Št. 83 (14.479) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik' PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 -Jel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
ČETRTEK, 25. MARCA 1993
JiGradimoJcupaj.
■ mm u
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
RUSIJA / V PETEK DEVETI KONGRES POSLANCEV
DRŽAVNI ZBOR / O ODNOSIH Z ITALIJO
Jelcin hazardira, Hasbulatov ne popušča
V Moskvi so šele v sredo objavili sobotni dekret predsednika Jelcina, v katerem posebni režim ni omenjen
MOSKVA - Spopad za dnini dokumentom, ki je oblast v Rusiji se nadalju- drugačen od napovedane-je. Nasprotniki predsedni- ga po televiziji, vendarle ka Jelcina ne popuščajo in ni rešila ničesar. Zapleta za v petek sklicujejo deve- ni niti malo razjasnil tudi ti kongres poslancev, na včerajšnji sestanek Jelcin-katerem bodo Se enkrat Hasbulatov. poskušali odstaviti demo- Predsednik parlamen-kratieno izvoljenega pred- ta Hasbulatov je na zase-sednika države, ces da je dan ju parlamenta naštel prekršil ustavo. Po svetu novo vrsto ustavnih cle-ruski dogodki zbujajo vse nov, po katerih naj bi Jel-veC razburjenja in strahu cina lahko odstavili na pred nepredvidljivimi po- kongresu poslancev. Na-sledicami Jelcinovega mesto plebiscita je Has-padca. Mednarodni ko- bulatov predlagal predca-mentatorji so vse, kar se je sne volitve, v sredo dogajalo v prestol- Deveti kongres (na niči nekdanjega sovjetske- osmem so pred desetimi ga imperija, imenovali kar dnevi s klesali predsedni-»partija pokra«.	kova pooblastila na mini-
V Moskvi so Sele včeraj	m um) je Hasbulatov >skli-
uradno objavili ukaz, ki cal za petek, nanj pa so ga je v soboto v televizij- kot obdolženca povabili s kem govoru naznanil tudi Borisa Jelcina, predsednik Jelcin in ki so Medtem ko se »poker« ga njegovi nasprotniki za- med Jelcinom, ki velja za vrnili kot kršitev ustave nosilca gospodarske re-in poskus državnega uda- forme, in Hasbulatovom, ra. Presenečenje ob objavi ki pooseblja nasprotnike je bilo neizmerno, saj v rušenja starega sistema, uradnem dokumentu Jel- nadaljuje, iz zahodnih dr-cin nikjer ne omenja uve- žav poročajo o jasni pod-dbe posebnega režima, pori Jelcinu, iz vzhodnih, svojih posebnih poobla- ki so do pred tremi leti stil in zmanjšanih pristoj- sodile med sovjetske sate-nosti parlamenta. Bistvo lite, pa o strahu pred vr-predsedniskega dekreta je nitvijo »orlov« v moskov-plebiscit, razpisan za 25. s ki Kremelj, april. Vse, kar je zapisano V Bonnu so objavili, da v uradnem dekretu, je bo Rusija glavna tema da-menda popolnoma v skla- nasnjih pogovorov kan-du z ustavo, kar pomeni, clerja Kohla in ameriške-da so bile odločitve usta- ga predsednika Clintona v vnega sodisca, ki je Jelci- VVashingtonu, ameriška na obtožilo kršitve ustave, administracija je potrdila in včerajšnji sklepi parla- srečanje Clinton-Jelcin menta pravzaprav bre- tretjega in Četrtega aprila zpredmetni. Ustavni so- v Vancouvru v Kanadi, dni ki in elani parlamenta napovedali pa so tudi po-so namreč napadali sta- membno gospodarsko po-vek, ki ga je predsednik moe Jelcinovi vladi, izvr-države izrekel v soboto:	sna komisija Evropske
»Podpisal sem ukaz, s ka- skupnosti pa je v sredo terim uvajam poseben re- Rusiji ponudila celo sapo-Zim do izhoda iz krize.« razum o svobodni trgovi-Jelcinova ukana z ura- ni. (R. S.)
Mnenje
Moskovčanov t o zadnjih ukrepih Borisa Jelcina:
Kaj mislite o izrednih ukrepih, ki jih je sprejel Jelcin?
Odobravam
Nasprotujem
Ne vem ali ne odgovorim
Kako nameravate glasovati na referendumu, ki ga je
Jelcin napovedal za 25. april?
Podprl bom	Glasoval bom
Jelcina
proti Jelcinu
Ne bom volil
Ne vem 5%
Vzorec 1.100 vprašanih Moskovčanov v ponedeljek, z možnostjo 4-odst. odmika.
