IN ŠE EN »ZLATI« PAR
Jstega leta, le leden dni kasneje, je bila v Zalogu še ena poroka. Osemnajstega avgusta sta se poročila takrat dvaindvajsetletna Evge-nija Krapež in prav toliko star Alojz Židan. Alojz je bi I rojen v Zg. Kaš-Iju, vendar se je s starši, ko mu je bilo štirinajst let, preselil v Zalog, kjer je kasneje na plesu srečal svojo sedanjo ženo. Njegovi domači se s po-roko niso strinjali. Ženina družina je natnreč leta 1915 pribežala iz Trsta v Ljubljano in ker niso mogli najti bivališča, so se večkrat selili iz kraja v kraj. Nekaj let po poroki sta mlada dva še živela pri njeni materi v Zalogu, nato pa so jima prijatelji in znanci pomagali zgraditi hišo. »Tako pridrii smo bili pri delu,« se spominja Alojz Židan, »da smo jamoza temilje. ki smo jo izkopali zvečer, morali drugi dan, pri belem dnevu zasipati, ker je bila pregloboka.« V njuni hiši na Zaloški 277, kjer živfta še danes, je kullurno-prosvetno društvo Svoboda dobilo prostor za sestanke in igre.
Maja 1941 sta se Evgenija in Alojz morala ločiti zadaljčasa. Alojza so namreč iskali fašisti, ker je z okna svoje hiše snel italijansko zastavo, ki jojeobesilnjegovstanovalecCiril Mele. Nekajčasase jeskrivalpri
mizarju Tomšiču, kjer je delal. Na obiske domov je prihajal le takrat, "kadar sobile na oknu blazine. To je bil dogovorjeni znak, da lahko stopi v hišo. Ko je bila marca 1942 splošna blokada z racijo, so odkrili tudLnjggaJSjr^a skupaj z drugimi odpeljali v taborišče Gonars, nato v Trevico in Perrugio. Po kapitalaciji ltalije se je peš napotil domov.
Doma pa so ga če prieakovali belogradisti. Bolnega in oslabljenega so ga Odpeljali v belgijsko kasarno, od tam pa v Dachau. Preživel je vse strahote fabofiščnega življenja in se takoj po prihodu zaveznikov v ta-boriščeodpravil s skupino tovarišev peš domov. Na JeSenicah je stopil na slovenska tla. Po osvoboditvi je takoj, ko si je opomogel od tifusa, pomagalz udarniškim delom. Prizadeven in delaven ješe danes: član je KK SZDL, zveze komunistov od leta 1945 in zveze borcev. Njegova žena sodeluje v krajevni organizaeiji Rdečega križa. Poznajo jo kot dobro organizatorko raznih proslav.
Rodili so se jima trije otroci, prvi leta 1932. Od takrat Evgenija Židan ni bila več redno zaposlena. Po porodu je namreč zbolela in je bila ob delo. Prvega septembra, ko so praznovali 50. obletnico poroke, je bilo pri njih doma zelo veselo. Prišli so mnogi znanci ter prijatelji in seveda vsi irije vnuki in pravnuk.
D. J.