OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. XXIX.—LETO xxrx.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 19, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 120
Konferenca rešeta problem italijanske ^ojne odškodnine
Moloiov pristal na izročitev zahtev malih narodov mirovni konferenci 21 narodov
1-
I Pariz, is. junija. — Med-ko konferenca zunanjih mi-"istrov še ni rešila vprašanja ^°jne odškodnine, katero naj bi Hčaia Italija, pa je dejstvo, ^ j® sovjetski zunanji minister olotov pristal na to, da se za-„ malih narodov proti Itali-J izroči mirovni konferenci 21 ^odov, zbudilo nekoliko opti-%na.
Kar se tiče Rusije same, pa olotov ni hotel privoliti, da bi 1^ konferenca razpravlja-Rjene reparacijske zahteve Italiji. Sovjetski minister I ^JS'Vil, da bo Rusija zahteva-^100 milijonov dolarjev, poleg pa je zahteval, da Italija
piac;
-a. nadaljnih 200 milijonov ^■rjev za škodo, katero je po-
«01,
j^očiia v Jugoslaviji, Grčiji in ^oaniji.
/^eriški državni tajnik y	je predlagal, da se celot-
u- ^P'"^šanje italijanske vojne S' t ^odnine izroči mirovni kon-
enci.
se do sedaj še ni
, ^knila Trsta in drugih, vpra-
3 glede nove meje med Itali-
1 '*1 Jugoslavijo, in nedotak-
je tudi vprašanje italijan-
^ kolonij.
2» •*
Wadni stotnik . Atožen tatvine na ^Wski bazi
^^OLORADO SPRINGS, Colo., — Agentje zvezne «0 rt	in lokalna policija
'^nes V velikem pogonu are-tiii{,	armadnega stot
1%,
'if^li
Tržaško vprašanje in ameriška politika
(Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta)
Prevod pisma, ki ga je poslal pisatelj Louis Adamič državnemu tajniku Byrnesu
4. junija 1946
Cenjeni g. Byrnes:
Pred par dnevi sem opazil na prvi strani lista "London Observer" z dne 5. maja 1946 zemljevid Julijske krajine, ki kaže ameriško, britansko, francosko in rusko črto za preureditev jugoslovanske-italijanske meje.
Tq me je privedlo, da sem ponovno prečital Vaše poročilo, podano po radiju 20. maja, tičoče se konference zunanjih ministrov velike četvorice, ki se je končala neuspešno deloma—če ne celotno—radi širokega razlikovanja med črtami, ki so jih predložili ameriški, francoski in britanski izvedenci na eni strani in ruski izvedenci na drugi. Omejil se bom na tri točke Vašega poročila, ki se mi zdijo, da se spajajo med sabo:
1. Rekli ste: "Britanski in francoski izvedenci so predložili etnični črti, ki sta bolj ugodni za Jugoslavijo, nego naša. V namenu, da pridemo do sporazuma, smo (Amerikanci) izja-
kretnim predlogom delegacije ameriških izvedencev, kajti ameriška črta ni etnična črta. Vije se od severa proti jugozhodu po ozemlju, ki je pretežno jugoslovansko, kar je v protislovju z
vili, da smo pripravljeni spre- etničnim principom. Daje pred-jeti bodisi britansko, ali fran- nosti italijanskim zahtevam v cosko, ali katerokoli drugo črto, škodo Jugoslavije. (V smislu te ki bi bila na podlagi londonske ameriške črte) bi ostalo 260,000 konference upravičljiva."	I Jugoslovanov pod Italijo in ko-
2. Rekli ste: "Vsi (štirji zuna- maj 40,000 Italijanov pod Jugo-nji ministri) se strinjamo, da slavijo. (Na ta način) bi bili da-mora Jugoslavija in (druge) ^ni Italiji tudi najbogatejši rud-države centralne Evrope, ki so niki te pokrajine.
LINCOLN JR. OBSOJEN NA ZAPOR OD ENEGA DO ŠTIRINAJST LET
JOLIET, 111., 18. junija — James F. Lincoln Jr., 30-letni sin clevelandskega tovarnarja istega imena, je danes priznal obtožbo poizkušenega umora devet-letne deklice, nakar je bil obsojen na zapor od enega do 14 let v državni jetnišnici.
Ko je obtoženec umaknil izjavo nekrivde, je sodnik C. D. Henry takoj izrekel obsodbo. V sodni dvorani so bili navzoči njegova žena, oče, tast in sestra.
Proti mlademu Lincolnu je^ bila naperjena obtožba, da je 20. marca oddal štiri strele na far-raersko deklico Carol Williams in jo težko ranil, in da jo je s kladivom tolkel po glavi, ko se je borila proti njegovemu poizkusu za spolno zlorabo.
Prvotno se je domnevalo, da se bo obramba borila proti obtožbi z dokazovanjem, da je bil obtoženec ob času napada blazen. Mladi Lincoln je tudi obtožen, da je z namenom posiljenja napadel 10-letno Darlene Wood.
že leta uporabljale tržaško pristanišče, imeti prost dostop do Trsta, kjer naj bi bila prosta luka pod mednarodno kontrolo. Toda še naprej bomo apelirali
Zdi se mi, da je ameriška črta —ki je po Vaši lastni označbi za Jugoslavijo najmanj ugodna— bila začrtana bolj s pro-italijan-skimi in protislovanskimi gospo-
jj^ ^ in 20 do 30 civilnih usluž-na letalskem polju Pe-^ ki so obtoženi, da so na k *dni letalski bazi pokradli 1)1^^^^0,000 raznega vladnega
^	civilistov je bila are-
na svojih domeh v Colo-° Springs. Oblasti pravijo, f! ^ v ° bile prve aretacije izvrše-prošli petek. Tekom pogo-^^^9' domeh se je odkrilo za Ud dolarjev ukradene vlad-I '^stnine.
^''^ijski načelnik I. B. Bruce, 55' ilL 7 skupno z armadnimi ob-\ zveznimi agenti, je da-da bo plen najbrže
\Cl i
na sovjetsko vlado in na jugo-1 barskimi in političnimi motivi, slovansko vlado, da ne silita take ^ kakor pa z etničnih ozirov. Ima-meje, ki bo po nepotrebnem kr^ši- ^ jgg pred sabo zemljepisno mapo la etnične principe in bo delala gledajoč na ameriško črto v sitnosti v bodočnosti.'	] svojih lastnih informacij o
3. Rekli ste: "Če je sovjetska' pokrajini, mi je zelo težavno, da Vlada tako nasprotna formiranju ne bi verjel privatnemu poroči-izključno političnih in gospo- 1 lu nekega ameriškega prijatel-darskih blokov, kot je nasprotna' ja- žurnalista, v katerem je bilo vlada Združenih držav, tedaj ne navedeno, da je eden izmed ame-50 vztrajala pri svojem odklan-, riških izvedencev v privatnem janju državam centralne in vzho-, pogovoru priznal, da niso začr-dne Evrope, da odpro svoja vra- ^ tali svoje linije na podlagi preis-ta za trgovino vsem nat-odom." j kave po prihodu (delegacije) v Združene države so zavzele j Julijsko Krajino, temveč na pod-stališče, da bi moralo vprašan- j lagi navodil, ki so jim bila dana je jugoslovanske — italijanske 1 predno so obiskali sporno ozem-meje biti rešeno na podlagi zak- ije.
jučkov londonske konference in yj zavzemate stališče, da ste sicer tako, da bo dosežena "v naklonjeni etniški razrešitvi pra-glavnem neka etnična črta". Ako: šanja meje iz razloga, ker bi ta-se Združene države držijo tega solucija bila moralno pozitiv-principa, tedaj nastaja kontra-. ^^a in bi na pozitiven način vpli-dikcija med principom in kon-1 (Nadaljevanje na 4. strani)
izjavil
milijon dolarjev, kadar
_ ________________
I, ^^Giskava dovršena.
i.^dlni član armade, ki je bil do
J aretiran, je stotnik Billie X 1^	bivši ravnatelj vzdr-
jlo^ službe na zrakoplovišču.
^ teku prihodnjih dni se je nadaljnih aretacij.
^nova prodajalca
John Knific sporoča, da Ulj njegov sin John Knific Mr. Frank Brundič pri-njegovemu zemljiškemu ter bosta kot Mr. Kni-iislugo onim, ki želijo pro-L. ' kupiti zemljišča, itd. L John Knific Realty se na-820 E. 185 St.

j zadušnica
v ob 8. uri zjutraj se bo L Marije Vnebovzete na ^ 7® Ave. vršila zadušnica za Joseph Adamitch ob prve obletnice njegove Sorodniki in prijatelji so ^Gni, da se opravila udeleže.
Mihajloviču podrejeni pove^ik priznava obtožbo veleizdajstva
Novi grobovi
anton vadnal
Kot smo včeraj poročali, je po dolgi in mučni bolezni umrl na svojem domu splošno poznani Anton Vadnal, podomače Sterjenov Tone, stanujoč na 15815 Arcade Ave. Doma je bil
Četniški poveljnik v Bosni priča, da je Mihajlovic odobril kolaboracijo z Nemci in izdal povelje za pobitje vseh "komunističnih simpatičarjev"
BELGRAD, 18. junija—Slavoljub Vranješič, 40-letni četniški poveljnik v Bosni, kjer se je po izjavah proseku-iz'vasi KočZ fara Sllviia,''kj%r!cije vršila najbolj flagrantna kolabo.racija z Nemci, je da-zapušča brata Janeza in več so- j nes priznal obtožbo veleizdajstva in pričal, da je Draža Mi-rodnikov. Tukaj je bival 36 let] hajlovič kot vodja četnikov ukazal sodelovanje z Nemci.
m jebn	cb # v*
ven na kulturnem in dramatič-j ^^^Ijučni dobi vojne prejel od nem polju. Bil je delničar Slo: j Mihajloviča pisana povelja, da venskega delavskega doma na ip^j formira sabotažne kadre v Waterloo Rd. Tukaj zapušča ža-! pokrajinah, katere so osvobodili lujočo soprogo Anno,
Amerika in Anglija pobijata predlog Jugoslavije ža preiskavo vojnih beguncev
NEW YORK, 16. jun —Na seji gospodarskega in socialnega sVeta Združenih narodov je jugoslovanski zastopnik Leo Mattes stavil resolucijo, da se imenuje odbor za preiskavo taborišč, v katerih se nahajajo vojni begunci, ki se nočejo vrniti y države, iz katerih so prišli.
