'__________________________Zanimivosti______________________
Tvoja knjižniea. Knjiga je tvoj aajzve-     ti namesto sladkorčkov in igrač podarili
stejši  prijatelj;  ko  te  vsi  drugi  zapuste     kako knjigo. Sladkorfke pojeŠ, igrače po-
in te pozabijo, ti ostane knjiga, veseli te     kvariš   in   se   jih   naveličaš,   knjiga   pa
v Žalosti in vzpodbuja te, ko si malodušen.     ostane.
Zato   ljubi  knjige,   pflzi   nanje   iii   prido-         In Še to: ne izposojuj svojih knjis! Ko
bivaj si novih!                                              te obišče prijatelj ali mladi sorodnife. mu
Knjige imej  shranjene na posebni  po-     s ponosom pokaži  svojo knjižnico. Toda
ličici,  ki   ima   več  predelov.   V   najvišjem     ko ti bo rekel, da rau posodi kakšno, mu
imej pesmi in knjige zabavne vsebine, v     reci:
dnigeni potopisne in poučne knjige, prav         >GIej, prijatelj! Danes <i posodim knji-
spodaj,  pri  roki.  pa  imej  Šolske  knjige.     go, toda prosim tc, napravi si tudi ti svojo
Da   knjige   obvarujeŠ   pred   prahom   in     knjižnico. Povedal  ti bom, katero knji^o
sonceni, jih imej zagrnjene z zaveso.           si nabavi jn kje. Videl boš. kakšno veselje
Če si  naročen   na mladinski  list,  pazi.     boŠ   irael   s   knjigami.   če   pu   ne   tnoreš
da   ne   izgiibiŠ   kake  številke.  Na   koncu     knjiee kupiti, se vpiši v kako knjižnico.
letnika pa daj vse številke vezati in imel     Jaz knjige zelo nerad dam iz rok, ]ier se
bos novo knjigo v svoji  knjižnici.               umažcjo  aH  celo  izgube.  Sicer   pa   vclja
Mamici, očet« in vsem, ki ti dajejo da-     za nas narodna dolžnost, knjige kupovati,
rila, reci, da bi te silno razveselili, ko bi     ne pa si jih izposojati, ker Slovencev nas
158
je tako malo, da moramo prav vsi sode-     dovi je bil Jezus. IJvignil je roko za slovo,
lovati pri zgradbi naše kulture. Včasih so     pogledal   naravnost   v   nebesa,   in   glej:
bili pri nas vprav najmlajši dijaki naj-     vzdignil se je od zemlje. Počasi, narahlo-
večji ljubitelji slovenske knjige, danes pa     ma, brez giba in kretnje se je vzdignil v
slovenske knjige ne morejo več tako iz-     nebo. A kaj se ie zgodilo? Najprej so po-
hajati,   ker   ni   kupcev.   Naj   živi   geslo:     segle travne bilke, potem pa še drevesa
Vsak Slovenec svojo knjižnico!«                    za robom njegovega oblačila. Vse je ho-
Lakedemonci. Olimpijske igre je prišel     telo za njim v nebo. 2e je vzvalovila zem-
gledat   tudi   neki   starec,   ki   pa   ni   našel     lja v širnem krogu: najprej se je popel
nobenega sedeža več prostega. Ko je tako     travnik, ki je  stal  Jezus  na njem;  brez
iskal in se prerival v zadregi med tera-     gjasu,  nič se ni potreslo,  nič zabobnelo,
sami,  so se mnogi iz njega norčevali in     nic se ni prelomilo. Nato so se povzpeli
se mu posmehovali. Končno je prišel do     za  Jezušom bližnji gozdni obronki, nato
mesta, kjer so sedeli Lakedemonci. Tu pa     cele   šume,   jezera,   človeška   mesta,   ysa
so vsi mladeniči in mnogi možje spoštlji-     zemlja! Nekateri deli so se povzpeli više,
vo rstali in ponujali starcu svoje sedeže.     nekateri   niže,   drugi   so   ostali   pri   tleh,
Vse navzoče občinstvo je bilo navduše-     kakor   da   so   se   prekasno   zdramili   iz
no nad tem lepim dejanjem Lakedemon-     spanja.
cev in s ploskanjem in s klici so dajali        Vse   se   je   obesilo   na   beli   Gospodov
izrazov pohvale in  soglašanja.                     plašč.  Vsa  širna zemlja,  livade, gozdovi.
Starec pa  je  rekel  ves  žalosten:              Ptički  so   se  dvignili  in  peli   Jezusu  ob
¦>O, bogovi! Saj je jasno videti, da vsi     glavi, dokler ni narahlo zamahnil z roko
Grki vedo, kaj se mora storiti, toda samo     in zaukazal zemlji, naj obstane.
Lakedemonci  to,  kar   vedo,   da  se  mora        Zemlja je obstala v sladkiboli za Go-
storiti, tudi v resnici izvrše.«                        spodom. Kar je bilo visoko, je ostalo vi-
Od kdaj so gore. V starih časlh je bila     soko, da bi mu btfo ia vse čase bliže. Le
zemlja ravna. Rasla so pač že drevesa in     potoki   in   reke  so  udrle  iz  jezer  in  se
trava,  jezera  so  bila  in  morje,  tudi  že     pognale   po   bregovih   navzdol,   širokemu
mesta Ijudi. A nobenega studenca, nobe-     morju nasproti. Iz  vseh  gorskih  sten  so
ne reke ni bilo. Ravno kakor po mizi je     privreli   vrelci   šumečib.  voda.  Zakaj?  Da
bilo povsod.  »                                                bi se v daljnih morjih spremenili y obla-
Do tistega dne tako, ko je šel Jezus v     ke in bi v podobi oblakov prišli Gospodu
nebesa.   Na  travniku  med  daljnimi  goz-     bliže kot vse druge stvari.