji za učinkovit prenos inovacij v proizvodno prakso, — vključevanje inovacijskega iskanja in delovanja med stalne naloge delavcev, — vgraditev nagrajevanja rezultatov inovacijske dejavnosti v sistem nagrajevanja po delu, — ustvarjanje pogojev za še množičnejšo inovacijsko dejavnost. Darko Hanžič Gospodarski vestni objavlja seznam 200 največjih delovnih organizacij v Sloveniji. Podatki za uvrstitev so vzeti iz zaključnih računov preteklega leta. Najmočnejša delovna organizacija je TAM Maribor, v letu prej pa je bila to jeseniška Železarna. Pri tem je merilo doseženi dohodek. Po povprečno uporabljenih poslovnih sredstvih so na prvem mestu Dravske elektrarne, po doseženem celotnem prihodku pa Petrolova DO Trgovina Ljubljana. In kje je mesto DO Veriga Lesce? Doseženi dohodek jo uvršča na 129. mesto, lani je bila na 128. mestu. Po številu zaposlenih je prav tako na 129. mestu, lani je bila na 126. me- Letos je Društvo računovodskih in finančnih delavcev Jesenice praznovalo svoj srebrni jubilej. Tudi naša delovna aktivno vključevala v dejavnost organizacija se je vseh 25 let društva. To je bil razlog, da je v jubilejnem letu prejela zlato značko Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije. Osnovne naloge društva so opredeljene v program aktivnosti, ki se zlasti vključujejo v izvajanje ukrepov ekonomske stabilizacije. Tu gre za učinkovito in kvalitetno opravljanje vsakodnevnih nalog pri izvajanju ukrepov ekonomske politike, uresničevanju zakonitosti in pravočasnemu zagotavljanju računovodskih in finančnih informacij. Velika pozornost je dana strokovnemu usposabljanju in izpopolnjevanju znanja računovodskih in finančnih delavcev v zvezi z izvajanjem predpisov in pravočasnim zagotavljanjem podatkov. Tako so organizirani redni seminarji pred pripravo periodičnih obračunov in zaključnega računa, pa tudi izredni, kadar je to potrebno. Pri tem tesno sodelujejo s Službo družbenega knjigovodstva in Sekretariatom za finance. V zadnjem času pa je opaziti tudi sodelovanje s SZDL, sindikatom in Gospodarsko zbornico. Uspešno izvajanje programa je v veliki meri odvisno od ra- stu (število zaposlenih se je znižalo za 0,7 odst.). Povečala so se porabljena osnovna sredstva, kar jo uvršča na 118. mesto (prej 95.). Ustvarjeni celotni prihodek je večji za 44,2 odst. v primerjavi s preteklim letom, kar jo uvršča na 149. mesto (prej 133.). Ugotovimo lahko, da smo v 1. 1983 v primerjavi z drugimi nazadovali, saj smo z več uporabljenimi poslovnimi sredstvi ustvarili manj celotnega prihodka in dohodka. Delovne organizacije v SOZD Slovenske Železarne dosegajo po kriteriju ustvarjenega dohodka naslednje uvrstitve: Železarna Jesenice 2. mesto, Železarnia Ravne 5. mesto in čunovodskih in finančnih služb. Prav strokovnost in aktivnost računovodskih in finančnih delavcev lahko v veliki meri pomaga pri izvajanju najrazličnejših zakonov, kar je nujno potrebno, če želimo doseči postavljene cilje. V čimvečji meri je potrebno spoštovati načela kodeksa poklicne etike finanč-no-računovodskih delavcev. Osnovne naloge, s katerimi bi lahko prispevali k uresničevanju ekonomske stabilizacije, so naslednje: — delavcem je treba zagotavljati realne in pravočasne podatke o rezultatih dela in poslovanja, — zagotoviti je treba spoštovanje zakonitosti in samoupravno razpolaganje z družbenimi sredstvi, — zagotoviti izboljšanje finančne discipline na vseh področjih, — pri delitvi družbenega proizvoda večji del nameniti povečanju materialne osnove dela. To je le del nalog, postavljenih pred finančno-računo-vodske delavce. Ostale so vsakodnevne, takšne, katere rešujemo bolj ali manj uspešno tudi pri nas. Naj zaključim s čestitko Društvu FRS Jesenice ob njegovi 25-letnici in zahvalo za prejeto priznanje. Marjana Kozamernik Železarna Štore 18. mesto. Ostale niso uvrščene med 200 največjih. V okviru občine Radovljica je Elan Begunje na 89. mestu, LIP Bled pa je za nami na 153. mestu. Ugotovimo lahko torej, da Veriga Lesce zavzema vidno mesto v slovenskem gospodarstvu. M. K. Pripis uredništva Zanimivo bi bilo ugotoviti naše možnosti na olimpijskih igrah. Nerodno bi utegnilo biti le dejstvo, da tam merijo predvsem kvaliteto. Nov stroj za proizvodnjo rudarskih verig V juliju smo v naši delovni organizaciji naredili za proizvodnjo rudarskih verig spet korak naprej. Kot nekakšen uvod k programu »Energetika« je bil dobavljen varilni stroj za varjenje rudarskih verig. Po temeljitih pripravah je TOZD Vzdrževanje s svojimi skupinami opravil vsa dela, od izdelave temeljev do priklopa stroja, v zelo kratkem času. Nekaj tehničnih podatkov o stroju: Dimenzijsko območje: 13 ... 26 mm (razred 8) Zmogljivost stroja: 6 ... 3 členi na minuto Priključna moč stroja: 180 KVA Poraba hladilne vode: 50 dm3 na minuto Poraba komprimiranega zraka: 60 NL na minuto Regulacija varilnega toka je tiristorska, varilni proces pa se krmili s simaticom in analognim računalnikom. Vsi pomembni parametri se nastavljajo s pomočjo digitalnega di-spleja (številčnega zaslona). Omembe vredna so tudi brez-kontaktna induktivna stikala, ki bodo precej zmanjšala število napak in zastojev, kar se je pri klasičnih končnih stikalih redno dogajalo. Stroj ima zelo močno konstrukcijo; proizvajalec je napravil z vsemi spremembami na stroju velik korak naprej v proizvodnji — varjenju rudarskih verig. Po mesecu dni obratovanja (na dve izmeni) se je pokazalo, da stroj obratuje s predvideno kapaciteto; vsi zastoji pa so bili samo posledica pomanjkanja orodja. Do danes (14. 8.1984) je bilo izdelane 11 ton verige. Za zaključek moram še enkrat pohvaliti TOZD Vzdrževanje za vzorno in odgovorno opravljeno delo. Jože Miklič Veriga med 200 največjimi Inovacije v Verigi V drugem trimesečju leta 1984 je služba za inovacije prejela naslednje predloge: 1. Predlog št. 15/84, Kociper Štefan iz TOZD Vijakarna: Žica za stiskanje kovic CZ D 3,2 X 4,5 z luknjo. 2. Predlog št. 16/84, Petrovčič Igor iz Komercialnega sektorja (monter-serviser za TOZD TIO) : Izboljšava na elektromagnetnem pnevmatskem razvodniku PRDS 2522 (ideja in tudi vzorec). 3. Predlog št. 17/84, Hanžič Darko, tehnolog v SKK: Ideja — izboljšava na vi-ličastem bremenskem kavlju VOVK 0 6, 9, 13, 16 in 18. 4. Predlog št. 18/84, Jemc Ciril iz TOZD Verigama: Ideja — novi zatik za verigo za gozdarstvo (sedaj varjena izvedba). 5. Predlog št. 19/84, Jemc Ciril iz TOZD Verigama in Žagar Marjan, tehnolog v DSSS; Novi snežni verigi; Sprint in Sprint »V «, Samo 5 predlogov v drugem trimesečju letošnjega leta pomeni komaj eno tretino normalnega števila predlogov za enako obdobje. Nekaj se je zataknilo. Kaj? To bodo morali ugotoviti po TOZD skupaj z vodji TOZD, vodji inovacijskih krožkov in primerno ugotovitvam tudi ukrepati. Ne moremo si predstavljati, da je sedaj, ko imamo društvo inovatorjev, močno upadla inovacijska dejavnost. Tudi izvršni odbor društva inovatorjev bo moral na svoji prvi seji sprejeti ustrezne sklepe, da bi ponovno oživeli delovanje inovatorjev. Služba za inovacije bi morala dobiti vsaj 15 prijav na vsake tri mesece. V omenjenem obdobju je strokovna komisija za obravnavanje inovacijskih predlogov pripravila naslednje predloge za komisije za delovna razmerja po TOZD: 9. seja — 10. 