Vir: Vseruski center za raziskavo javnega mnenja.
Malo prostora za odposlance
Sklepi sprejeti, opozicijo po protestiro
Lojze Peterle, Zoran Thaler in Peter Toš: Kako bomo skrojili politiko do Italije (Foto: TRIO)
LJUBLJANA - Slovenska delegacija bo danes vendarle odpotovala v Rim.
Državni zbor je namreč potem, ko je večino včerajšnjega zasedanja zasedanja posvetil odnosom z Italijo, potrdil sklepe odbora za mednarodne odnose in slovenski pogajalski skupini zaupal omejen mandat. Slovenski pogajalci se lahko s predstavniki sosednje države ne morejo pogajati o vprašanjih, ki zadevajo državne meje, spremembo osimskih sporazumov ali ki posegajo v slovenske notranje zadeve. Parlament je z amandmajem k sklepom odbora za mednarodne odnose tudi naložil vladi, da se s Hrvaško dogovori o varstvu italijanske manjšine.
Zasedanje zbora se je za zaprtimi vrati začelo dopoldne in je brez odmora trajalo skoraj do treh popoldan. Številni poslanci so po zasedanju povedali, da je bila
parlamentarna razprava tehtna, načelna in podrobna.
Po seji zbora se je ponovno sestal odbor za mednarodne odnose, ki je na podlagi poslanske razprave in predlaganih dopolnil sestavil novo besedilo staliSC in sklepov. Poslanci so se za zaprtimi vrati ponovno sestali pozno sinoči. Ko bi morali končno sprejeti dopolnjene sklepe, so po nekaj minutah dvorano zapustili poslanci Slovenske nacionalne stranke, ljudske stranke, samostojne poslanske skupine in Demokratske stranke. Njihov poslanec Dimitrij Rupel je izjavil, da je državni zbor sprejel izhodišča, ki niso v skladu s slovenskimi nacionalnimi interesi. »V dokumentu se je po volji vladajoče koalicije znašlo stališče, da bo Slovenija ugodila pritisku Italije o tem, da bo začela pogovore s Hrvaško o enotnem položaju ita-
lijanske manjšine. Razumemo stisko italijanske manjšine, toda po našem mnenju Slovenija lahko skrbi le za lastne državljane, odnose s Hrvaško pa bo morala urejati posebej,« je rekel Dimitrij Rupel.
V parlamentu je včeraj govoril tudi zunanji minister Lojze Peterle, ki je povzel vsebino pogovorov z italijanskim ministrom Emiliom Colombom v Budimpešti. Minister je skopo dejal, da je šlo predvsem za medsebojno pojasnjevanje staliSC. Sicer pa je povedal, da pričakuje, da bodo 5. aprila v Bruslju podpisali pogodbo z Evropsko skupnostjo. Lojze Peterle je tudi napovedal, da se bodo v ponedeljek zaceli pogovori z italijanskim ministrom za promet o gradnji cest.
VeC o tem poročamo na strani 14.
Ivanka Mihelčič Bogo Samsa
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Delegacija ZSO s Koroške pri SKGZ
Včeraj sta se v Trstu sestali delegaciji Slovenske kulturno gospodarske zveze in Zveze slovenskih organizacij iz Koroške. Izmenjali sta si informacije o položaju Slovencev na Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini ter ugotovili, da kljub različnim okoliščinam imata obe manjšini mnogo stičnih točk in skupnih interesov. SKGZ in ZSO si prizadevata za dosledno izvajanje načel o manjšinski zaščiti, pri čemer naj se državi, v katerih manjšini živita, dejansko in ne le deklarativno orientirata po evropskih standardih.
........................stran 4...
Prodajna razstava knjig Librografica
V	Trstu so včeraj odprli prodajno razstavo knjig Librografica, na kateri je na ogled knjižna in grafična proizvodnja v deželah Alpe-Ja-drana. Na razstavi sodeluje 40 podjetij, odprta pa bo do ponedeljka.
........................stran 4...
Transadria po osmih letih spet v Trstu
V	ponedeljek bodo odprli na tržaškem sejmišču 9. razstavo o severnojadranskih pomorskih prevozih z ustreznim mednarodnim zasedanjem. Navzoči bodo predstavniki prestižnih ustanov iz Evrope, pa tudi iz čezmorskih dežel.
........................stran 4...
Karabinjerji aretirali nevarnega kamorista
V	Kampaniji so aretirali včeraj Franca Ambro-sia, ki ga je notranji minister uvrstil med pet najnevarnejših kamoristov na begu. Iskali so ga polnih trinajst let, medtem pa se je sprehajal po Rimu in se izdajal za uglednega inženirja.