Mattes je rekel, da se v teh taboriščih skrivajo kvizlingi in vojni kriminalci in da se tam tudi vežbajo vojaški oddelki bivše jugoslovanske kraljeve vojske. V smislu njegovega predloga bi preiskovalni odbor sestojal iz zastopnikov Zed. držav, Britanije, Rusije, Francije, Poljske in Jugoslavije.
Sovjetski delegat Nikolaj J. Feonov je predlog podprl, medtem ko sta zastopnika Zed. držav in Velike Britanije nasprotovala. Feonov je nato rekel, da Ameri-
ka in Velika Britanija nočeta, da bi gotova dejstva glede teh taborišč prišla y javnost.
John G. Winant je kot artieri-' ški zastopnik odgovoril, da je vse zanimanje Zed. držav za ta taborišča izključno "humanitarno," in v istem smislu se je izrazil britski zastopnik Hector McNeil.
"Moja vlada nima v tej zvezi nobenih skritih intersov," je rekel britski zastopnik. "Mi ne ugovarjamo inšpekciji in tudi ničesar ne skušamo skrivati."
"Jaz ne vidim, kaj bi moglo i biti nevarnega, ako bi se proučile razmere v teh taboriščih," je izjavil sovjetski zastopnik Feonov.
Taborišča, za katera gre, se nahajajo v britskih in ameriških
Kratke vesti
mati rešila dete,
ko je utonil mož
KANSAS CITY, Mo., 18. junija—Mrs. John Myers je včeraj popoldne plavala na pomoč svojemu možu, katerega je pri kopanju v reki prijel krč. Tedaj je začula krik in videla, kako je njen dve-letni sinček padel z brega v vodo. Obrnife, se je nazaj rin rešila dete, mož pa je utonil.
velik kriminalni val zajel dunaj
DUNAJ, 18. junija—Dunaj je zadnji čas zajel resen kriminalni val, v katerem je bilo izvršenih 10 umorov. Policija poroča, da je bilo večina umorov izvr-. šenih v zvezi s hišnimi vlomi.
m
začetek procesa proti japonskim kriminalcem
TOKIO, 18. junija. — Prva priča za prosekucijo proti bivšemu premierju Todži in drugim vodilnim vojnim kriminalcem je včeraj pričala, da so se že otroci v japonskih šolah pripravljali za svetovno agresijo s poukom o rabi strojnih pušk in bajonetov. Priča je bil podpolkovnik Nugent, doma iz San Fran-cisca, ki je bil več let učitelj na Japonskem.
w.
starec zgorel, ko je strela udarila dom
ELYRIA, 18. jun.—Ko je včeraj strela udarila v neko hišo blizu Oberlina, je nastal ogenj, v katerem je našel smrt 70-let«i Alex Fatz. Sežgano truplo je bilo najdeno na postelji v razvalinah doma.
direktorska seja in zabava
Nocoj ob sedmih se vrši seja direktorija Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeležijo ter da s seboj pripeljejo švoje boljše polovice, ker se bo po seji vršilk zakuska v počast direktorju Frank Cece-liču in njegovi nevesti.
Kappus, in pet otrok, ki so poznani kot izvrstni godbeniki in vodijo Vadnalov orkester: Anthony, Frank, John, Richard in Mrs. Valeria Fortuna, dva vnuka in brata Franka ter veliko sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:45 uri zjutraj iz Že-letovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato
na Calvary pokopališče.
♦ » #
FRANK PERNACH
V	Glenville bolnišnici je umrl Frank Pernach, star 64 let, stanujoč na 1043 E. 68 St. Doma je bil iz Begunj na Gorenjskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 34 leti. Delal je pri Lucas Machine Tool Co. in je bil član društva Carniola Tent, št. 1288 TM in društva Slovenec, št. 1 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, hčer Frances, bratranca John Rakovič, sestri-čni Johanno Matičič in Mary Smole ter več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek ob 9. uri zjutraj iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
# * #
PETER STEPANOVICH
V	ponedeljek zjutraj je preminil v Indianapolisu, Ind., Peter Stepanovich, star 55 let. Doma je bil iz Zagreba in je prišel v Ameriko pred 36 leti. Bil je član društva Sloboda, št. 235 HBZ. V Indianapolisu, Ind., kjer se je nahajal zadnjih sedem let, zapušča žalujočo soprogo Mary, dva sinova, Josepha in Jamesa, ter hčer Dorothy, tukaj v Cleve-landu pa zapušča sina George in hčer Mrs. Ann Charles, v Ely-riji hčer Mrs. Pauline Weigel, v Mount Dora, Fla., dve hčeri, Jeannette in Mrs. Mildred Win-ton, ter brata Elija v Ashtabuli, Ohio. Družina je pfeje živela na E. 185 St. Truplo bo pripeljano v Cleveland in se bo nahajalo na mrtvaškem odru od 10. ure zjutraj v četrtek do 1. ure popoldne, ko se bo iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St., vršil pogreb na rusko pokopališče sv. Teodošija.
rojeno partizani.
Mihajlovic, ki je bil navzoč v sodni dvorani, je bil poklican, da stopi naprej, nakar se je Vran-ješica vprašalo, da ponovi svojo izjavo.
Mihajlovic ukazal pobitje vseh komunističnih simpatičarjev
"O to obtoženec	skupno z jugo-
Mihajlovic?' je vprašal predse-	žurnalisti, imajo na
dujoči sodnik.
Ko je Mihajlovic zanikal resničnost Vranješičeve izjave, je bil slednji vprašan, da izjavo še enkrat ponovi. Potem je Mihajlovic odgovoril, da se ne spominja.
"Kdorkoli je bil v komunističnih vrstah mesec dni, postane neozdravljiv," je izjavil Vranješič, potem pa dostavil, da se je Mihajlovičevo povelje za likvidiran je komunističnih simpatičarjev tikalo tudi civilnega prebivalstva.
"Obtoženec Mihajlovic, ali slišite to?" je vprašal predsednik sodišča.
Mihajlovic ni na to vprašanje podal nobenega odgovora.
•Jugoslavija nudi tujim časnikarjem vse udobnosti
Okrog 75 tujim novinarjem, ki se nahajajo tukaj, da poročajo potek procesa proti Mihajlovi-
okupacijskih zonah v Nemčiji in bivšim vojakom, ako se ponov-Italiji.	I no vpišejo v vojaško službo.
POZOR!
Na drugem mestu današnje izdaje boste našli oglas armade Zedinjenih držav, v katerem so podane predi^osti, ki se jih nudi prosi, da pošljejo otroke k rednim vajam, da se pripravijo za jesensko prireditev zbora.
VAJE MLAD. PEV. ZBORA
Starše članov pri Mladinskem pevskem zboru SDD na Water loo Rd. fee opozarja, da se bodo jutri ob sedmi uri zvečer pričele redne vaje zbora pod vojaštvom poznanega pevovodja in učitelja Mr. Frank Vauterja. Starše se
6u in drugim, ki so obtoženi ko-laboracije s sovražnikom tekom vojne, nudijo jugoslovanske oblasti vse mogoče ugodnosti za svobodno in neovirano poročevalsko službo.
Vladna ministrstva, sodne oblasti in belgrajski časnikarji storijo vse, kar je v njih moči, da tujim novinarjem olajšajo njih posel..
Ameriški, britski, ruski, francoski, kitajski, poljski in danski korespondenti, ki prisostvu-
razpolago velik prostor, kjer vidijo in slišijo vse, kar se odigrava v sodni dvorani.
Pričanje se sproti prevaja na angleški, francoski in ruski jezik in časnikarji mu poljubno zasledujejo s pomočjo ušesnih slušalk, ki so jim na razpolago.
Radoslav Redič, eden izmed bivših četniških poveljnikov pod Mihajlovičeb, je danes podal izjavo nekrivde. On je specifično obtožen, da je podpisal sporazum z hrvatsko kvizlinško vlado in Nemci za boj proti Titovim partizanom.
Ko je državni tožilec predložil tozadevne dokumente, je Redič odgovoril;
"Bil sem samo žrtev. Kaj drugega sem mogel storiti? Vsakdo je delal dogovore. Ako so bili pisani, nismo nameravali držati besede."
PRIDITE PO DOBITKE V Oblakovi trgovini s pohištvom na vogalu 66. ceste in St. Clair Ave., so razstavljeni električna ledenica G. E. izdelka, pralni stroj Apex izdelka in ročni-čistilec (hand vacuum cleaner), katere predmete se bo oddalo na proslavi Jugoslovanskega dneva, ki se bo vršil na vrtu Slov. društvenega doma na Recher Ave. prihodnjo nedeljo. Dobitke si lahko ogledate v Oblakovi trgovini, kjer boste tudi dobili vse po&atke v zvezi z njih oddajo. V nedeljo pa prav gotovo pridite na vrt SDD, kjer boste sUsali govornika od jugoslovanske ambasade, Stane Kra-šovca in Širne Balena, ki sta pred kratkim zopet prišla iz stare domovine.
Obtoženci v ropu Križmano-vega doma oproščeni
Trije moški, ki so bili obtoženi, da so 2. decembra lani vlomili na dom Emery Križmana na 18004 Marcella Rd. in od tam odnesli plen v vrednosti $25,-000, so bili od porote na okrajnem sodišču oproščeni. Porota, ki je sestojala iz enajstih žensk in enega moškega, je očividno verjela pričam, ki so trdile, da so se obtoženci ob času ropa nahajali drugje. Navzlic temu pa so bili vsi trije pod varščino pridržani v ječi, ker so obtoženi še drugih zločinov.
Petro obsojen na smrt
Porota, sestoječa iz štirih moških in osmih žensk, je sno-či po dveh urah in 15 minutah
____razmotrivanja pronašla 24-let-
V BO NIŠNICI	nega Juliusa A. Petro krivim
Mr. Albert Jelerčič, 1192 E.,	prvega reda, kar pomeni,
176 St., se nahaja v Osteopatic	čaka smrt v električnem
kliniki, kjer se je moral podvreči operaciji, katero je srečno prestal. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi čim preje popolnoma okreval!
VILE ROJENICE
V nedeljo so se vile rojenice zglasile pri družini William in Rosemarie BeYČič, 1018 E. 76 St., ter pustile zalo hčerko. S tem sta Mr. in Mi-s. Joe in Agnes Bevčič postala stari oče in stara mama. čestitamo!
stolu. Bil je obtožen, da je pred časom pri vlomu v neko gostilno umoril 21-letnega Theo-dorja Knausa. Proces, pri katerem je igrala znanstvena evidenca glavno vlogo, je trajala dva tedna in dva dni.
seja zbora
Nocoj se vrši seja dramskega zbora Ivan Cankar v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vse članstvo je proše-no, da se gotovo udeleži.