5.1984 1. Predlog št. 15/76: predlog za izplačilo tretjega posebnega nadomestila. S tem izplačilom prenehajo pravice predlagateljev. 2. Predlog št. 5/83: predlog za izplačilo prvega posebnega nadomestila. 3. Predlog št. 18/83: predlog za izplačilo prvega posebnega nadomestila. Sledili bosta še dve izplačili. 10. seja — 1. 6. 1984 1. Predlog št. 19/83: predlog za izplačilo posebnega nadomestila. Predlog po izplačilu se arhivira, ker izdelek ni po standardih. 2. Predlog št. 52/83: predlog se bo ponovno obravnaval po izdelavi orodja. Takrat bo tudi izračunana nova realna lastna cena. 3. Predlog št. 17/84: Komi: sija je mnenja, da ostanemo pri sedanjem načinu in obliki varovanja bremenskih kavljev VOVK in predlaga, da se predlog zavrne. 4. Predlog št. 15/84: predlog za izplačilo posebnega nadomestila. 5. Predlog št. 62/83: predlog za izplačilo enkratnega posebnega nadomestila obema predlagateljema. 11. seja — 15. 6. 1984 1. Na seji sta bila obravnavana dva ugovora na prijavo št. 53/83 Razpeta, ki obravnava novo snežno verigo z jeklenim montažno-držalnim stranskim obročem in ki je predmet patentne prijave št. P 754/83 na Zvezni patentni zavod v Beogradu. Strokovna komisija je bila mnenja (na osnovi sprejete dokumentacije), da pripadajo pravice do prijave št. 53/83 le Razpet Jerneju in Pfajfar Jožetu. Komisija je obvestila vse, ki so ugovarjali predvsem na idejo o verigi, da se lahko na sklep komisije pritožijo DS TOZD Verigama. To so naredili štirje predlagatelji iz Komercialnega sektorja, medtem ko drugi, ki je vložil ugovor, ni koristil svoje pravice. Dokončno o tem predlogu bo odločal delavski svet TOZD Verigama na svoji prvi seji. 12. seja — 19. 6. 1984 1. Predlog št. 54/83: predlog komisije, da se predlog zavrne, ker ni tehnične narave. 2. Predlog št. 55/83: komisija predlaga, da se predlog zavrne, ker ni tehnične narave. 3. Predlog št. 56/83 : komisija je ugotovila, da predložena embalaža ne predstavlja neko posebnost in zato predlaga, da se predlog zavrne, ker ni inovacija. 4. Predlog št. 57/83: komisija predlaga zavrnitev predloga, ker ni tehnične narave. Komisije za delovna razmerja po TOZD so dokončno odločale o naslednjih predlogih; 1. Kovačnica 1. 1. Predlog št. 26/79, Ha-rinski Jože iz TOZD Orodjarna in Lužnik Franc iz razvoja: Izboljšava postopka izdelave veznih členov. Komisija je sprejela sklep o izplačilu tretjega posebnega nadomestila, in sicer: Harinski Jože 47.869.50 din in Lužnik Franc 20.515.50 din, skupaj 68.385,00 din. S tem izplačilom usahnejo pravice do predloga predlagateljema. 1. 2. Predlog št. 34/82, Bizjak Marjan in Lužnik Franc, oba iz službe razvoja: Prebijanje lukenj namesto vrtanja na izdelkih vezni člen in škopci. Komisija je sprejela sklep o izplačilu tretjega posebnega nadomestila, in to Bizjak Marjanu 21.915,50 in Lužnik Francu 9.392,00 din, skupaj 31.307.50 din. To je tudi poslednje izplačilo posebnega nadomestila na osnovi določil člena 25 Pravilnika o inovacijah. 1. 3. Predlog št. 45/83, Tož-mažič Marjan in Beguš Karel, oba iz TOZD Kovačnica: Nov način izdelave stremen škopcev po DIN 82101 od 2 t do 16 t. Ko- misija je sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila za prvo leto koriščenja predloga in to obema predlagateljema enak znesek 12.117,50 din, skupaj 24.235,00 din. Predlagateljema pripada še izplačilo PN za leto 1984 in 1985. 1. 4. Predlog št. 2/84, Jelenc Dušan, Pertnač Tine, Kneževič Dane in Ovsenik Franc, vsi iz TOZD Vzdrževanje: Izboljšava na tesnenju startnega ventila pri padalnem kladivu KPH 1250. Komisija je sprejela sklep, da vsak od predlagateljevi prejme enkratno posebno nadomestilo v višini 2.000,00 din, skupaj 8.000,00 din. 1. 5. Predlog št. 3/84, Hanžič Darko, tehnolog pri SSK: IDEJA — odprava ročnega kovanja pri izdelavi žaga-stega naslona za IMT. Komisija je sprejela sklep, da se izvrši preizkus predloga na enostavnem orodju in pri uspešnem preizkusu naroči TOZD izdelavo orodja. Po začetni redni proizvodnji bodo šele tekle pravice predlagatelja do PN. 1. 6. Predlog št. 15/76, Mešiček Bagdan, Bizjak Marjan, Resman Franc, Zorman Brane, Petrnač Tine, Arh Tine, Veren Bela in Kneževič Dane: Vrtalna priprava za vrtanje klinov za IMT. Komisija je sprejela sklep, da se izplača tretje posebno nadomestilo vsem predlagateljem enako in to 5.300,00 din, skupaj 42.400,00 din, to je hkrati tudi na osnovi 25. člena pravilnika poslednje izplačilo PN. 1. 7. Predlog št. 5/83, Hanžič Darko, tehnolog pri SKK: Nov tehnološki postopek izdelave napenjalnega kavlja št. 3. Komisija je sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila za predlog v višini 4.386,50 din. 1. 8. Predlog št. 18/83, Horvat Martin iz TOZD Kovačnica: Utopno kovanje drsnega obroča 0 19 mm. Komisija je sklenila, da pripada predlagatelju na osnovi 25. člena pravilnika izplačilo treh posebnih nadomestil. Za prvo leto koriščenja predloga pripada avtorju PN v višini 39.194,00 din. 1. 9. Predlog št. 19/83, Hanžič Darko, tehnolog pri SKK: Hladno stiskanje sornikov po DIN 82101 za G 4 — 1; 1,6 in G 6 — 1 ; 1,6, Komisija je sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila v višini 30.039,00 din. Po tem izplačilu se predlog arhivira. 1. 10. Predlog št. 52/83, Hanžič Franc, vodja TOZD Kovačnica: Nov način izdelave spojnega člena t 50 in t 60 (2 kosa hkrati). Komisija je sprejela sklep, da se čimprej omogoči preizkus orodja in nato iz dela lastna cena izdelka, prihranek in posebno nadomestilo. 1.11. Predlog št. 17/84, Hanžič Darko, tehnolog pri SKK; Izboljšava na viličastem bremenskem kavlju VOVK 0 6, 0 9, 0 13, 0 16 in 0 18 (nastavek za varovalko). Komi- sija je sprejela sklep, da ostane pri stari obliki varovalke in da se predlog ne osvoji. 2. Verigama 2. 1. Predlog št. 38/83, Potočnik Franc iz projektive in Kovač Boris, Arh Tine, Pertnač Tine iz TOZD Vzdrževanje: Zamenjava ignitronov s tristorji pri varilnih strojih. Komisija je sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, in sicer: Potočnik Francu 29.750 din, Arh Tinetu 1.750 din, Kovač Borisu 1.750 din in Pertnač Tinetu 1.750 din, skupaj 35.000 din (drugi del — enak — je izplačal TOZD Sidrne verige). 2.2. Predlog št. 59/83, Bernard Zlato in inž. Štabi Duro, oba iz TOZD Verigama: Izboljšava pranja filtrov v novi galvaniki. Komisija je sprejela sklep o enkratnem posebnem nadomestilu in to: Bernard Zlatu 6.120 din in Štabi Duru 5.880 din, skupaj 12.000 din.. 2.3. Predlog št. 9/84, Bernard Zlato in Štabi Duro, oba iz TOZD Verigama: Izboljšana izvedba odzračevanja filter črpalke na galvanski liniji bobnov. Komisija je sprejela sklep o enkratnem posebnem nadomestilu, za oba enako 3.000 din, skupaj 6.000 din. 2. 