........................stran 5...
Več dijakov v nižjih, manj v višjih srednjih šolah na Tržaškem
Prihodnje šolsko leto bo obiskovalo slovenske nižje srednje šole na Tržaškem več dijakov kot letos, po predvpisih sodeč, pa bo v višjih srednjih šolah mnogo klopi praznih.
........................stran 6...
RIM / V POSLANSKI ZBORNICI
BIH / VOJNA
Parlament zopet popravil volilni zakon za občine
Večinski sistem le v občinah do 15.000 prebivalcev
___	Vojmir Tavčar
litev
bila
noir
ga j
zb o
Notranji minister Mancino
mejo na 15.000 prebivalcev. Zakonski predlog bo moral tako spet v senat, medtem ko je datum referenduma vse bližji.
Notranji minister Ni-cola Mancino je pozneje izjavil novinarjem, da ni soglaSal s popravkom zbornice, vendar »sem ga moral sprejeti sicer bi tvegal novo obstrukcijo«.
Minister je vsekakor dodal, da ima parlament samo Se nekaj dni Časa, da sprejme zakon, da se nato kasacijsko sodiSCe lahko izreče, ali so spremembe v zadostni meri inovativne, da ni potreben referendum. Referendumsko vprašanje namreč tezi k uvedbi večinskega volilnega sistema v vseh občinah, medtem ko zakon v zadnji varianti predvideva večinski sistem v občinah z manj kot 15.000 prebivalci in mešanico večinskega ter proporcnega v ostalih.
Mancino je nakazal kot možna datuma novih upravnih volitev v dveh krogih 6. in 20. junij, toda tudi ti datumi (ki pogojujejo konec Šolskega leta) so odvisni od tega, ali bo zakonski predlog odobren pravočasno in bo imelo kasacijsko so-disce dovolj Časa, da se lahko izreče o usodi referenduma glede volilnih pravil krajevnih uprav.
Zaradi obstreljevanja so ZN ustavili evakuacijo ranjencev iz Srebrenice
V misiji dostave pomoči s padali vzhodni Bosni bodo sodelovala tudi tri nemška letala -Mednarodno sodišče v Haagu bo 1. aprila začelo obravnavo zahteve BiH
SARAJEVO, ZDRU2E-	brenico vsule granate iz	brenice, predstavniki Viso-	valeč komisije za varstvo
NI NARODI, BONN, HA-	sbrskih topov. Pri tem so	kega komisariata ZN za be-	človekovih pravic Tadeusz
AG - Kazalo je ze, da se bo	umrle najmanj tri osebe,	gunce pa so protestirali pri	Mazovviecki in drugi po-
vse dobro izteklo. V sredo	Sest pa jih je bilo ranjenih.	poveljniku srbskih sil ge-	membni svetovni politiki,
dopoldne je francoskim Med ranjenci sta tudi dva neralu Mladiču, pri vodji Tudi v sredo zjutraj so helikopterjem, ki so pole-	kanadska vojaka, pripadni-	Srbov v BiH Karadžiču pa	ameriška letala nad vzho-
teli iz Tuzle, uspelo iz Sre-	ka Unproforja, eden od nji-	so protestirali še sopredse-	dno Bosno odvrgla pakete
brenice prepeljati 21 hudo	ju je v kritičnem stanju.	dujoCi konference o nekda-	s človekoljubno pomočjo,
ranjenih, toda potem ko so	Takoj po tem so Združeni	nji Jugoslaviji lord David	Tej misiji pa se bodo v kra-
to poskusili se britanski	narodi ustavili akcijo eva-	Owen, generalni sekretar	tkem pridružila tudi nem-
helikopterji, so se na Sre-	kuacije ranjencev iz Sre-	OZN Butros Gali, poroCe-	ska letala, saj se je tako
odločil Kohlov kabinet. Posadke treh nemških transportnih letal že 10 dni vadijo skupaj z ameriškimi posadkami, ki sodelujejo v tej misiji, in so zdaj pripravljene za akcijo. Nemčija je prva od zavezniških sil, ld se pridružuje ameriškim letalcem.
Varnostni svet je v sredo ponovno preložil sprejemanje resolucije o poostrenem nadzoru prepovedi poletov nad BiH. Člani tega telesa bodo posvetovanje nadaljevali v Četrtek.