H
fifRAN a
ENAKOPRAVNOST
19. junija,
^ENAKOPRAVNOST"
owned and Published by THE AMERICAN JtTGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 0231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 6311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)____
For Half Year—(Za pol leta)_
For 3 Months—(Za 3 mesece) _,_____
-$7.00 - 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)__
For Half Year—(Za pol leta)__
For 3 Montl)£—(Za 3 mesece) _
_$8.00 . 4.50 _ 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) _
For Half Year—(Za pol leta) -
(9.00 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
"	104
Owen Lattimore (O. N. A.):
KINA NA RAZPOTJU-
Tekom sedanjega pol-premirja, ki vlada v Kini za nekaj dni, je važno, da postane vsakomur jasno, za kaj gre. V Ameriki prav kot v Kini morajo ljudje spoznati, da gre za to ali bo mir ali meščanska vojna—in kaj oboje pomeni.
Kakšna je meščanska vojna na Kitajskem, smo že videli. Nevarnost bi bila, da se zaplete Amerika v vojno z Rusijo—čeravno je videti verjetno, da se je obe strani ogibati, Rusi radi tega, ker si ne žele atomskih bomb, Ameri-kanci pa radi tega, ker je pri nas izredno malo ljudi, ki bi se hoteli posluževati te bombe dejansko in ne le kot grožnje.
Najbolj potrebno je radi tega, da premislimo, česa nas uči dosedanji razvoj kitajskega konflikta. Meščanska vojna \- Kini sami in Mandžuriji, ki je divjala te zadnje mesece, ni rodila nobenih razveseljivih dogodkov—in to je najbrže vzrok, da je tako malo razprav o tem predmetu. Polagoma se je začel pogrezati globoki smisel tega dejstva tudi v vojaške glave vojske in mornarice in v biro-kratične washingtonske možgane.
Prvi zaključek, katerega velja postaviti, je ta, da so kitajske razmere tako prečudno zapletene, da so Rusi poglobili svoj vpliv zelo učinkovito na ta način, da so se umaknili iz kitajskega ozemlja. Ko so Rusi premagali japonske vojaške sile v Mandžuriji, so zaplenili mnogo orožja, katerega pa na svojem umiku niso odvedli s seboj, temveč ga pustili na mestu, tako da je prišlo v roke onemu, ki je prvi prevzel oblast. To pa sp bili ali komunisti ali pa lokalne mandžurske čete, ki mrze Kuomintang radi njegovega ošabnega in samolastnega nastopanja, ki odrekuje domačinom posameznih pokrajin vsako besedo v lokalni upravi. To je vzrok, da so domačini često pristopili na strani komunistov, da se ubranijo centralne kitajske oblasti.
Amerikancem je bil ta ruski korak neprijeten. Stvar" jim je vzbudila vtis, da so jih Rusi na nerazumljiv način opeharili, ne da bi napravili nekaj odkrito nedopustnega. A kako tudi skrbeti za to, da ostane javnost razjarjena napram Rusiji, ako so njene čete odšle in ostanejo zunaj?
Odkar se je vojna končala, smo že podvojili število kitajskih čet, katere je izvežbala Amerika. Te čete so opremljene z ameriškim orožjem. V Mandžuriji se oslanja akcija centralne vlade izključno na vojaške enote, katere je Amerika izvežbala in opremila in povrh tega še na ameriških ladjah, na katerih služijo Amerikanci, spravila v Mandžurijo.
Tu prihajamo do drugega zaključka iz dogodkov kitajske mesčanske vojne. Kitajska vlada je sposobna nadaljevati svojo vojno le na ta način, da naziva komuniste vse one, ki se drznejo streljati kadar jih poskuša naučiti svoje politike s tem, da nanje strelja. Ne glede na to, ali so zares komunisti ali ne. A da sploh more nadaljevati streljanja, mora zahtevati vedno več podpore iz Amerike.
V Washingtonu vzbuja vse to neprijetne občutke. Ako zahteva sedanja ne-splošna meščanska vojno toliko ameriške pomoči in ameriškega denarja, koliko bo šele zahtevala meščanska vojna, ako se razvije "v polnem obsegu? In koliko bodo te ameriške investicije vredne celo v slučaju, da bo centralna vlada zmagovita? Vlada, ki bi bila zmagala s pomočjo sile, a te sile nima, razven ako si jo izposodi v Ameriki?
Vprašanje, ki je bistvo vprašanja, je naslednje: Ali bo kitajska vlada imela oblast nad ljudstvom, ali kitajsko ljudstvo nad svojo vlado. Žalostno je, da tega vprašanja, ki je vsakemu Amerikancu tako silno jasno, nikdo ni v tej obliki stavil v tej zadevi pred ameriško javnost.
Mesto tega nas pitajo z najrazličnejšimi potvorbami. Ena najbolj običajnih je ta, da nam pravijo, da gre za to, ali bodo dobi h Kino v roke komunisti - ali Kuomintang. Jasno bi moralo biti vsakomur, da nobena stranka ne more z orožjem brzdati Kine, ter da je uspeh mogoč le, ako bo narod povezan s svojo vlado. Druga laž je ta, da nam govore, da je nedotakljivost Kine odvisna od tega, da Kuomintang dobi v roke nadvlado v Mandžuriji. Trditev je popolnoma napačna in neskončno zlobna. Resnica je, da bo Kina varna, kadar bo vse njeno ozemlje v rokah vlade, iz-
UREDNIKOVA PO^TA
Jugoslovanski dan v Euclidu
še samo par dnevov nas loči od velike prireditve, ki se bo pod pokrovitel j s t v o m Združenega odbora clevelandskih Jugoslovanov, vršila na prostorih Slovenskega društvenega doma na Re-cher Ave. Prav gotovo je, da ima ta prireditev posebno veliki značaj ne samo za nas Slovence, temveč tudi za naše hrvaške, srbske in črnogorske brate. Tiste ure, ki jih bomo tisoči nas, prebili tega dneva skupaj, ne pomenijo samo prijetno razonodo in zabavo z vsem, kar je zvezano s tem — pijačo, jedilo, pesmijo in glasbo — temveč nas bodo te ure navdale z istim čutom bratske enotnosti, ki danes združuje jugoslovanske narode v našem "starem kraju". Resnici na ljubo moram sicer omeniti, da bo ob ti priliki šlo za "čast" na^ Slovencev, kajti tekma se bo vršila na našem terenu in z našo nadmoč-nostjo. S svoje strani sem sicer prepričan, da se vsaki od nas zaveda svoje odgovornosti in da nam ne bo potrebno vložiti preveč truda, da hrvaške brate olajšamo vsaj za nekoliko od tiste "črede janjcov", ki jim je obljubljena. Kako bo pa z drugim — no o temu pa bomo videli tam.
Od govornikov prihajata na to prireditev dva in sicer nam dobro znani Stane Krašovec in Šime Balen. Krašovec se je ravnokar vrnil iz starega kraja in nas bo prav gotovo s svojim slikovitim opisom v duhu odpeljal nazaj v domovipo. Njegov govor lanskega leta na prireditvi "Slovenskega dneva" je segel v srce vsakega izmed nas in marsikatero oko je bilo orošeno. Toda, da bo to nedeljo njegovo poročilo o delu, navdušenju in veri v bodočnost, ki jo go je naši bratje tam čez, navdušilo tudi nas, je več kot sigurno. Da, od Krašovca bomo slišali mnogo, mnogo tega . . . Drugi govornik Šime Balen je tudi pred kratkim prišel nazaj iz starega kraja. Ker je za časa velike in uspešne ofenzive na Trst sodeloval pri osvobojanju našega slovenskega Primorja je tudi za nas Primorce zelo važen govornik. Z njim se ne bo težko pomeniti. No, o temu pa mislim, da ni potrebno na dolgo in široko govoriti — saj boste itak tam zvedeli "šta ili ča ima za povedati".
Ne bi bil kos svoji nalogi, če bi hotel opisati vse, kar je v zvezi s to prireditvijo. Da jf pripravljalni odbor, ki pridno dela že nekoliko mesecev rešil vsa kočljiva vprašanja (vklju-čivši vprašanja piva) lahko zagotovim vsakega. Vi kar pridite v čim večjem številu in prepričan sem, da tega "Jugoslovanskega Dana" ne boste dolgo, dolgo pozabili. V tej zavesti vam vsem vzklikam: Na svidenje v nedeljo 23., junija na Recher Ave.!
Za publicijski odbor
Ivan Boštjančič-
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Brat piše iz Knežaka
Mrs. Mary Tomšič je prejela pismo od brata Antona Slavec iz Knežaka, kateri opisuje razne dogodke, ki jih je z drugimi domačini vred doživel v vojni. Pismo se glasi:
"Knežak, 5. marca 1946. "Predraga sestra in svak!
pretepli, da je kmalu potem zaradi tega umrla. Nemcem je bilo povedano, da hodijo k nam partizani spati in da se pri nas preoblačijo. Od mene so tudi vse vedeli, da pri katerih brigadi sem bil in v kateri edinici, vse natanko, kakor sem bil res. Ali
. ,	, . . jaz nisem hotel nič priznati, ker
rej o am v na alje pi- ^	priznal, bi me bili ubi-
sem, Vaa napircnspe pomkav- % kakor so Tončko mltrezm-j&mo VM	uise Varnih Andr&Mvo v nkskiiakbici,
krenozahvaluno ^piamo bza. kjgrsniobiH enmesM zaprU. pakete, ki jih	F"!. "islHrskelHstnceso nasod-
ses mi, naj i ma o opišem, o-, v tržaški zapor v Koroneo.
iiko časa sem služil voiascino in m	u-i- ^ j-	• • j
, , , T, „ .	v 1 Tam smo bih tudi namenjeni, da
kod sem hodil. Saj sem Vam ze j
enkrat opisal, kako se je godilo z menoj, toda kot vidim, niste dobili tistega pisma. Zato Vam hočem še enkrat to bolj na kratko opisati.