4. Predlog št. 10/84, Rems Vito (ml.), Lilek Stane, Kobal Janez in Smolej Tone, vsi iz TOZD Vzdrževanje: Izboljšava pri vzdolžnem obrezu zvara pri vseh KEH strojih. Komisija je sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, in sicer: Rems Vitu 5.600 din, Lilek Stanetu 800 din, Kobal Janezu 800 din in Smolej Toniju 800 din, skupaj 8.000 din. 3. Vijakarna 3. 1. Predlog št. 15/84, Kociper Štefan iz TOZD Vijakarna: Žica za stiskanje kovic CZ D 3,2 X 4,5 z luknjo. Komisija je sprejela sklep o enkratnem posebnem nadomestilu v višini 12.500 din. 4. Sidrne verige 4.1. Predlog št. 38/83, Potočnik Franc iz projektive in Arh Tine, Kovač Boris, Pertnač Tine iz TOZD Vzdrževanje: Zamenjava ignitronov s tiristorji pri varilnih strojih za varjenje verig. Komisija je sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, in sicer: Potočnik Francu 29.750 din, Arh Tinetu 1.750 din, Kovač Borisu 1.750 din in Pertnač Tinetu 1.750 din, skupaj 35.000 din (skupaj je torej PN za ta predlog 70.000 din). 4. 2. Predlog št. 49/83, Pogorevc Hubert, Panker Franc iz TOZD Sidrne verige in Magdič Ljubo iz TOZD Vzdrževanje: Izboljšava na vlečnem stroju »Buldog«. Komisija je sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, in sicer-Panker Francu 12.500 din, Pogorevc Hubertu 10.000 din, Magdič Ljubi 2.500 din, skuaj 25.000 din. 5. Orodjarna 5. 1. Predlog št. 1/84, Jelenc Dušan iz TOZD Vzdrževanje: Izboljšani krmilni ventil pri ravninskem brusilnem stroju ZOCKA. Komisija je sprejela sklep, da se izplača predlagatelju enkratno posebno nadomestilo v višini 6.000 din. 5. 2. Predlog št. 8/84, Jakič Milan iz TOZD Orodjarna: Držalo obdelovanca pri erozimatu. Komisija je sprejela sklep o enkratnem posebnem nadomestilu za predlog v znesku 1.500 din. Na kraju bom izrazil upanje, da bo po končanih počitniških mesecih služba zopet dobivala predloge za obravnavo, kakor vsa leta doslej. Albin Lampe Zahvale Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam kuhinje in sindikatu za darila in lepe želje. Vsem želim veliko delovnih uspehov. Mara Gajser Ob upokojitvi se najlepše zahvaljujem sodelavcem v skladišču orodja, vodstvu TOZD in vsem ostalim sodelavcem za lepa darila, ki mi bodo drag spomin. Vijakarni in vsej Verigi pa želim še mnogo delovnih uspehov. Než/ca Vodišek Ob moji petdesetletnici se najlepše zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam ter OOS TOZD Vijakarna za darilo, čestitke in dobre želje- Darinka Medved Ob moji upokojitvi se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Kovačnica za izkazano pozornost, lepo in praktično darilo. Vsem skupaj želim še nadalje veliko delovnih uspehov in osebne sreče! Marica Rajer Najlepše se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata skupnih služb za pozornost ob moji 50-letnici. Obenem se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste prispevali za darilo, s katerim ste me zelo presenetili in razveselili. Iskrena hvala za čestitke in dobre želje, posebna zahvala pa velja Heleni, Ivanki in Olgi. Milena Golob Nadvse ste me razveselili s čestitkami in darili ob moji 50-letnici. Vsem prisrčna hvala! Cveta Višnar tz. Železa aja ( KAJ SO VREDNOTE ll\l PRIDOBITVE REVOLUCIJE? Zadnje čase skorajda ni svečanosti ali pomembnejšega sestanka, na katerem ne bi ta ali oni govornik z bolj ali manj ostrimi besedami obsodil delovanje posameznikov ali skupin proti vrednotam in pridobitvam revolucije in ustavne ureditve. Na nekakšna vrenja na naši politični sceni pa opozarjajo tudi skorajda neopazne vesti o političnih procesih ter aferah z novinarji, uredništvi in še zlasti kulturniki. Čeprav našo najširšo (apolitično) javnost, kot se zdi, bolj zanima olimpiada, hkrati pa zaposluje vprašanje preživetja z vse manj vrednim mesečnim zaslužkom, ne bo odveč, če si vzame čas tudi za premislek o na prvi pogled tako samoumevni stvari,’ kot so pridobitve in vrednote revolucije. Novi upogibalni stroj Nove strojne kapacitete To, kar naj bi za nas pomenilo varovanje ustavne ureditve, vrednot in pridobitev revolucije, vgrajenih v sistem socialističnega samoupravljanja, namreč v tujini interpretirajo kot ogrožanje svobode mišljenja in človekovih pravic v naši državi, saj so nas, kot je dejal Djuranovič »razglasili malodane za državo s totalitarnim režimom, v kateri so ogrožene človekove pravice in svoboščine« (Delo, 31/7-84). Pozivi k obračunavanju s sovražnikom so resnično ostri: »Z njimi ne more biti idejnega, ne političnega kompromisa, tam pa, kjer se gre direktno za ogrožanje našega družbe-no-ekonomskega in političnega sistema in pridobitev revolucije, je treba ustrezno ukrepati.« (Ali Sukri-ja, predsednik predsedstva CK ZKJ, Borba 31/7-84). »Ne smemo dovoliti, da bi nam sedanji problemi, ne glede na to, kako težki so, potemnili sliko dosedanjega razvoja in dosežkov. Nikomur ne smemo dovoliti, da nas pri tem ovira, odločno se moramo zoperstaviti rušilnemu delovanju anti-socialističnih sil, ki zlorabljajo sedanjo situacijo z namero spodkopavati velike pridobitve naše revolucije.« (Josip Vrhovec, član predsedstva SFRJ, Borba 28-29/7-84). »Vsak poskus kontrarevolucionarnega delovanja, s katerekoli strani prihaja, ne glede na to, kdo ga je organiziral in v katerem delu države, bo onemogočen z brezkompromisno in odločno akcijo ZKJ, delavskega razreda in celotne naše skupnosti« (Živko Gru-bor, sekretar predsedstva CK ZK BiH, Borba 28-29/7-84). »Predsedstvo CK ZKS zavezuje vse člane ZK, predsedstvo RK SZDL Slovenije pa poziva vse aktiviste te množične frontne organizacije, da preprečijo vsakršno enostransko in tendenciozno prikazovanje in razlago povojnih družbenih razmer, ker menita, da nikakršno razčiščevanje napak in zlorab, nobena presoja preteklosti ne sme in ne more biti opravičilo za poskuse razvrednotenja pridobitev in vrednot NOB in revolucije, ki so vgrajene v temelje socialističnega samoupravnega sistema. V tem pogledu ni in ne more biti popuščanja.« (Delo, 11/7-84). Seveda ne ostaja !e pri ostrih besedah. Država posega tudi po »neizogibnih represivnih ukrepih«, ki pa, kot je dejal Djuranovič, »verjetno niti ne bi bili nujni, če bi bila naša idejnopolitična akcija pravočasna, jasna in učinkovita. «Djuranovič je opozoril na potrebo, »da si v sedanjem družbenem trenutku vodilne sile naše družbe, predvsem Zveza komunistov, prizadevajo za jasno diferenciacijo med tistim, kar je dejansko kritika v prid nadaljnjemu razvoju socialističnega samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije na eni ter politične aktivnosti skupin in posameznikov, ki delujejo s protisamoupravnih in protisocialističnih pozicij, ki torej vlečejo nazaj, na drugi strani.« Poudaril je, da »mora biti tudi naša politična linija povsem jasno definirana«. In kako vsi ti pozivi odzvanjajo v sedanjih razmerah v naši poprečni zavesti? V zavesti, ki jo je formiralo lagodno življenje »na kredit« ob oboževanju tradicij in ljudi, ki so bili na čelu vsesplošnega razcveta, za katerega se je zdelo, da mu ne bo konca. V zavesti, ki sije navadila pridobitve meriti z lahko dosegljivimi užitki, materialnimi dobrinami, solidnim nagrajevanjem slabega dela ali celo nedela, socializacijo vseh težav in problemov. V zavesti, ki naj se sedaj kar naenkrat odpove temu merilu in začne perspektive svojega življenja meriti z merilom svetovnih cen, svetovne produktivnosti, zahtev svetovnega tržišča in konkurence? V zavesti, ki se mora kar naenkrat sprijazniti — in to čisto zares — s stiskanjem pasu, povečanjem intenzivnosti in kvalitete dela ob padanju realnega standarda, s socialno ogroženostjo nekaterih slojev prebivalstva, nezaposlenostjo, pomanjkanjem teh ali onih izdelkov, možnostjo nakupa le za devize ali pod roko, zapiranjem tovarn in podobno. Mar se ta zavest ne čuti- prevarana, ogoljufana? Mar se ne čuti upravičeno zbegana in vznemirjena? Mar se v tem življenjskem obratu iz včerajšnje lagodnosti v današnjo trdo realnost takorekoč čez noč odpovedati včerajšnjim (materiälnim) merilom vrednot in pridobitev revolucije in prevzeti neka nova, po katerih se ji sedanjost ne bi kazala kot rezultat včerajšnje vsesplošne korupcije, zlorab položaja, anarhije, .medsebojnega izkoriščanja, manipulacij z lažnivimi obljubami? Mar ni povsem nekaj normalnega, da sedaj, tako kot doslej nevajena presoje, s prstom kaže na tistega, ki ji je pogrinjal mizo, da je jemala z nje, ki jo je vodil in mislil namesto nje, kot na svojega sovražnika, krivega, da te čarobne »mizice pogrni se« ni več? Mar je kaj lažjega, kot vdati se takšnemu razmišljanju, če je le tisti, ki ga razglaša, pri tem dovolj glasen? Miselni napor, ki ga zahteva lastna presoja, seveda ni nekaj tako udobnega kot prevzem tujega mišljenja, še zlasti, če se sklada z našimi 'iz vsakodnevne prakse vzetimi občutki, po katerih so pridobitve revolucije neustvarjalnost (največ je vredno najbolj umazano, s primitivnimi sredstvi opravljeno fizično delo), lahek zaslužek, duhovna lenoba, zadovoljevanje najbolj elementarnih potreb, kopičenje materialnih dobrin in zaničevanje intelektualnega dela, ki je nekaj neproletarskega, elitističnega . . . Toda, če hočemo vedeti, kaj pravzaprav so vrednote in pridobitve revolucije, se mora misel povzpeti nad to grobo vsakdanjo prakso, ki megli tako pogled na preteklost kot sedanjost in perspektive, ki se odpirajo v prihodnosti. Vrniti se mora k svojim izvorom, tja, od koder se je podala na neko pot, ki se ji reče spreminjanje sveta, obstoječih razmer in odnosov, revolucija. Slike Marxa, Engelsa, Kardelja in Tita ne krase brez vsakega pomena zgolj iz nekakšne pobožne navade kongresnih dvoran, ko politične organizacije ocenjujejo svoje delo in sprejemajo dolgoročnejše programe. Vrednote in pridobitve revolucije vsekakor niso zgodbice, ki jih z medaljami ovešeni borci pripovedujejo pionirčkom na pohodih po spominskih poteh NOB in revolucije. To so dejanski koraki organiziranega delavskega gibanja, ki si je za cilj zadalo (spet besede, ki nam brez teoretičnega znanja, kaj malo povedo) »osvoboditev dela in človeka«. Tako kot je meščanska revolucija pometla s fevdalnimi privilegiji in tlačana osvobodila spon, ki so ga vezale na fevdalca (»enakost, bratstvo, svoboda« je bilo geslo francoske revolucije), tako naj bi socialistična revolucija odpravila kapitalistično privatno lastnino, kot tisti družbeni temelj, ki je omogočal kapitalistično izkoriščanje in dotedanjega delavca proletarca-nelastnika postavila za gospodarja tako njegovega minulega dela (kapitala) kot novoustvarjene vrednosti. Bistvo je v tem, da ne gre več za neke verbalne pravice, za izbiro programa te ali one stranke, temveč za pridobitev dejanske ekonomske moči tistega, ki dela, da sam oblikuje pogoje in odloča o rezultatih svojega dela. Gre za to, da se preseže tisto stanje, v katerega meščanska revolucija pušča delavca še vedno ujetega in ki ga Marx označuje s pojmom ekonomske alienacije (odtujitve). Meščanska revolucija je pomemben korak v osvoboditvi človeka. S tem, ko je bil odpravljen cenzus za volilno pravico (»Cenzus je zadnja politična oblika priznavanja privatne lastnine.«), ko je »razglasila rojstvo, stan, izobrazbo, zaposlitev za nepolitične razločke« in »ne glede na te razločke razglasila, da je sleherni član ljudstva v enaki meri deležen pri suverenosti ljudstva«, je bila, kot pravi Marx, izvršena politična emancipacija. Toda privatna lastnina produkcijskih sredstev, kot tisti temelj, ki omogoča lastniku prilaščanje presežne vrednosti, razredno delitev de- la na ukazovalno in izvrševalno funkcijo ter s tem tira ene (nelastni-ke-delavee-proletariat) v duhovno in materialno bedo, drugim pa (na račun siromašenja prvih) omogoča duhovno rast in materialno bogatenje, celovit razvoj osebnosti, samopotrjevanje — polarizacijo, ki se danes kaže v odnosih med razvitim severom in siromašnim jugom, med nerazvitimi in razvitimi_— je ostala nedotaknjena. Pravica razpolaganja s produkcijskimi sredstvi daje človeku moč razpolaganja z.ljudmi. Socialistična revolucija pa naj bi to moč razrušila v njenem 'lastnem, temelju, torej z odpravo privatne lastnine nad produkcijskimi sredstvi. To šele naj bi pomenilo dejansko (ne le politično) emancipacijo, osvoboditev »dela in človeka«. Ta dejanski korak moramo razumeti kot tisto, kar sicer imenujemo vrednote in pridobitev revolucije, kot sovražno dejavnost, kot napad na vrednote in pridobitve revolucije pa torej vse tisto, kar vleče nazaj, kar hoče restavrirati stanje, odnose in razmerja, ki so bila vzpostavljena pred tem korakom. Nesporno je, da so bili pri nas z revolucijo vzpostavljeni osnovni pogoji (družbena lastnina), da bi delavski razred obvladal celotno družbeno reprodukcijo, da so subjektivne sile (predvsem gre tu zasluga Kardeljevi pronicljivosti in ustvarjalnosti) vlagale velike napore v to, da bi delavski razred s pomočjo ustreznih mehanizmov komuniciranja in odločanja (delegatski sistem) obvladal odtujene centre ekonomske moči, kakor tudi, da do odtujevanja presežne vrednosti še vedno prihaja — da vse to delo še ni zaključeno, da se v praksi nenehno srečujemo z različnimi dilemami in alternativami, med katerimi je treba oceniti, katera je tista, ki odpira pot naprej in katera nas vleče nazaj v že preseženo stanje. Za razčiščevanje teh dilem in alternativ pa je seveda potreben dialog, toda v okviru, ki je, kot vidimo, dovolj jasno razmejen in določen. Ta okvir ne pomeni ukinitev meščanskih političnih svoboščin oziroma vrnitve v obdobje pred meščansko revolucijo, temveč napolnitev človekovih pravic in svoboščin z dejansko človeško vsebino: da je vir vseh pravic delo, da je vsak.poskus vzpostavitve odnosov, v katerih bi si posameznik, skupina, sloj (politična ali državna birokracija, tehnokrati) ali stranka prilastila pravico, da v imenu delavca razpolaga z rezultati njegovega dela, kot tudi vsak poskus blokira'nja ali manipulacij z informacijami, ki so pomembne za delavčevo odločanje in razpolaganje z ustvarjeno vrednostjo, kontrarevolucionarno dejanje. Sedanji čas — to