"K vojakom sem šel meseca maja 1938 leta in sem bil pod
italijansko vojsko skozi do raz- rnada.
nas bodo ustrelili, pa vseeno nas niso. So nas raje odpeljali v Nemčijo v Dachau taborišče, kjer so nas imeli kot za sužnje in še slabše. Šest od nas 12 jih ni več domov. Pa tudi mi bi bili zgoreli v pečeh, da nas ni zadnji trenotek rešila ameriška ar-
pada Italije, do 8. septembra 1943 leta. Bil sem skoraj po vsej Italiji in domov sem se vrnil tam blizu od Napoli. Prišel sem precej izčrpan od vsega slabega, pa vseeno sem bil doma samo par dni. Potem sem šel takoj v partizane, ker sem tudi komaj čakal, da grem. Šel sem takoj na Ma-šun, ker takrat je bila tam glavna
okraja. Tam so me takoj pride lili k Tomšičevi brigadi v tretji bataljon.
(Mašun je od Knežaka oddaljen dobri dve uri, v gozdu, v hribih, kjer je veliko križišče
"Prišel sem domov iz Nemčije 15. junija 1945 leta. Bil sem 13 mesecev v Nemčiji v Dachau, ostalo pa v zaporu v Ilirski Bistrici in v Trstu. Ko sem prišel iz Nemčije, sem bil okrog osem dni doma. Nato sem odšel k zaščiti za Narodno stražo, kjer s®m bil nekaj čez mesec dni. Potem sem bil pa odpuščen, ker . sta, Sila čk,nia samo oče ui mati in oba priletna, nobeden več sposoben za težko delo in ker ju ni imel kdo živeti. Zato so me dali domov, da skrbim zanje.
"Dobili smo tudi par konj. . , Slave je še pri partizanih, za Srozdkuh cest, ki 6,0 speljiuie iia vinicota jpa še iiič ne vemo. ()d \ ^e strani gozda. Da je tisti	križa je prišel odgovor,
goz res \ e 1 , naj omenim, da ygg njihovo poizvedovanje je
I ostalo brezuspešno, da ga ne mo-rejo najti ne med živimi in ne med mrtvimi. (Moj brat Vinko je pobegnil v Jugoslavijo takrat, ko ga je hotela imeti Itali-
čine, kot srne, jeleni, volkovi in medvedje. Po prvi vojni so tam pripeljali še divje koze, katerih preje ni bilo tam. Na Ma-šunu so bil« štiri hiše, veliko graščinsko poslopje, hiša za gozdne čuvaje, logarje, gostHna in velik hlev, kjer so gozdarski vozniki spočili in nakrmili živino, da je dpbila novih moči, ko so peljali dQmov z lesom težko naložene vozove. Prva vas od Mašuna po bački je Bač, od kjer so doma starši pokojnega Antona Tomšiča, po katerem je bila imenovana ena partizanska brigada. Moje pojasnilo.)
"Kmalu potem smo šli iz Ma-šuna v Jugoslavijo, v Slovenijol^^^te in 'se^Va^LjJrčnejše in na Hrvatsko. (Mašun je bil'^gj^valimo za vse. Paketi so bili preje pod Italijo). Tam smo ime- j ^si v redu in ni nič manjkalo, li vedno hude borbe z Nemci, d(^	najsrčnejše po-
mobranci, belogardisti, četniki, zdravljamo vsi, starši in Tvoj ustaši in sploh z vsemi našimi j^^^t nasprotniki in izdajalci. Tam'
sem bil štiri mesece v zimi in
ja v svoji armadi. Ob času, ko je Mussolini napadel bose Abesin-ce. Moj brat je rekel: 'Za Jugoslavijo se bom bojeval, nikdar pa ne za črne srajce.' Zaradi tega so črnosrajčniki vzeli celi naši družini državljanske pravice. Ko je pridrvela ruska armada do Beograda, se je še tam boril v partizanskih vrstah).
"Tukaj so sedaj še slabi časi za življenske stvari, ker je vse zelo izčrpano. Srečni smo, ker imamo Vas, ker nam dosti po
POBRAVEK
V zadnjem poročilu o prejemkih pri podružnici št. 48 SANS se je pomotoma poročalo sledeče: glasiti bi se moralo Ludwig Mandel, trgovina z grocerijo, ne Hardware; mesto Fr. Kovačič, bi se moralo glasiti Frances Ko-renčič; Mr. in Mrs. Frank Fur-lan sta darovala $20 in ne $10 kot je bilo poročano; daroval je Vincenc Zgonik, ne Louis in mesto Frances Strancar bi se moralo glasiti John Strancar. Iz poročila je bilo tudi izpuščeno ime«. Plesec Service Station, ki so darovali $10. Toliko v blagohotni popravek.
"Anton Slavec." (Pripomba: Moj brat Anton mrazu ^edno v velikem naporu, jg j^ji cerkovnik, mežnar, v vasi Večkrat brez jedi in pijače po Trnovo, predno je odšel k voja-par dni in del j, tako da sem obo- kom. Torej, komur je srce bilo lel. Dali so me domov na dopust, narod in pravico, je šel lahko da si malo opomorem. Ali žali- ^ partizanom, pa naj bo cerkov-bog bil sem malo časa doma, ker j^jj^ ali pa duhovnik).
IrmaJn cr% •nyieli .ČltroVii ir»
Mary Tomšič.
kmalu so prišli Švabi in so obkolili vas tet* vse moške, ženske in otroke, sploh vse so izgnali na Pezalco. (Pezalca je prostor zraven pokopališča sv. Barbare,
kjer je pokopan tudi slovenski pesnik Miroslav Vilhar).
"Potem so oni, Nemci, lažje ropali in pobirali po hišah. Eni vojaki pa so nas stražili na Pe-zalci. Kmalu potem so prišli tisti ta višji S-ovci in so začeli J® k)il prt poljan v Lakeside pošiljati domov ženske, starce bolni^šnico, in dva^dejavca^Frank in otroke. Potem so začeli prebirati moške. Saj skoraj vse tiste, ki so nas vzeli, so imeli popisane, da delamo za partizane in tako so vzeli mene., Franeta,'	,	, ,
Petračevga, Vremcov&a Janeza, R^sovor za zdruzenje dveh
Antonasovga Jakoba, Kolužev-	druzb
ga Janeza, Blažinovega Jožeta, Vodstvo Gabriel Co. sporoča, Fabrovega Franeta, Tišlerjeve- da so v teku razgovori za zdru-ga Toneta, Korobinovga Toneta, žitev z Leece-Neville, ki ima Slavčjega Evgena in obe Andr^-' svoji tovarni na 5109 in 5363 jevi, Tončko in Tereziko.	i Hamilton Ave. Združena kor-
"Tistikrat so tudi zažgali na- poracija bi imela produkcijski šo lupo in sestro. Štefko tako program v znesku šest milijonov dolarjev. Obe družbi izde-
Mestne novice
Trije poškodovani v ognju
Pri Superior Decorating Co., 8309 Superior Ave., je nastal ogenj. Pri gašenju so dobili opekline ognjegasec Gerald Finn,
J. Holzheimer, 14502 Terrace Rd. East Cleveland, in Carl Statz, 1544 E. 248 St., Euclid, Ohio.
Obtožbe potrjene
Poseben odbor, ki je bil imenovan, da preišče obtožbe proti okrajnemu pasjemu oskrbniku H. L. Leffinwellu, je podal poročilo, v katerem so potrjene nedavno objavljene obtožbe, da je postopanje s psi in drugimi živalmi, ki pridejo v oskrbo lige za zaščito živali zanikrno in često okrutno. Odbor tudi ugotavlja, da je oprema za oskrbo živali skrajno starinska, akorav-no. okrajna vlada plačuje omenjeni organizaciji letno visoke vsote za oskrbo živali.
Ženske se pritožujejo radi saj
ženske v okolici Forest City Foundries Inc., W. 94 St. in May wood Ave., so vložile oster protest proti tej družbi radi saj, ki vse onesnažijo v tej okolici. Policijski prosekutor Anthony Rutkowski je obljubil zadevo osebno preiskati in če najde, da družba krši mestne odredbe proti dimu, bo odredil zaprtje livarne, dokler ne ugodijo zahtevam predpisov in omejijo saje.
Dan v počasi županov
Dne 29. junija je določen dan v počast ohijskih županov. Odbor, kateri vodi vse priprave slavnosti 150-letnice Clevelan-da poroča, da se tega dne zbere v Clevelandu 21 županov k posebnemu "Mayor's Day" programu. Župane pripelje 15 letal na mestno letališče, kjer jih bo sprejel clevelandski župan T. Burke. Zvečer bodo župani gostje Cleveland Advertising kluba in bodo imeli kosilo v hotelu Statler.
Klub oropan blagajne
Vlomilci so izrabili nevihto, ki je divjala cd nedelje na pone-deljsk in vdrli v prostore Chagrin Valley Country kluba in prepeljali 500 funtov težko blagajno iz poslopja na vrt in odstrelil vrata. Dobili so tisoč dolarjev v gotovini in nedognano vsoto v čekih.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Chicago. — V soboto zjutraj je nenadoma umrl Jack Muha, znani kulturni delavec, ki je poučeval pevski zbor "Savo" sko-ro 15 let, prej pa druge zbore. V petek je še delal (bil je avt-ni mehanik,) in se je dobro počutil, v soboto zjutraj okrog petih je vstal, ker ga je glava bolela, in sedel v naslonjač. Kmalu potem ga je žena našla mrtvega. Zadela ga je kap. Bil je nadarjen pevovodja in pevec po naravi in srcu. Bil je one vrste kulturni delavec kot pokojni Berlisg v Detroitu. Cikaška naselbina ga bo zelo pogrešala.
brane od delegatov vseh njenih pokrajin, svobodno izvolje- lujeta električne produkte za nih,	} industrijo in domačo rabo.
Spomladna setev v Slovenje-bistriškem okraju
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Slovenska, bistrica—S spomladansko setvijo bo docela izveden načrt, ki smo ga bili naredili lansko jesen. V našem okraju je nekaj nad 90,000 hektarov orne zemlje. Po vseh vaseh so vaščani sklenili na sestankih, da bodo obdelali poslednjo ped zemlje. Letos bomo posejali precej površine z oljaricami, to je s sončnicami in lanom. Semenje že razdelujemo.
Setev ozimine smo izvedli 100 odstotno, nekatere vasi pa so prekoračile setveni načrt tudi do 40%. V zadnjem tednu smo že pričeli s spomladansko setvijo. Ponekod bodo zaradi pomanjkanja jarih žit sejali oves. Ker se je naš krompir ae nekoliko izrodil, bomo skušali dobiti semenski krompir iz okolice Preval".