nenehno poslušamo — zahteva »jasno diferenciacijo med tistim, kar je dejanska kritika v prid nadaljnjemu razvoju socialističnega samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije na eni ter politične aktivnosti skupin in posameznikov, ki delujejo s protisamoupravnih in protisocialističnih pozicij, ki torej vlečejo nazaj, na drugi strani« (Djuranovič). Zato je prav, da smo si vsi na jasnem — vsaj v grobem — s kriteriji, v okviru katerih mora potekati ta diferenciacija. Zato, da se ne bi pustili zavesti tako ali drugače usmerjenim demagogom in da hkrati ne bi dopustili ne v ožjem in ne v širšem okolju skupinam, ki bi si želele nasilno prislastiti svoje pozicije, da bi na žrtvenik revolucije v spravo za svoje grehe in odstopanja darovale kakšnega poljubno izbranega »grešnega kozla«, in da po drugi strani ne bi zapadli v tisto povampirjeno vrsto socialističnega barbarstva, ki nam je znan pod imenom stalinizem. Zato kaže zaključiti z mislijo Josipa Vrhovca: »Boj moramo voditi predvsem z idejno in politično akcijo, S tem, da krepimo resnične vrednosti našega sistema, njegovo odprtost in širino, razvijajoč demokratični dialog z vsemi tistimi, ki iščejo po poteh socializma, s tem da negujemo marksistično in znanstveno kritiko, da podpiramo ustvarjalnost in da krepimo družbeno in humanistično funkcijo, umetnosti in kulture.« , Božidar Lakota Kronološki pregled proizvodnje v Verigami kaže, da iz leta v leto prehajamo na izdelavo verig iz kvalitetno zahtevnejših materialov. Seveda se temu pogoju moramo prilagoditi tudi s primernim strojnim parkom. Prav to pa je bilo osnovno vodilo, da smo opremili strojni park v Verigami še z enim upogibalnim in enim varilnim strojem za proizvodnjo visoko odpornih verig v območju od 0 4—10 mm znamke Wafios. Zakaj Wafios. Po razpisu v Uradnem listu št. 11 od 11. 3. 1983 in ponovno v št. 23 od 13. 5. 1983, se je javila samo firma Wafios. Pričakovali smo ponudbe še od firme Vitari in MRP. S firmo Wafios sodelujemo že 30 let in v tem času še ni prišlo do nobenih problemov glede kvalitete strojev. Po zaključenih pogodbah smo sredi julija dobili in takoj montirali v novem prizidku Verigar-ne naslednja stroja: 1. Upogibalni stroj Wafios KEB 4.1 delovno območje 4—10 mm učinek do 90 čl/min priključna moč 5,5 KW poraba zraka 260 1/min teža 4200 kg 2. Varilni stroj Wafios KEH 4 delovno območje 5—10 mm učinek 40—60 čl/min priključna moč 80 KVA poraba zraka 20 1/min poraba vode 8 1/člen teža 2600 kg Območje varilne sposobnosti je izbrano v tistih dimenzijah, ki so trenutno najbolj iskane na trgu. Obenem pa z navedenim strojnim parkom dosežemo še sledeče prednosti : — hitrejše priučevanje novih delavcev, — manjši asortiment rezervnih delov, — lažje in boljše vzdrževanje strojev, — večja zainteresiranost dobaviteljev strojev za učinkovit servis in — lažje premeščanje delavcev med posameznimi stroji. Oba stroja sta od konca julija že v normalnem proizvodnem procesu, predvsem po zaslugi strokovno usposobljenega delovnega kadra v Verigar-ni. Franc Bregar VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga Lesce, n. sol. o. Izhaja enkrat mesečno. Ureja ga uredniški odbor: Pavel Bizjak, Marjan Stiper-ski, Ivanka Korošec, Polona Lukan, Ivanka Sodja. Odgovorna urednika sta Franc Čop in Miloš Janša. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu in mnenju republiškega komiteja za informiranje prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana. 5 — VERIGA V sindikatu ponovno o in investicijah Sejem bil je živ... Rezultat nekega zapažanja Cene in inflacija sta v zadnjem času dve glavni temi pogovorov, upov in bojazni številnih delavcev, direktorjev, političnih aktivistov in drugih. Oboje pomembno vpliva na družbenoekonomski položaj delavcev v združenem delu, zato ni nič čudnega, če v sindikatu temu namenjajo veliko pozornost. Pa ne da bi samo dajali pobude in predloge državnim organom, gre predvsem za to, koliko smo v sindikatu usposobljeni in odločni spopasti se s stroški in cenami ter investicijami in seveda preko tega tudi z inflacijo. Nov način oblikovanja cen, odločnost, da (ponovno) uveljavimo ekonomske kriterije gospodarjenja — vse to začenjamo uvajati v pogojih nestabilnosti tržišča in vseh drugih dokaj nenormalnih okoliščin, kar bi ob popolni spontanosti delovanja vseh stroškovnih in cenovnih mehanizmov pripeljalo do katastrofalne inflacije. Zato je bila z dogovorjeno politiko cen in projekcijo cen za letos predvidena tako najvišja rast cen, kot tudi dinamika njihovega povečevanja. Gotovo je, da so tudi v projekciji še slabosti, nekatera neustrezna cenovna razmerja in podobno, toda projekcije se je na vsak način treba držati, če hočemo kolikor toliko brzdati inflacijo. V republiških sindikalnih forumih je bila seveda podprta selektivnost uresničevanja politike cen in so bila zavrnjena stališča o enotnih cenah (tako v teritorialnih okvirih kot v dejavnosti). Gotovo je, da je pri oblikovanju cen treba upoštevati specifičnost pogojev pridobivanja dohodka in zatečeno raven cen, toda projekcija cen je vendarle zgornja meja, pa ne samo to, Ni mogoče kar brez utemeljitev posegati po najvišjih »dovoljenih« povečanjih cen, posebej če ni stvarnih dokazil o nujnosti takšnih povišanj. Najnovejši podatki kažejo, da je večina predlogov za nove cene presegla okvire projekcije in da večina delavcev v ozdih, posebej pa delegati v delavskih svetih niso bili in niso objektivno seznanieni z vsemi 'edicarni tolikšnih povečanj cen lastnih proizvodov in storitev. Ne gre samo za veri, ne posledice v inflacijski spirali, gre tudi za vednost o povsem konkretnih ekonomskih sankcijah, ki bodo doletele tiste OZD, ki bodo bistveno odstopali od projekcije cen. V zvezi s tem je sindikalna organizacija premalo odločno take informacije zahtevala od poslovodnih organov in strokovnih služb oziroma tudi sama (prek sindikalnih poverjenikov) in organom upravljanja pa tudi delavcem posredovala opozorila o problematiki cen in inflacije ter sankcij. Gotovo to ni lahka naloga, saj sindikalni aktivisti tudi niso vedno dovolj usposobljeni za take razprave. Tu pa lahko pomaga tudi občinski svet pa republiški odbor sindikata dejavnosti. Tudi na tako imenovane »sive cene« ne gre pozabiti. Dostikrat se v OZD pritožujejo nad »izsiljevalskimi« samoupravnimi sporazumi, ni pa prave pripravljenosti, da bi navedli konkretne podatke oziroma podpisnike kot kršitelje, prijavili. Dela za samoupravno delavsko kontrolo ne manjka. Naslednji problem so investicije. Sindikat ima (zakonske) možnosti dajati mnenja k investicijskim predlogom. Seveda sindikat zanima predvsem, kakšne pogoje dela in osebne dohodke bo prinesla nova investicija. Očitno pa se sindikalne organizacije do sedaj niso kaj dosti ukvarjale s tem, saj smo v preteklosti dosti investirali, po- Dopust tako ali drugače Dočakali smo tisto težko pričakovano poletje — pojem sonca, morja in počitka — letni čas, ki večinoma pomirjevalno vpliva na dokaj hiter