Prve tedne pred spomladansko setvijo smo posvetili temeljitemu čiščenju sadovnjakov. Posebna komisija, ki si sedaj po vaseh ogleduje izvršeno čiščenje, ugotavlja, da so sadjar-
ji in kmetje zadovoljivo opravili svojo dolžnost. Zanikmeže, ki pa so pustili sadovnjake v nemar, je opozorila na škodo, ki utegne nastati, če ne bodo očistili sadnega drevja.
Škropilna kolona potuje sedaj po vaseh in škropi z motorno škropilnico sadno drevje.
Delo komisije za dolžnostne odkupe pridelkov se zadovoljivo razvija. Naš bistriški sektor je razdeljen na 16 krajevnih odborov. Zbiranje se vrši dnevno, več kot jim je bilo določeno. Nekateri kraji so zbrali mnogo Zlasti so dali večje količin® krompirja. Posebno so se izkazali : Šmartno na Pohorju, Tinje, Vrh loga, črešnjevec, Žabljeki Zgornja Bistrica, Stari % Spodnja Ložnica in Cigonca.
Še večji uspeh pa smo dosegu pri oddaji sena in živinske krme. Prav vsi kraji so se odzvali 1C0%, mnogi med njimi pa 35% več. V splošnem lahko tr' dimo, da so naši kmetje in vaščani popolnoma izpolnili svoJ" dolžnost. Redke izjeme zakrk-njencev, ki bi se radi izogn sveti dolžnosti do skupnosti, m so mogle zmanjšati našeg® uspeha. Ljudstvo jih splošD" obsoja:
"La.hko bi dal; lažje kot kdo izmed nas, a je preveč lakoffl®"j da bi še drugemu kaj privos


1


JUDY PRETNAB
bo
stvom Marie E. Miller šole, pri kateri bodo
Jutri 20. junija zvečer v avditoriju Kirk Jr.
viišila priredba pod pokrovi
■ - ------r
nastop'^'
mladi učenci in učenke šol®'
ki j®
11-letna Judy Pretnar, hčerka Mr. in Mrs. John stine Pretnar, 381 E. ter vnukinja poznane ve družine, ki vodi cveth^^^^^ na Waterloo Rd., bo ples "Deklica z zrcalom"-Judy je že večkrat nastopi sličnih priredbah in s umetnostjo je zabavala tu raznih priredbah, ki so s® le na naših odrih. NadaO deklica se vadi v plesu leta.ter kaže, da bo postala va umetnica, če bo na'
dalje^
v temu poklicu. Javnost J® Ijena, da se priredbe čer udeleži. Pričetek bo ob
uri.
V NEDELJO dne 23. junija ^ JUGOSLOVANSKI
Proslava se vrši na vr Slov. društ. doma, Recher
Sodelujejo Slovenci, Hrvati, Srbi i
Macedonci
širša javnost je vabljen^
obilno udeležbo!
iia
PAPERHANGING J. F. TERBIŽAN
LI.
14707 Hale Ave.
zado
,vol3'
vam napravi v vase stvo in po zmerni ceni- ^pir-tudi vsake vrste stenski Tudi barvamo.
-----—77^W'
Prispevajte za otrosi^ gg
nja, ne besed! Prisp^'^'^^. otroško bolnico v
Junija, 1946
EKAKOPRAVNOST
BTRAN 3
^^*0000000000000000000000000000000000 MSMA IZ STAREGA KRAJA
^000<0>c><c>0000000000«>0000000000000000<
Stradali in morili so jih
^Mrs. Caroline Cukajna, 7511 •"■Tielia Ave., je prejela pisrr.o ^ nečakinje Alojzije Žlogar iz ^inje vasi št. 19, pošta Suhor " Metliki. Kot piše, so morali ^ (as dosti prestati, poleg te-^ prišli ob dom in ob vse, ■ so imeli. Ne morejo niti pi-'''• kaj bi najbolj potrebovali.
za drugega. Štiri leta nisem vi-Jela nobene svoje sestre, niti brata. Pred pol leta sem videla sestri in brata, mame pa ne, ker jih ni bilo doma, ko sem jih šla obiskat. Mama mi pišejo, sestre in brat. On je doma, je bolan. Otrok nima. Sestre imajo otroke. Ta starejši sestri so 'nič nimajo," pri vsem tem I Italijani ubili sina. Njim niso " pa tudi živčno bolni vsled' požgali domov.
danega strahu. Pismo se "v Bojanjavasi ni ostalo no-
lasi
lilija vas, Suhor pri Metliki, 11. marca 1946. ^jiba moja teta!
^aj Vam pa jaz nekoliko "jložim naše težko življenje, N S^enko kot žolč. Povem iia kratko, da smo bili pre-Jani, pretepani. Od mojega ^ so še družino mučili. Pre-jali so nas in zapirali. Stra-nas in morili. Vrh tega fiam pa gg domove požgali, so oči izkopavali, no-rezali. Teta, vse to je ta , ®ti fašizem, okupator de-^%mi.
.'^tali smo še živi, toda ne Imamo take posledice. Jih Vam ne upam popisati, da bi se Vam srce trga-Vsega hudega. Mož mi je v yi od posledic. Ali vseeno
iravi.
"aša i»ali
bene hiše in nobenega poslopja. Tam je zgorelo 162 poslopij. Ljudje so se vsi razbežali. Nekateri so se pozneje vrnili in si naredili iz blata nekakšne kolibe in tam se preživljajo. Nobene strehe ni ostalo. Jaz "6i Vam še veliko pisala, pa ne morem se premagovati, sem živčno bolana. Ne smem slišati, niti ne maram.
"Vprašate me, da kaj najbolj potrebujem. Jaz sama ne vem, kaj najbolj potrebujem, ker nimam nič. Jaz samo to rečem, da nimam nikjer nič. Nimam na komu ležati, se nimam s čim pokriti, nimam kaj obleči in ne za obuti niti za enkrat ne. S tem ne mislim reči, da bi mi Vi vse te reči poslali. Toda Vas prosim od srca, pomagajte mi, pošljite mi par paketov. Prosim tudi Vašo hčerko in sinove ena-
zmaga. Mi nismo obu-, ko.
^ in ne bomo. Borili smo se, fantje, žene, dekleta in za svojo domovino, bo s tem vam poveda-^^se. v nadaljnem odgovar-^3- Vase pismo. Vprašate moje sestre in brata in To Vam povem, da smo ^zu, pa nismo vedeli eden
"Imam tri hčerke. Ena se je poročila, ima otroka. Če morete kaj poslati za otroka do enega leta starosti. Drugi dve hčeri je ena stara 18 in mlajša 16 let. Pomagajte kakor moreti, vse bo dobrodošlo. Zdravo!
"Alojzija Žlogar."
\l
šča se v polni meri uporabljajo za oddih delavcev. Sedaj se obnavlja Bled. Tu so izredni krediti, da se popravi to, kar je 'Hern volk' uničii.
"Veš Andrej, Ti bi moral biti tu, videl bi, kako vse dela pri obnovi, staro in mlado, ženske, moški in deca. Vse stremi, da se popravijo porušene in minirane ceste, leženica in mostovi. Zadnjo nedeljo (19r maja) je bilo na delu nad 60,000 ljudi pri popravljanju cest. Delali smo celo dopoldne, tudi zdravniki, profesorji, vsa delovna inteligenca, kmet in delavec. Bila je nas pisana družba. Tu ni štrajkov, vse hiti z pesmijo na delo. Rezultati so ogromni, kajti delo je za nas zlata podlaga.
"Naš narod je zelo razočaran nad razmejitveno komisijo. Tu se je pokazala reakcija v polni meri. Le Rusija zastopa nase interese. Vršijo se velika protestna zborovanja. Narodi nove Jugoslavije, ki so se borili na strani zaveznikov in ki so zgubili 1,700,000 najboljših sinov in hčera, med temi veliko Slovencev in Italijanov iz Julijske krajine, zahtevajo priključitev k Jugoslaviji. Nadejamo se, da mora pravica zmagati, temu lahko pripomore le proletarijat, ki je povezan v svetovni sindikalni uniji.
"Ako imaš možnost, pošlji mi mesečnike, ki jih omenjaš. Tu je mnogo ljudi, ki obvladajo angleški jezik. Moja hčerka sicer ne zna angleščine, ker je ona učila druge jezike, so pa njene sošolke. Zelo me zanima, kaj vse obravnavate.
"Piši še kaj, zelo Ti bom hvaležen. Tudi jaz bom Tebi pridno odgovarjal. Dobil sem pisma iz Avstralije, pišejo mi tovariši, ki jih je bivši režim stare Jugoslavije pregnal iz domovine, da so čitali moje pismo v 'Enakoprav-
Si
delajo pri obnovi, brez razlike stanu
[je prejel Mr. Andrej predstavljati tovariša Moleka.
"PRIPOMOGNITE K MILIJONU!"
VPIŠITE SE V ARMADO S PRAVICO DO VAŠE POKLICNE PREDNOSTI (MOS)
Armadni veterani, ki so služili v kaki posebni stroki (vojaških okupacijskih posebnih oddelkih) se lahko ponovno vpišejo z istimi poklicnimi prednostmi, ako so bili častno odpuščeni 12. maj^, 1945, ali po tem datumu—s po-' gojem, da se priglasijo za službovanje pred 1. julijem, 1946. čez tri čelit milijona mož se je že priglasilo za službo v Regularni Armadi. PRIPOMOGNITE K MILIJONU! Podrobne podatke dobite v vsakem Vojaškem Taborišču, Postojanki ali Uradu za Rekrutiranje.
A GOOD ;oe FOR YOU
U. s. Army
CHOOS£ THiS FINE PROFESSION NOW!
1268 ontario street cleveland. ohio
diš, tako se spoznavamo pro-letarci po vsem svetu. Vsi mi pišejo, da so navdušeni nad našo zmago. Vsi želijo domov, da tudi oni po svojih močeh pomagajo pri obnovi nove Jugoslavije.
"Upam, da dobivate naše časopise in da čitaš poročila, ako ne, mi piši, da bom znal. Mi vsi smo srečni, da nam daje pomoč v tako obilni meri UNRRA, saj je vse iz Amerike. Vem, da pri tem največ pomogajo naši rojaki. Tu se je precej izboljšalo, tako da za silo že gre. Veš, sem najbolj srečen, da vse to, za kar sem se boril celo življenje, morem uživati. Brez skrbi greš spat. Preje pa si samo čakal, kdaj padeš v roke okupatorju 'ali domačim izdajalcem.
"Mi Slovenci smo lahko ponosni, da smo v tej veliki osvobodilni vojni doprinesli tako velike žrtve. Naši veliki možje, Cankar, Prešeren, Levstik in še živeči Župančič in Finžgar, so naš ponos. Iz malega naroda hlapcev, smo postali narod junakov.
"Samo bodite poftosni Vi tam, in povsod tam poudarjajte naše stališče. Mi se zavedamo tega, da smo Slovani, da je prišel sedaj čas, ko je treba, da se zdru-
okoli njih, se motijo. Sonce že tone 'hordom' in raznim princem, saj postaja baš danes Anglija tista, ki je sod smodnika. Kolonijalni narodi so počeli zahtevati nacionalno svobodo, oni se hočejo otresti izkoriščanja, kar je prav.
"Naš narod želi z vsemi živeli prijateljsko, zahteva pa svoje pravice, da živi v miru tako, kot si sam želi.
"Oni tovariš, ki mi je prinesel naslov, ko sta bila z Stankotom skupaj v Nemčiji, je sedaj Ljubljani. vse pozdravi, je bil včeraj pri meni.
"Pozdravim vso Tvojo druS-nico, pa tudi družino od mojega brata Franceta.
"Najlepše pozdrave!
"Niko Bricelj."
stanujoč na 920 El 239
L^uclid,
«0Vo
Ohio, odgovor na
pismo, ki ga je pisal '^atu njegove soproge, Niko
Če bi on vedel, koliko je pretrpela njegova ožja domovina, prav posebno pa Bela krajina, ki je častno dovršila vlogo, v osvobo-; , živečemu v Ljubljani, dilni borbi. Mislim, da če bi ob-opisuje sledeče dogod-1 iskal svoj rojstni kraj, popisal
I gorje tega ljudstva, bi mogel k f^jubljana, 23. maja 1946.! pisati drugače, kot piše danes, ^i svak Andrej!	"Poročaš mi, da je pisal pismo
voit.	- Tvoj prijatelj Lunka, tega pi-
sma nisem prejel. Zelo me veseli, ko se zanimate za domače kraje in da zbirate sredstva za
, pismo z dne 21. aprila prejel. Tem potom Ti f"\r^^ ^a^jlepšo zahvalo. ®®el sern, ko mi opišeš tam-
if-
ce-40
. razmere. Istočasno kot I bolnico. Saj veš, tu so velike po-Sem prejel pismo od Mici; ! trebe, sredstev pa malo. Preje j' takoj odpisal. Vem, da ; so bili deležni le kapitalisti vseh
dela na vse mogoče na-' ^ bi prikazala novo Ju-
v drugi luči kot je. ^akor
81 pa ne morem
dobrot, njim ni bilo treba bolnic, oni so imeli vse v inozemstvu, raja pa je bila brez vsega. "Sedaj je to drugače, letovi-

žimo. Angleži pa, ki še vedno nosti,' ki si ga dal objaviti. Vi-' mislijo, da bo celi svet se vrfil
V NEDELJO dne 23. juaija je JUGOSLOVANSKI DAN
Proslava se vrši na vrtu Slov. društ. doma, Recher Ave. Sodelujejo Slovenci, Hrvati, Srbi in Macedonci širša javnost je vabljena na obilno udeležbo!
BDDHIN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
Stvaren patriotizem! Dejanja, ne hesed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
LAČNO — 30 KOMADOV FLATWARE SET
2A šest oseb — damo z vsakim hrastovim dinette setom od $39.95 naprej
P. E. CAMPUS FURNITURE CO.
10609'st. clair ave., gl 6118
ye'
pa
64
oU' llH''
,pir-
tjZ-20
August Kollander
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
HEnderson 4148 NAZNANJA:
la ^
pošilja denar v vse kraje stare domovine potom Ij^vadne ali zračne pošte (AIR MAIL) in potom ^belna. Vsaka pošiljatev je jamčena;

prodaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke v
kraj; in \ t
opravlja notarske posle.
yj. Postrežba pri Kollander ju je vedno točna in Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki spada-^ *1 j ego v delokrog.
"WW-
Kuhajte na
PLIN
za 50 centov
t
na mesec
Naši rekordi kažejo, da so z modernim plinskim štedilnikom, povprečni stroški za kuho v sistemu East Ohio aktualno 47 centov na družino,	,
Nobeno drugo sredstvo kurjave za kuho se ne primerja tej ekonomiji in ne nudi toliko drugih prednosti kot plinsko-ročno-kontrolirani, s kurjavo plamena, brezdimno praže-nje, avtomatično razsvetljavo, kontrolo na uro, celo-živ-Ij en j ski grelci, hladnejše kuhinje.
In pomnite, da ni treba imeti speljanih cevi za izhajajoče pline, na modelih, ki nosijo poznani znak odobritve American Gas Association.
V
Torej, pridružite se ogromni večini—kuhajte s plinom. Oglejte si krasne nove plinske štedilnike na razstavi pri vašemu prodajalcu.
' I '
THE east OHIO GAS COMPANY
(Nadaljevanje)
Ni še korakal pet minut, ko se je nahajal v močvirnatih tleh. Po vodi so plavali lokvanji in na vseh koncih so iz nje moleli ogromni trsi in perunike. Ker so se mu začeli škornji globoko udirati v blato, je previdno stopal naprej sredi vodnih rastlin. Malo prej je bila voda ribnika ali jezera, preko katerega je brodil, bolj sinja in čista in ogromne stopnice i z rdečega granita so segale do brega. Te stopnice so se menda nadaljevale na dnu vode, kot bi bile služile za zvezo med vodno palačo kake rusalke in velikanskimi razvalinami, ki so se razprostirale nad njo.
Povsod je vladala tišina, čulo se je prasketanje trsov, ki so se zibali v jutranjem vetriču in pla-hutanje vodnih ptic, ki so bežale v jatah, ko se je bližal Lionel.
Mladi mož se je vpraševal, li morda razvaline niso obljudene. Tif pa je začul govorjenje. Bliskoma se je skril v goščo vodnih rastlin in čakal.
Četrto poglavje Misterijina ekspedicija
Ko je Misterija videla, da je balon, v katerega je bil zletel Lionel Brady, izginjal v daljavi, je zbrala svojo četo in ne da bi kazala slabo voljo ali jezo po
porazu, je dala povelje, da se vrnejo v posado. Z uprav diplomatsko spretnostjo je kazala, kakor bi bil srečni ubeg yachtmana naravnost uspeh zanjo.
—	Torej smo se vendar od-križali ogleduha, ki nam je sledil, je dejala glasno. Srečo pa je imel, da nam je ušel; tem bolje zanj. Veter ga odnese do Peruja, morda celo na obrežje Pacifika.
—	Da bi se le utopil, se je jezil Kennedy.
Misterija se je s prikrito ironijo nasmehnila.
—	Jaz sem zadovoljna, je dejala na tihem Kennedyju, da je Lionel Brady ušel kroglam in lasom. Smatram ga za pravega
' heroja. Bil je res občudovanja 'vreden, kako se je branil proti toliki množici. In ko je bežal in ' se obračal, le da poči dva ali j tri svojih nasprotnikov, sem ga iskreno občudovala.
—	Dolgo že požRam vaše občutke napram njemu, je odgovoril Kennedy z nezadovoljnim obrazom. Res je junak; toda obžalovati je, da je njegovo junaštvo vedno le naperjeno zoper vas in zoper vaše prijatelje. Le poglejte morijo, ki jo je uprizoril med našimi pristaši! To opla-ši še one, ki so ostali in opuste morda ekspedicijo.
NAŠA ČISTILNICA BO ZAPRTA CELI TEDEN OD 1. JULIJA DO 6. JULIJA
new york dry cleaning co.
6120 GLASS AVENUE
POPRAVA UR — V ENEMU TEDNU TED'S JEWELRY SHOP Soba št. 721 — Fidelity Bldg. 1940 E. 6th St.—CH 8429
Prodajamo ludi fine prstane in ure po nizkih cenah
Al Levee
SUPERIOR GARAGE
Splošna avtomobilska popravila
5132 SUPERIOR AVE.—EN 0367

JOS. ŽELE IN SINOVI
FOGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIB AYE.	ENdicott 0583
Avtomobili ta bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Mi amo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. OOLLINWOOD8KI URAD:
«52 East 152nd Street	TeL: KEnmore 3118

O
Radio apara+i-Hišni predmeti
Mi imamo lepo izbero polk in drugih popularnih plošč
Fonografe posodimo za plese, svatbe in zabave. Popravimo radio aparate, pralne stroje in čistilce. Izurjeno delo.
MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLAIR AVENUE
plošče
plošče
> < Q_
O
Q.
ZAVAROVALNINO
\	proti
ognju; tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite: ^
ENdicott 0718
t ,1
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
19. junija,
194(

Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26th Street, Chicago 23, 111.
Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 T Cleveland!!, so bili izvoljeni sledeči uradniki, (L odborniki in člani širšega odbora:
ČASTNI ČLANI:
Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, Milford, N. J.
Častna podpredsednica: MARIE FRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis.
Častni član: DR. F. J. Kem, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
C LANI EKSEKVTIVE:
Predsednik: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St, Grand Haven, Mich. 1. podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. Z. podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois.
Tajnik: MIRKO G. KVHEL, 3935 W. 26th St, Chicago 23, DL Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave, Chicago 23, 111. Zapisnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwju, HI Clani:
LEO JURJOVEC, 1840 W. 22nd PL Chicago S, HI.
ANTON KRAPENC, 1636 W. 21»t PL, Chicago t, HL LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
ALBINA NOVAK, 6117 St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HL
NADZORNI ODBOR:
LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., JoUet, 111 JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio.
JOSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J.
$IRSI ODBOR:
ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis.
JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio.
JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St., JoUet, HI.
THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa.
ANTON HORZEN, Route No. 4, Princeton, HI.
ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo.
REV. MATH KEBE, 223-^7th St, Pittsburgh 1, Pa.
FRANK KLUNE, 604—3rd, St., N. W, Chisholm, Minn.
HELENA KUSAR, 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111.
KATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich.
JOHN KVARTICH, 411 Station St, Bridgeville, Pa.
JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St, Brooklyn, N. Y.
ANTOINETTE SIMCICH, 17410 Nottingham Rd., Cleveland 19, Ohio THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo.