ritem in način dandanašnjega življenja. Celo velika vojna žarišča po svetu je vročina malo »umirila«, vendar bodo očitno medsebojne sovražnosti počakale skorajšnje hladnejše dni, in se nadaljevale. Vse leto so nam misli, kot nekakšna »rdeča nit«, navezujejo na dopust. Zanj hranimo proste dni, kupujemo dopustniško opremo in garderobo, seveda pa so v vse večji meri te dobrine materialne narave odvisne od posameznikovih financ. Le-te marsikomu že med letom pošteno načenjajo živce, vendar se kljub slabim časom spremembi okolja •—• čeprav skromnejši — le malokdo odpove. Dokaj poceni, nasproti ostalim možnostim, je še vedno letovanje v našem počitniškem domu v Crikvenici. Ima lepo obalno lego, je urejen in skrit v zelenju, skratka prijeten za dopustniško lenarjenje. Čeprav marsikomu ni všeč tudi na dopustu srečevati ljudi iz vsakdanjega okolja, se nas je letos prav za naš dom odločilo več kot prejšnja leta, Res da so nekateri vsakoletni obiskovalci le-tega, vendar, če realno ocenimo, so mnogi iz čisto drugih vzrokov koristili te ugodnosti. Preprosto zato, ker hišni prora- cenah goji dela se pa često kar slabšajo in slabšajo, da o osebnih dohodkih sploh ne govorimo. Pa še nekaj je pomembno pri investicijah: sindikalna usmeritev je, da imajo v današnjem položaju osebni dohodki prednost pred investicijami. Dogaja se, da je organizacija združenega dela v izgubi, pa še vedno investira, kar je popolnoma nesprejemljivo. Nekaj drugega pa je, da taka investicija pomeni prestrukturiranje in odpravljanje vzrokov izgube. Pri vseh investicijah pa bi bilo poleg bančnih kreditov in lastnih sredstev bolje uporabljati možnost angažiranja sredstev občanov, kar zakon dopušča. Iz informacij RS ZSS čun večje obremenitve, ki bi nastala z letovanjem kje drugje, ne bi prenesel. Vedno pričakujemo, da bo naš dopust naj, naj. Sijalo naj bi sonce, vendar ne prevroče, radi bi izbrano hrano, dobro družbo, čisto morje brez meduz in ježev, vse skupaj pa naj bi bilo — kar je za nas, Gorenjce, še malo bolj važno — poceni. Kaj in koliko od tega je dobil posameznik, je, če izvzamemo naravne pojave, odvisno od njega, zbrani družbi pa po sliki sodeč, ni bilo hudega. Sicer pa, poletje se bliža koncu in še ena velika skrb, namreč kako čimbolje preživeti dopust, je za nami. M. Finžgar Uspešnost vsakega dela je odvisna od motivacije in okoliščin, ki se pojavijo v nekem okolju, še posebej pa od organiziranega pristopa, ki zahteva opredelitve o ciljih, nosilcih in rokih načrtovanih aktivnosti. Ko izvajanje steče, je smotrno vsako preteklo dogajanje oplemenititi z analizo, na osnovi katere lahko sklepamo o doseženi uspešnosti dela, istočasno pa si pridobimo izkušnje za boljše načrtovanje ali korekcijo bodočih aktivnosti. Na takih izhodiščih smo se dežurni delavci v tovarni odločili, da pri opravljanju nalog dežurnega, ki so opredeljene in se nanašajo predvsem na operativna posredovanja takrat, ko je potrebno, poizkušamo na osnovi poznavanja delovne organizacije in lastnih izkušenj dobiti odgovore na vprašanja: — s kakšnimi minimalnimi rezervami razpolagamo pri izkoriščanju razpoložljivega delovnega časa, — kakšna je učinkovitost našega dela — kakšna je urejenost našega delovnega okolja. S skromno organiziranim pristopom in minimalno statistično obdelavo ugotovljeno za-pažanje kaže naslednjo sliko o našem delu: —■ izkoriščenost delovnega časa je ustrezna v Vijakarni in Verigami, v Sidrnih verigah bi jo lahko izboljšali za 2,5 odst., v Kovačnici za 3,7 odst., v Orodjarni za 3,1 odst., v Vzdrževanju za 6,2 odst. in v DO 2,7 odst. Ti podatki kažejo, da bi lahko v DO izdelali 3,6 odst. več, kar bi se rezultiralo v Večkrat lahko preberemo o nehumanem odnosu šoferjev avtobusov do potnikov. Na letošnjem 7. tradicionalnem srečanju aktivov delovnih invalidov Slovenskih železarn, ki je bilo na Jesenicah, pa smo bili priče izjemno humanemu ravnanju šoferja avtobusa — Mestni potniški promet »INTEGRAL«, Jesenice — tov. REMAR Jožeta. Na omenienem srečanju smo si ogledali tudi Bleiski grad. Tu pa je eden od udeležencev dobil srčni napad. Ker 40.000 kg višji proizvodnji mesečno, letno je to že skoraj 500 ton ali približno 10 starih milijard prihodkov več. To bi dosegli praktično brez večjih naporov, le z boljšo delovno disciplino. — Pokazalo se je, da je učinkovitost dela najboljša v Vijakarni, Verigami in Orodjarni, dobra v 90 odst. v Sidrnih verigah, dobra v 86 odst. v Kovačnici, dobra v 86 odst. v Vzdrževanju in dobra v 89 odst. času v TIO. — urejenost delovnega okolja, ki je tudi eden od pomembnih faktorjev, pa je bila ustrezna v 72 odst. primerov v Vijakarni, v 58 odst. v Verigami, v 58 odst. v Sidrnih verigah, v 43 odst. v Kovačnici, v 90 odst. v Orodjarni, v 81 odst. v Vzdrževanju in v 48 odst. v TIO. Te ugotovitve kažejo, da je splošna urejenost delovnega okolja v naši DO slaba z izjemo Orodjarne in Vzdrževanja, ki imata to področje bolje urejeno. Pričujoča kratka analiza potrjuje nekatera dejstva, ki so v tovarni že tudi splošno znana, pa je izredno težko zadevo izboljšati, oziroma, vedno obstajajo razlogi za objektivizacijo stanja. Namen tega pisanja je v tem, da se pokaže, da obstajajo še rezerve, da sicer niso velike, vendar so, in da je pogostokrat zelo malo napora in pripravljenosti potrebno, pa že krenejo stvari na bolje. Ne na koncu, bo primerjava vlila tudi del tekmovalnega duha, kar je takrat, ko se ta rezultira v boljšem delu, pozitivno. Dežurni delavci v DO po več klicih in po polurnem čakanju ni bilo rešilnega avtomobila, je imenovani prevzel odgovornost na sebe in je z avtobusom pripeljal potnika do zdravstvenega doma na Bledu. Pri nudenju prve pomoči pa sta se še posebno prizadevala tov. Dragutin Gvozdič in Jože Sovič — delavca Železarne Jesenice in »Verige« iz Lesc. Udeleženci 7. Tradicionalnega srečanja iz aktiva delovnih invalidov Železarne Ravne izrekamo vsem trem tovarišem iskreno zahvalo. Tone Kunej ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta EKREMA HALACE-VIČA se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem, OOS TOZD Kovačnica za poklonjeno cvetje, govorniku za tople poslovilne besede, godbi za žalostinke, tozdu Vijakarna za podarjen venec in denarno pomoč. Najlepša hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje ter izpolnili njegovo zadnjo željo in se poslovili od njega pred DO in na rodnem pokopališču. Žena Djemila, sinova Sejdo in Edi HUMANO RAVNANJE ŠOFERJA AVTOBUSA Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: tozd Sidrne verige: Kamenšek Darko, Hrustič Semso, Pretnar Janez, Perko Franc, Mengeš Boštjan tozd Verigama: Čizrnič Bojan, Dolanc Branko, Svetina Toni, Osterc Srečko, Pernuš Ljubo Kavaš Miha, Malnar Jože tozd Vijakarna: Koser Roman, Meze Janez, Lazarevič Stana, Hočevar Anton, Ankerst Tomaž, Grgič Ivo, Milovanovič Vujadin tozd Kovačnica: Hribar Vlado tozd Vzdrževanje: Gabor Janez tozd Orodjarna: Prešeren Robert, Onič Bojan, Dežman Janez, Razinger Slavko Splošni sektor: Hilohni^č Zdenka Prišli iz JLA: tozd Vzdrževanje: Jug Iztok, Čop Jože, Trpin Majaž tozd Kovačnica: Golub Dušan Tehnični sektor: Peterman Janko Prenehali z delom: tozd Vijakarna: Demšar Ljudmila, Podpac Milan, Turk Boštjan, Vodišek Neža, Šabič Refik tozd Kovačnica: Rajer Marija, Kolbl Rafko, Rebolj Mirko tozd Vzdrževanje: Čufer Daniel Knavs Vinko tozd Verigama: Humar Sonja tozd TIO Tomič Slavko SKK: Pikon Zvonka Splošni sektor: Gajzar Marija Poročili so se: Hrast Zorko iz tozda Orodjarna in Časar Marija iz tozda Verigama, Pirc Anton iz Tehničnega sektorja. Rodili so se: Kokalj Janku iz tozda TIO hči Metka, Zeleznjak Terezija iz tozda Verigama in Zeleznjak Dušanu iz tozda Vzdrževanje hči Nataša, Čabrič Fikreti iz tozda Verigama hči Alma, Debevc Marku iz tozda Orodjarna hči Mirjam. Kadrovska služba Zahvale Ob težki izgubi drage žene, stare mame REZKE BELTRAM, se iskreno zahvaljujem godbi na pihala, sindikatu za denarno pomoč namesto venca ter ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Viktor, hčerka Greta ter vnuki Dragica, Ludvik in Danijel Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečena sožalja. Sodelavcem iz SKK pa še za venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Vlado Dobar z ženo, brat Slavko in sestra Dragica Ob smrti mojega očeta se sodelavkam in sodelavcem najlepše zahvaljujem za izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Gvido Melink z družino Ob boleči izgubi sina JANEZA ČOPA se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za denarno pomoč, poklonjeno cvetje, za izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Mamica Krista čop Ob smrti moje mame se zahvaljujem vzdrževalcem za podarjen venec ter godbi na pihala za odigrane žalostinke. Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečena sožalja in za spremstvo na njeni zadnji poti. žalujoči sin Jože Črnilec z družino Ob smrti mojega očeta IVANA KRIVCA se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Mi,an Krivec z družino Člen? Ob upokojitvi V juliju je zaključila z delom pri nas Pika — Zvonka Pikon. Opravljala je delo administratorja statistika v službi kontrole kvalitete celih 26 let. Delo zahteva vestnega in natančnega delavca, kar je naša Pika tudi bila. Vse naloge, ki jih ni bilo malo, je zanesljivo in ekspeditivno opravljala, ob tem pa je bila navadno vedra in. imela je posluh za sodelavce. Zato smo radi delali z njo. Vsi ji želimo, da bi se v zasluženem pokoju dobro počutila. Sodelavci Te dni bo odšla v pokoj naša sodelavka Pavla Mulej, zaposlena v okrepčevalnici. Mlada Pavla Mulej je bila najprej brigadirka, kasneje se je zaposlila na blejski ekonomiji in delala tudi v menzi šum-ske ekonomije. V Verigi se je zaposlila leta 1955 v Vijakarni. Po uvedbi čajne kuhinje je postala Pavla prva kuharica v Verigi. Kuhinja je bila v sedanjem skladišču okrepčevalnice. Sodelavcem je pripravljala sendviče, kuhala črno kavo (projo) in čaj. Postregla jim je tudi z mrzlim čajem in pivom. Po izgradnji sedanje okrepčevalnice se je preselila iz kleti in s sodelavkami pripravljala tople obroke ki so bili veliko skromnejši od današnjih. Delavci so bili takrat skromnejši kot danes, ko se norčujem iz kruha in celo mesa. Radi tudi pozabljajo, da je lažje kritizirati kot pa dobro kuhati. V obratih družbene prehrane je delo vse prej kot lahko. To je občutila tudi Pavla, ki je zgubila zdravje in zadnjih sedem let delala le po štiri ure. Včasih je bilo zelo težko, toda Pavla je delala s srcem in močno voljo. Besed ne ali ne morem ni poznala. Sodelavke so jo imele rade, saj jim je vedno priskočila na pomoč. Za dolgoletno delo se ji toplo zahvaljujemo in ji želimo v pokoju veliko lepih let. Sodelavke okrepčevalnice Konec letošnjega junija se je starostno upokojila Rajer Marica. V Verigo je prišla 16. 5.1949. leta v Vijakarno, po nekaj letih se je zaposlila v Kovačnici. Tu je vztrajala do upokojitve. Opravljala je predvsem dela pri razrezu materiala. Delo ni bilo vedno lahko, saj je bilo potrebno dvigati in prenašati težke surovce. Vendar nikdar ni odrekla, saj je dobro vedela, da je treba delo opraviti temeljito in brez godrnjanja. Bila je tiha, skromna in vestna delavka. Taka je bila tudi pri sodelovanju v razvoju samoupravne socialistične družbe. Želimo ji zasluženi počitek z želiami, da nas še večkrat obišče in povpraša za naše težave, pa tudi uspehe. Sodelavci iz TOZD Kovačnica Večje je telo — večje so kosti. (Kosti so opora telesu) — Odgovor na vprašanje: »Zakaj pišeš?« »Nekno« se sprehaja od aperitiva do aperitiva — S kosi papirjev v mogočno malico! Se zgodi, da bi mi »nekdo« zlomil svinčnik in mi zatrl čustva — naj bom avtomat! Veselica? »Nekdo« se veseli, drugi pa ne ve, česa naj se veseli, ker je bil že v začetku pripravljen na vlogo pohojene mravlje. Zanimiva je Verbinčeva (Slovar tujk str.: 562) razlaga — potencial..., potencialna energija v fiz.: energija mirujočega telesa, ENERGIJA, KI JO IMA TELO ZARADI SVOJE LEGE ALI POLOŽAJA npr. — NAPETA VZMET (prepis). Naj pripomnim; »Akumulator človeškega organizma ne napajata le kruh in vino!« — Pripadnost DO in ustvarjanje dohodka . .., potencirajo izpovedno potrebo! (Cas in prostor sta spremenljiva, zgodovina pa se ponavlja) — V hlačah ni ničesar. Pas ne zmore zadrgniti razlike med delom in pogledi na delo. Drugače? Z delom si prislužim nov svinčnik. Zlomljenega spravim v vitrino na vidno mesto, tako kot to pesem — plod padlega svinčnika. Člen? Galopirala sem v blatu in izgubila podkve ! TU SEM. Iz lesa in slame? S pocinkano glavo in jeklenim mednožjem. OSTRUŽEK? Uporabna surovina! Tu sem, sem, kar sem — ČLEN nekje v sklopu VERIGE"! Pohojene mravlje srbe v podplate, bosa galopiram v dolg makadam. Ljubim te izžeta dojilja (tovarna) ! Tudi jaz bom našla svoje podkve. Roni Naš ata inovator (prosti spis) »Prekleto sranje,« je bil po kosilu hud naš ata, ko je bral Delo, »v Ljubljani je celo morje politikov ves včerajšnji dan ugotavljalo, da je pri nas premalo inovacij, doma naj bi ostali pa bi bila to vsaj racionalizacija.« Seveda sva se zaradi ljubega miru z njim strinjala le z našo mamo. »Tile pa res vedo o inovacijah in izumih,« je nadalje modroval ata. »Pismo, vsak dan pa tudi spreminjaš mnenje,« sem mu ugovarjal, »ravno včeraj si klel, da vsak dan pogruntajo kaj novega, kaj pa je to drugega kot inovacije?« »Hudiča, ne pa inovacije, po teh njihovih inovacijah nas vse bolj vrag načenja,« je prilil ata. Mama je zaskrbljeno dvignila pogled iznad Jane in svetovala atu, naj ne bere časopisa, ko se zraven vedno jezi. »Tiho stara, še ti mi boš solila pamet, ko je že drugih volov preveč,« je bil še bolj hud ata. »Benti, še sam bom prijavil nekaj inovacij, saj bi prišel kakšen dinar povrhu zelo prav,« je sklenil ata. »Saj, saj,« je bila spravljiva mama, »jaz nimam ničesar za obleči, si bom vsaj lahko kaj novega kupila.« »Ti, če misliš, da bom dajal denar za tvojo afnarijo, se prekleto motiš,« je bil spet rdeč v glavo naš ata, »vsa omara je polna tvojih cunj, jaz pa hodim okoli v strganih gatah.