VALSNTU^ STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo.
ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa.
ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bldg., Ely, Minn.
JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, ni
Tržaško vprašanje in ameriška politika
(Nadaljevanje s 1. strani)
vala na bodoče odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. Kot Vam je znano, sem že dolgo nagovarjal, da bi Združene države posegle V svoje tradicijonalno po-litično-spiritualno bogastvo in dale svojim akcijam v mednarodnih zadevah moralni ton; pozdravljam vsak najmanjši namig, pa naj bo še tako oddaljen od možnosti, da se to res razvije. Toda dvomim, da moremo prednjačiti z moralnimi principi s tem, da jih javno razglašamo, medtem pa ko pri izvajanju istih predlagamo nekaj, kar bi nagradilo zločinstvo (Italijo) in kaznovalo njegov^ žrtve (Jugoslavijo).
Vam in Vašim izvedecem je poznan značaj italijanskega postopanja z večino slovanskega, elementa v Julijski Krajini tekom četrt stoletja med prvo in drugo svetovno vojno. Dokumenti v arhivih državnega de-partmenta o grozotah, ki jih je Italija počenjala v svojem poizkusu, da Slovence in Hrvate v tej pokrajini iztrebi; in dovolite
ša sovražnica, Jugoslavija pa zaveznica—se lahko vprašamo: kje naj človek najde moralnost v taki črti?
Ruski črti nasprotujete, ker računate, da bi pustila pod Jugoslavijo 500,000 Italijanov. Tako računanje je pretirano. Komaj 400,000 bi jih pripadlo na jugoslovansko stran te črte, ki jo je predlagala Sovjetska zveza. To število se more znižati za kakih 50,000, če se sovjetska črta popravi ob Soči južno od Gorice, da ostanejo večinoma italijanska mesta Cormons, Gradišče in Cividale v Italiji.
Tak povratek sovjetske črte bi pustil Jugoslaviji okrog 350,-000 ljudi italijanske narodnosti, ki pa so—mimogrede rečeno— resnično poitalijančeni Slovani. Med ostalimi pa je mnogo nedavnih došlecev, ki so bili poslani v Julijsko Krajino, da povečajo italijanski element; lahko se pričakuje, da bodo kot taki tudi odšli. Skoro vse Italijani prebivajo kot mestni prebivalci v "otokih," izmed katerih je bila večina umetno, imperialistično
donskim zaključkom. Za rusko črto pride francoska, ki je v nekaterih ozirih Jugoslaviji najbolj naklonjena. Toda vzlic temu je njena razrešitev vprašanja meja med Jugoslavijo in Italijo malone smešna. Skače sem ter tja po mapi in se vije ter skuša doseči matematično enakost med Italijani v Jugoslaviji in Jugoslovani v Italiji. Ta (francoski) poizkus sloni na avstrijskem ljudskem štetju izza 1910, o natančnosti kojega in prikladnosti v teh časih dvomijo jugoslovanski izvedenci. Njihovo mnenje v tem oziru baje tudi privatno podpirajo nekateri ameriški, britanski in francoski eksperti.
Toda če tudi siksaka po ozemlju v namenu, da doseže neko abstraktno etnično izjednacenje, se tudi francoska črta spotakne ob ekonomske faktorje ter se jih izogne na način, ki je škodljiv Jugoslaviji in ki tudi krši etnična načela. Ob obali severozapad-no od Trsta je ozemlje tradicionalno po prebivalstvu skoro čisto slovensko, toda ker pelja po njem železnica, ki veže Trst in Italijo, so se francoski eksperti pridružili svojim kolegom iz Amerike in Velike Britanije in napravili ozki koridor, ki je širok približno od dveh do pet milj. Z drugimi besedami povedano—francoska linija, katero ste Vi pripravljeni sprejeti kot posledico kompromisa in katera je ob tem koridoru skoro enaka ameriški in britanski črti, bo dopuščala Slovencem v Jugoslaviji stati vrh svojih hribov in gledati čez glave svojih rojakov pod italijansko oblastjo na Jadran.
mi strogo poudariti, da se te; zgrajena v sedanjih desetletjih, italijanske smernice niso poro- j in ti "otoki" z italijanskim pre-dile pod Mussolinijem (ki jih jelbivalstvom—v Reki, ob zapad-samo bolj nasilno izvajal), tem-' nem robu Istre, v Gorici—ne več še tedaj, ko je bir'liberalni" j morejo biti teritorijalno poveza-Sforza italijanski zunanji minis- ni s svojim lastnim narodom, ter. V prvi perijodi italijanskega brez da bi ne padlo pod Italijo
jarma (1918-22) so bile slovanske šole in kulturne, gospodarske in politične ustanove in po-kreti v Julijski Krajini likvidirani z izredno terorističnimi metodami.
Ravno nasprotno italijanskim terorističnim smernicam pa kaže jugoslovansko postopanje y coni B tekom trinajstmesečne okupacije ne samo popolno narodnostno toleranco napram italijanskim manjšinjskim elementom, temveč tudi popolno poraz-deljenje oblasti med Jugoslovani in Italijani v vseh predelih na podlagi sorazmernosti lokalne in pokrajinske številčne moči.
Toda kot sem že omenil—črta ki so jo predložili ameriški izvedenci, bodisi na podlagi pred-navodil od svojih predstojnikov, ali ne, daje nagrado Itali-
veliko število Jugoslovanov.
Zdi se, da bi to bila moralna kršitev dolžnosti, ki jo ima eden do svojega zaveznika—razen če bi velika trojica ali četvorica res silila na kaznovanje Jugoslovanov, ker so bili naši zavezniki in ker so pošteno postopali z italijanskim prebivalstvom v coni B—ter na nagraditev Italije za njen delež v vojni osišča proti civilizaciji ter za njen 25-letni proti-slovanski terorizem po Julijski Krajini. Večina italijanskega in poitalijančenega prebivalstva, ki bi ga sovjetski predlog dal Jugoslaviji, živi v Trstu. In pravilno je, če se reče, da je tržaško vprašanje hrbtenica vsega spora jugoslovanske-ita-lijanske razmejitve, v kateri je sedaj globoko zapletena velika četvorica.
Citiral sam Vašo izjavo, da bi
janom, Jugoslovane pa kaznu- j Združene države bile priprav-je. Italiji daje etnično prednost Ijene sprejeti celo francosko "čr-šest proti eni. Popolnoma ločeno to, ali katero koli drugo črto, ki od dejstva, da je Italija bila na-' je etnična in ne naprotuje lon-
In celo možno je, da bodo odrezani od železnice, ki teče iz Trsta v Gorico in katero so njihovi očetje zgradili s svojimi lastnimi rokami. Vse to naj bi bilo za plačilo Slovencem iz Julijske Krajine, ker so 25 let trpeli pod italijanskim terorizmom in žrtvovali,, kar so imeli za zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni.
Ta kompromisna razrešitev, ki ste jo Vi sugestirali, ni ne etnična niti ne moralna. Če so pošteni etnični oziri moralni, tedaj se mi zdi, da je kršitev istih radi ekonomskih vzrokov, ki so naklonjeni drugemu narodu—nemoralna, zlasti še, ker so Slovenci na podlagi svojega zgodovinskega značaja upravičeni najbolj velikodušnega upoštevanja—narodnostnega in gospodarskega—od strani svojih vojnih zaveznikov.
Da ^ponovim. Strinjam se z Vami, da je Trst jedro cele zadeve. Zakaj ? Ker je glavni ekonomski faktor vse Julijske Krajine. Zakaj bi ga ne gledali v tem smislu? Čemu ga smatrati za nekaj postranskega, nekaj ločenega od Julijske Krajine— njegovega zaledja? Zakaj bi ne priznali očividnega—da namreč Italija ne rabi Trsta, da je Trst bil kakih dvajset let le veliko breme za njeno gospodarstvo, da vitalno trgovinsko življenje Trsta ni odvisno od Italije, temveč od Jugoslavije (zlasti Slovenije) in drugih držav proti severu: Avstrije, Ogrske, Češkoslovaške? Čemu bi odkrito ne priznali, da je bila Jugoslavija —vse drugače nego Italija—naša zaveznica, še predno smo se mi podali v vojno?
Čemu zanikovati moralne ozi-re, da je namreč Trst Jugoslaviji potreben kot njen edino pripraven dostop do morja. Zakaj se ne zavedati dejstva, da je Trst industrijalno mesto, ki dolguje svoj razvoj manj svoji lastni gospodarski izpodbudi, kakor pa svojemu jugoslovanskemu ozemlju in deželam severno od tega?
Jaz mislim, gospod tajnik, da bi morali kar hitro uravnati naše uradno mišljenje o tem predmetu ter tako miselnost odkritosrčno postaviti v takojšnjo iz-
prakticirali, kar učimo. Bodisi to, ali pa priznajmo, o čemur je mnogo informiranih ljudi že pričelo sumiti, da varamo z etničnimi nazori za dosego političnih motivov; da so nas zapeljali v to zamotano igro Britanci, Vatikan, dalje bojazen administracije glede "italijanskih" glasov pri volitvah leta 1946 in 1948, naše želje, da zastavimo prodiranje sovjetskega vpliva,—da. Vaše lastne preveč lokavo "api-zanje" senatorja Vandenberga, katerega ponovna izvolitev prihodnjo jesen je deloma odvisna od "slepih" protisovjetskih poljskih glasovnic v Michiganu; da smo ga pošteno zavozili in sedaj ne vemo, kako se potegniti iz zagate.
Mislim, da je treba storiti eno stvar ali drugo. Prodiranje sovjetskega vpliva ne moremo ustaviti le z nikalnostjo. Lahko delamo načrte za atomski "blisk" na Rusijo v bližnji bodočnosti,—ali pa preobrazimo naše smernice in stremimo doseči ideologični kompromis med nami na eni strani ter Rusi in njihovimi "dobrimi sosedi" v vzhodni Evropi na drugi, kajti vsi si želijo takega kompromisa. Faktično pa je tak kompromis potreben, če se hočemo izogniti še druge velike vojne.
Britanci se tega dobro zavedajo. Večno se ne upirajo neizogibnemu. Pričakujem (vzroke imam za to), da bodo kmalu spremenili svoje stališče glede Trsta (mesto in luko so že itak začasno obljubili premierju Si-moviču in jugoslovanski kraljevi vladi 1941) in nas lepo pustili, da zopet držimo proti jugoslovansko, protislovansko in proti-sovjetsko vrečo.