« »Ata, glavno je zdravje,« sem skušal pomiriti duhove. »Ti mulo, v strganih gatah hodim zaradi tvojega diskača in modnih traparij tvoje stare,« se ni dal ata. »Če bom kaj kupil, si bom kupil vrtalni stroj za fuš, pa pika,« je bil ata dokončen. Po nekaj dneh, ko sem prišel iz šole, je ata sedel za mizo in nekaj računal. Očala so mu zlezla na konec nosu in v takšnem stanju ga je najbolje pustiti na miru, sicer je ogenj v strehi. Ravno sem jo hotel po- Nadaljevanje na 8. str. P J. JA DMusKd 0 70IC SVETI BIK VETER V EKVATOtlAL. PCDLOČJU UKA H KVALITETNE LESEN E iMUjl JA HEŽ NOVAK HUNSKI Poglavar. ateiska DRŽAVA pPFPARAT ZA ? LASE SDK V ZENA azabska Lepj&UKA NEZNANE C TEHNOLOG V TIO rEK" // // ZAPISNIK 0 POGAJANJIH AVSTMJSKA PORočlVAUJA AGtfJcl JA boseiAi'ec v ^ ho ^ TOSTO K Z&iTACaìL A6E>JCfj/r DUMASQV HvŠlLETIK. ŽELEZARSKO MESTO NA «.1/ASK.FM M OS KO IME PoVRS/NSK A MEKA ŽVEPLO n Ac iona uji PALIC V KENIJI LETENJ t 570T/CA NOGOMETNI KLUB, t'ilIC 7L\č Ul CA Mojzesov BLAT OMAN. TONÒ LA òLEltoZEMSKA LCPOTUA Rast li uà zHečt IOL/2 JAPONSKI PUMI EIL (bivši) VALJEVO HLEČUi IZtELBIL VNOVČEN J F TtLJATEV DRŽAVA V 2 DA GUCJNO VNETJE OLGAtJ VIDA IZV USU/ SVET PETKOV CASO PIS KEaPE ,Lvck ptJ KALU KELVIN IO VALVA HLADI UJ'ICJV 1L KAJ PKl CELJU S KOT JA 2 J VIJAK PL50 2P-9JQ. PIGMENT KANTON V švter NORVEÌL ' SLAVIST IN PESNIK, SOVJETSKI POLITIK, (tli ko jan) PEL OBALE C. Č«A OČE PWZWiU PISATELJ SION /N LEKA \f NEMČIJ 1 PEL PIOTOKJA PPEDPlAClLO POL M EU. LUSKA KEKA 6 ELEU ZVEZDA V SK OPTION!) nAUjAL'SLI Kami oh iZEUIJ ALPl/Jig/ČHl ODSElt GLŠKI &06. VOJNE LOtAL V LJU&UAÜI lKtTJl TON V C‘ O0£U £ETAß.bCß. (PoEa.su neu') /C. ČUKA NEH AlAITEW VODNA ŽIVAL s>ji Rešitev križank iz prejšnje številke 1. nagrada — Mojca Finžgar 2. nagrada — Jana Pogačnik, Stane Zajc 3. nagrada — Olga Veber, Pav- la Jakič Nadaljevanje s 7. str. brisati, ko me je poklical: »Mulo, sem, bova nekaj napisala!« In ata je narekoval: »Spodaj podpisani Janez Znajden, predlagam racionalizacij ski komisiji, da so vsi sestanki izven delovnega časa. Svoj predlog utemeljujem s tem, da se bodo znižali stroški, kakor sledi: 1. 12 sej delavskega sveta po 40 ljudi po 4 ure znese 211.200 din; 2. 36 sej Komisije za delovna razmerja po 1 uro v 6 TOZD in DSSS po 7 ljudi znese 166.320 din; 3. 16 sej upravnega odbora po 6 ur po 11 ljudi znese 116.160 din; 4. 12 sej sindikata po 8 ljudi v 6 TOZD in DSSS po 2 uri znese 147.840 din; 5. 6 sej partije po 4 ure po 7 ljudi v 6 TOZD in DSSS znese 129.360 din. Skupaj znaša prihranek 770.800 din. Po pravilniku pripada inovatorju 10 odst. od prihranka, kar znaša 77.088 din. Prosim, da mi nagrado izplačate 15. pri plači. Smrt fašizmu - svoboda narodu Janez Znajden P. S. : Ker vseh organov in komisij ne poznam, izračunajte in upoštevajte prihranek še za tiste, ki jih nisem napisal. Janez Znajden« Dežurne trgovine v septembrskih sobotah v Lescah so naslednje: 1. 9. — Murka III. 8. 9. — Špecerija Moskva 15. 9. — Murka I. 22. 9. — Murka II. 29. 9. — Murka III. Naslednji dan je ata odnesel svojo racionalizacijo osebno pristojnemu referentu in mu obljubil še nekaj racionalizacij, če se bo tokrat izšlo. Toda atova racionalizacija ni uspela. Nasprotno, obtožili so ga, da je proti samoupravi, partiji in sindikatu in mu dokazovali, da po šihtu nikogar ne bo na sestanek in samouprava bo fuč. Predsednik komisije za racionalizacijo mu je požugal s prstom in ga opozoril, da je inovacija lahko le tehničnega značaja in da je takih predlogov še na tisoče in kam da bi prišli, če bi vse upoštevali (koliko bi bilo šele škode, če bi bil onemogočen popoldanski fuš). Atu pa vrtalni stroj ni in ni šel iz glave. »Sedaj jim bom pokazal vraga tehničnega, da se bodo držali za glavo!« Njegov drugi predlog je zadeval uporabne odpadke. Predlagal je, da odpadni material z malenkostnih obdelav napravijo primernega za nadaljnjo uporabo. Izračun prihranka, narejen za našo kuhinjsko mizo, je za eno leto pokazal nagrado, s katero bi poleg vrtalnega stroja ata kupil še fička. Pa se ni držala za glavo komisija, pač pa naš ata. Zopet ni bilo nič, kajti to je bila delovna dolžnost kontrole in tehnologije, navadni zemljan pa se v to posvečeno področje ne sme vtikati. Ata je pobesnel. Zbrani racionalizacij ski komisiji je zabrusil venček srbskih narodnih kletvic, jih za nameček poslal še v rodni kraj in odvihral s »šihta« naravnost domov. Namesto nagrade je dobil vabilo za disciplinsko komisijo. »Hudič naj vzame fabriko, inovacije in disciplinsko komisijo,« je rohnel. Namesto na disciplinsko obravnavo je šel v kadrovsko po obračun, potem pa na občino prijavit obrt. Sedaj se ne jezi nič na politike, ne na inovatorje, saj je po-gruntal, da je najboljša inovacijo dobro skrit dohodek, ki mu davkarija ne pride blizu. Nič več ne hodi po svetu v strganih gatah, mama se afna z vedno novimi cunjami, jaz pa imam abonmajsko karto za diskača. Naj živi inovatorstvo ! Janez Znajden, jr. Program kina Radovljica OD 30.8. DO 29.9.1984 Ameriški barv. pustolov. film »PRINC MAŠČEVALEC« četrtek, 30. 8. ob 20. uri nedelja, 2. 9. ob 18. uri torek, 4. 9. ob 20. uri Ameriški barvni film »FANTJE IZ MAKSOVEGA BARA« sobota, 1. 9. ob 20. uri ponedeljek, 3. 9. ob 20. uri Jugoslovanski barvni film »SOMRAK« sobota, 1. 9. ob 18. uri nedelja, 2. 9. ob 20. uri Slovenski barvni film »EVA« sreda, 5. 9. ob 20. uri Ameriški barvni zabavni film »SALON ZA MASAŽO« četrtek, 6. 9. ob 20. uri nedelja 9. 9. ob 18. uri sreda, 12. 9. ob 20. uri Kanadska barvna grozljivka »SREČEN MOJ ROJSTNI DAN« petek, 7. 9. ob 20. uri nedelja 9. 9. ob 20. uri Italijanski barv. pustolov. film »OSVAJALEC«* sobota, 8. 9. ob 18. uri torej, 11. 9. ob 20. uri četrtek, 13. 9. ob 20. uri Ameriški barvni film »HUDOBNA ZEMLJA« sobota, 8. 9. ob 20. uri ponedeljek, 10. 9. ob 20. uri Italijanski barv. pustolov. film »MEC BARBAROV« petek, 14. 9. ob 20. uri sobota, 15. 9. ob 18. uri nedelja, 16. 9. ob 20. uri Angleški barvni film »ZLO POD SONCEM« ponedeljek, 17. 9. ob 20. uri sreda, 19. 9. ob 20. uri Ameriški barvni film »LJUDJE MACKE« sobota, 15. 9. ob 20. uri nedelja, 16. 9. ob 18. uri torek, 18. 9. ob 20. uri Ameriški barvni film »MOJE PESMI, MOJE SANJE« četrtek, 20. 9. ob 20. uri sobota, 22. 9. ob 20. uri nedelja, 23. 9. ob 17. uri Ameriški barvni film »VRATA RAJA« petek, 21. 9. ob 20. uri nedelja, 23. 9. ob 20. uri torek, 25. 9. ob 20. uri Nemški barvni film »ZAPUŠČENO SEDLO« sobota, 22. 9. ob 18. uri ponedeljek, 24. 9. ob 20. uri Ameriški barv. zabavni film »SMEŠNE STRANI ZGODOVINE« sreda, 26. 9. ob 20. uri ponedeljek, 30. 9. ob 20. uri sreda, 2. 10. ob 20. uri Ameriški barvni film »VZTRAJNO ZAPELJEVANJE« petek, 27. 9. ob 20. uri torek, 1. 10. ob 20. uri Ameriški barv. pustolov. film »NAJKRAJŠA POT NA KITAJSKO« sobota, 28. 9. ob 18. uri nedelja, 29. 9. ob 20. uri Ameriški barvni film »Čarovnice — dvojCici iz lemura« sobota, 28. 9. ob 20. uri nedelja, 29. 9. ob 18. uri LOS ANGELES ’84