Če dopustite, da se to dogodi, bo to zajne kot Amerikanca poniževalno. Vsled tega Vam pišem, predno se vrnete v Pariz— ne toliko v interesu Jugoslavije in Trsta, kakor pa da Vas vzpodbujam formirati pozitivno zunanjo politiko, ki naj bi slonela na želji, da gledamo zmerno na razvoje v takih državah kot je Jugoslavija ter da kooperiramo s takimi državami. Kar faktično delamo danes je, (Ja tiramo nekatere izmed njih (vključivši Kitajsko) še bolj proti levi, nego same želijo.
Upam, da še ni prepozno za Zedinjene države, da nudijo mo-moralno vodstvo v mednarodnih zadevah. En način za tak začetek je, da takoj spremenimo svoje stališče glede tržaškega vprašanja, predno se zopet znajdemo, da držimo prazno vrečo.
Trst se je razvil v važno mesto in pristanišče v zvezi z gospodarsko dinamiko na jugoslovanskem in srednje-evropskem ozemlju pred letom 1918, ko so bili dobri odnošaji med tem pristaniškim mestom in njegovim zaledjem umetno prekinjeni. Jugoslavija ne zahteva Trsta zase, temveč da se ga vrne v njegov gospodarski krog, v okvirju katerega se je prvotno razvijal.
Če Zedinjene države še nadalje zahtevajo, da se Trst izroči Italiji, tedaj bomo rUvali proti gospodarskim interesom Jugoslavije in centralne Evrope, ki sta obe navezani na Trst, kakor tudi proti gospodarskim interesom Trsta samega. Delati proti slednjemu še bolj otežuje večje ekonomsko in politično vprašanje, s katerim tvori neločljivi del.
Trdno sem prepričan, da bo izročitev Trsta Jugoslaviji odprla vrata v centralno in vzhodno Evropo in porušila ekonomske bloke; na drugi strani pa bi "formiranje izključnih političnih in gospodarskih blokov," katere Vi ne odobravate, postalo neizogibno, če bi Trst bil Jugoslaviji odklonjen.
Pravilno ste izjavili, ko ste rekli, da meja med Jugoslavijo in Italijo pred 1945 ni bila pravilna. Toda opozoriti Vas mo-
1941, ko je Italija navalila na Jugoslavijo, ■ tudi italijanski voditelji glede Trsta niso smatrali razmejitve zadovoljive. Prav nič niso zakrivali svojih aspiracij, da raztegnejo mejo proti severu na račun Jugoslavije in v dobrobit Italije. Italija je skušala to doseči v drugi svetovni vojni. Da si pridobi zaledje Trsta, je okupirala in priklopila (v svojo državo) večino Slovenije.
Na vsak način se lahko verjame, da italijanski voditelji še niso spremenili svojega mišljenja glede te točke. Da, kadar se govori o Trstu, je zelo malo razlike v mišljenju takih nacionalističnih "liberalcev" kot je de Gas-peri in takih komunističnih voditeljev kot je Tagiatti.
Kako more pameten človek pričakovati, da bi Jugoslovani pozabili na ta dejstva—kot se ne more pričakovati od Čehov—ali Rusov—da pozabijo na Monako-vo? In Vaše sedanje smernice glede Trsta le še bolj poudarjajo važnost teh dejstev v mislih Jugoslovanov in drugih Slovanov.
Niti ne more pameten človek ignorirati dejstva, da želi na deset tisočev Italijanov v Julijski Krajini, zlasti Tržačanov, pridružiti se Jugoslaviji, medtem ko menda ni v celi pokrajini ne-poitalijančenega, nekvizlinškega Jugoslovana, ki bi želel ostati pod Italijo.
Človek se res ne more naču-diti državniškemu postopanju Jugoslavije napram italijanski manjšini v okvirju svojih meja ter svojstvenemu načrtu za sa-»mooblast Trsta, ki ga je predložil podpredsednik Kardelj najprej v Londonu, nato pa v Parizu. To postopanje in ta načrt po mojem mnenju resnično predstavljata pravo merilo jugoslovanskih narodov, ki zaslužijo bolj obzirno postopanje od naše strani, nego smo jim ga pa posvečali. Njihova širokogrud-nost v zvezi s tržaškim vprašanjem, ki so jo pokazali z izrednim samozadržanjem vzlic ne-prenehnega nesporazumevanja in izzivov, najde svojo enakost v tisti kakovosti italijanskega naroda, katero je izrazil Mazzini v svoji knjigi "Pravice človeka," ko je dejal, da dela Soča, kjer so približno ruski izvedenci postavili svojo črto—mejo, ki jo je Bog oddelil Italiji.
Morda se bo zdelo smešno nekaterim, da so Rusi in Bog zedi-njeni na tej točki; kot Ameri-kancu je zame tragično, da mo-rajo„Zedinjene države upirati se zgodovinski pravdi.
Upam, gospod tajnik, da bo ste vzeli v obzir spremenitev smernic ameriške zunanje politike glede Trsta. Prizadetega je več, nego samo bodočnost tega mesta. Naše smernice, ki so sedaj v veljavi, so morda všeč nekaterim Amerikancem radi njihove "odločnosti" in "trdnosti," a zame je vse to le.del svetovnega nagibanja k tretji svetovni vojni.
Upam, da se to nagibanje še lahko ustavi. Uverjen sem, da ni v našo nacionalno korist, če dovolimo, da se nadaljuje. S tem pa ne mislim, da moramo z Rusijo "v Monakovo" glede vsake zadeve, kot je sugeriral senator Vandenberg s svojo plitvo opazko v Parizu. Menim namreč, da pri takih vprašanjih kot je Trst, se jim moramo mi, in s tem mislim uradno Vas,—približati po črti, ki je dosledna človeškemu pogonskemu podvigu po vsem svetu, predno pride do krize. Če bomo to izvajali, nam ne bo treba hoditi "v Monakovo" radi takih vprašanj ali katerega koli "apizati."
Občutek imam, da mi Ameri-kanci, ki smo v svoji priviligi-rani poziciji kot sila daleč prec
ostalim svetom, ne moremo pričakovati, da bi narodi v sorazmerno nerazvitih deželah, ki se sedaj nagibljejo k napredku, ustavili svoj korak k zboljšanju lastnega položaja le iz namena, da bi ne dajali poguma našemu nagnjenju v izolacijo. Naši nacionalni interesi ležijo po mojem mnenju v tem, da se pridružimo temu nagibanju v nazadnjaških narodih s tem, da ga podpiramo—in ne zadržujemo. S spoštovanjem,
(Podpis) Louis Adamič.
Proda se hisa
s 7 sobami; velika garaža,® aker zemlje; 90 mladih nekaj trt. Vpraša se na 3 : Richmond Rd., med Euclid® Chardon Rd.	_
ROOFING — SIDING — GUTTER sčistimo, popravimo in prebarvamo
Okna popravimo. Prihranite si denar. Delo napravimo točno in po zmerni ceni.
YANESH BROS.
Home Improvement Co.
WIckliffe 656 ali WIckliffe 239W3
Ženska ali dekle
dobi službo na domu;
nje in lahko hišno opravilo, j pranja. Ima lastno sobo in i palnico. Tedenskla plača o , < do $25. Pokličite KE
Mlada dvojka^tj
brez otrok, oba zaposlena.	let
dobiti v najem stanovanje	j
do 5 sob, v collinwoodski D	| (ar
bini. Pokličite IV 7378.	koc
vajanje. Dobro bi bilo, če bi tudi' ram na dejstvo, da od 1919 do
Išče se
žensko za kuhinjo; delo podnevi. Mora biti izkušena Vpraša se na 390 E. 156 St.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
NAZNANJAMO
da imamo sedaj velike zaboje za čevlje in obleko, ki jo nameravate poslati v staro domovino. Ako hočete pomagati svojim sorodnikom v stari domovini, obiščite
Mihaljevich Bros.
6424 St. Clair Ave. HE 6152
Jož
Jos
15 AKKOV FARMA NAPBO#' ^
Ima sadno drevje m mal u da; dva vodnjaka in novo poslopje, 12 milj daleČ, n® ^
land Rd. — 1 aker zemlji' sadno drevje in 2 shra®
orodje; nova naselbina n	■ !j^
6, 17 milj daleč. Poizve^ .
FRANK MACK
6603 ST. CLAIR
' EX 1494
Oglašajte v Enako^^
Naprodaj



Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Kadar kupujete ali prodajate!
Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno-do nas.
Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd.
Gradimo tudi nove domove po vašem okusu.
Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Prince KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.
KE 5030

PIKNKKI PROSTORI V NAJEM
Za mala društva in klube se odda v najem krasno nanovo urejeno farmo za piknike; nova plesna dvorana, dobra voda in vse potrebno. Majhna najemnina.
KALIOPE FARM
Eddy Rd., severno do gozda med Oak Rd. iii Route 91
v Collinwoodu, blizu " ^ Marije — za 3 družin®' brem stanju, 3 lota. Dober dohodek, hitro prodajo — $7,300
del
V Euchdu — grocerijskaj ^ likatesna trgovina; ^ slopje. Dober promet-zmerna.
John Knific
820 east
1851b
■fjt 18^ ^ ■ h. vogal La Salle Ave. - gg ^ M
IV 7540
%
zenske
za hišne
5. pop. do /I 5 večerov v $34.00 tedei
V downtown P®®
Zglasite se ^
Electric Bui
stav N
kvii
%
%r
'»dS
S
•pre
i, i'
700 Prospeci	**
soba 90l ,
V
Ženski uposlevalO*
the ohio s
telephone '
Farma
Nujno se proda 14 akrov dobro obdelane zemlje, studenčna voda in velika štala, ki se za silo da vporabiti tudi za stanovanje; dvonadstropna. Hitremu kupcu se proda zelo poceni radi starosti lastnika. Farma se nahaja v Geneva, O. Lahko pokličite KE 5800 ali pa se zglasite pri lastniku na 257 lE. 270 St.
%
Oblak
Se priporoča,	(
te vsak čas, podne ^ noči. Delo garanti:*.*« . tra postrežU. Ob^
vsem zaupanjem	I-
starega znanca
John Ob*®"
1146 E. «1
he 2730
,V
I


v NED dne 23.
JUGOSLOVANSH
Proslava se Slov. društ. doma,
Sodelujejo i Slovenci, Hrvati.
širša javnost Jf ,t,o! obilno udel
S