Mednarodno sodisce v Haagu je sporočilo, da bo 1. aprila prvo javno zaslišanje v zadevi, ki jo je pri tej ustanovi vložila BiH proti Srbiji in Cmi gori, zadeva pa obtožbe zaradi
Francoski pilot pomaga materi z otrokoma pri umiku iz Srebrenice (Telefoto: AP)	vojnih zločinov. (Reuter)
Referendumi: polemičen začetek volilne kampanje
Volilna kampanja za aprilske referendume se je na Tržaškem začela v precej polemičnih tonih. Ostro je predvsem na levici.
....................stran 6..
Gorica: načrt za novo bolnišnico
Načrtovalci konzorcija Edilsa so včeraj v Gorici predstavili nov okvirni načrt za nove bolnišnice, ki naj bi jo zidali na parkirišču sedanje v Ul. Tuscolano. V njej naj bi bilo le še 450 postelj. Kljub krčenju, ki se odraža v novem načrtu, še ni mogoče predvideti, kdaj in s katerim denarjem bo nova bolnišnica zagledala luč sveta.
......................stran 8...
Od danes sklepno dejanje smučarskega svetovnega pokala
Danes se v največjem švedskem smučarskem središču s smukoma za moške in ženske začenja zadnje dejanje letošnjega svetovnega pokala v alpskem smučanju. V vsaki disciplini bo nastopilo le dobrih 20 tekmovalcev -najboljša petnajsterica, svetovni in mladinski prvak, najboljši trije evropskega pokala in zmagovalci drugih celinskih pokalov; v vseh disciplinah pa bodo lahko nastopili tisti, ki so si v letošnji sezoni v svetovnem pokalu že nabrali najmanj 400 točk.
.....................stran 19...
____FRANCIJA / ŠTIRI DNI PRED DRUGIM KROGOM_
V francoski desnici že prihaja do sporov
Tako Chirac kot Giscard d'Esteing hočeta biti prvo
HRVAŠKA / ODMEVI NA PREDSEDNIKOV GOVOR
Tudmanove besede in dejanja
Ponujeno roko sprave hrvaškim Srbom
si
Bivši finančni minister Eduard Balladur med svojimi pristaši v Rennesu (Telefoto AR)
PARIZ - Predsednik Frangois Mitterrand mora pripraviti kovčke, pravi voditelj neogolisticne stranke RPR Jacques Chirac. Mitterrand mora ostati do naravnega izteka mandata leta 1995, ker moramo spoštovati ustavo, trdi voditelj UDF Valery Giscard d’ Estaing. Mitterrand bo ostal na svojem mestu in »ne bo niti za minuto skrajšal svojega mandata«, poudarja pravosodni minister Michel Vauzelle.
Štiri dni pred drugim krogom francoskih političnih volitev, na katerih si bo konservativni tabor v skupni listi Unija za Francijo (UPF) zagotovil vsaj 70% poslancev, prihajajo na dan razhajanja »med sovražnimi brati zmagovite koalicije«. Chirac in Giscard d’Estaing imata namreč različne poglede na vprašanje nadaljnjih dveh let »sobivanja« s socialističnim predsednikom, spor pa postaja skoraj osebni, ko pomislita na predsedniške volitve leta 1995, ker bi oba hotela na Čelu države predstavljati 'konservativni tabor.
Francoski politični krogi trdijo, da so sklepanja obeh zelo enostavna. Z napadom na Mit-terranda daje Chirac vedeti, da ne bo vodil kon-
servativne vlade v senci socialističnega predsednika, ali pa mu bo do skrajnosti zagrenil »sobivanje«. V primeru, da bi se Mitterrand ustrašil in zapustil Elizejsko palačo, bi ga Chirac skoraj gotovo zamenjal. Giscardovo sklepanje pa je popolnoma nasprotno. Za osvojitev Elizejske palače potrebuje Cas, tako da dve leti nista predolgo obdobje. K temu je treba dodati, da nekdanji
predsednik republike pošilja Mitterrandu slabo prikrito sporočilo: »Pripravljeni smo vladati pošteno, v duhu francoske ustave in v obrambi njenega ugleda v svetu.« Giscard d’Estaing noče dve leti pred skoraj gotovo zmago desnice tudi na predsedniških volitvah okrniti vloge predsednika republike.
Ta razhajanja nedvomno koristijo Mitterrandu, ki po trditvah nekega po-
litologa v danem trenutku ne sme zapustiti svoje funkcije, ker je po zmagi desnice na vseh ravneh predsednik republike ostal edini glas opozicije.	Nova
razhajanja pa bodo prišla na dan že ob kmetijskih kvotah na pogajanjih G ATT in ob drugih mednarodno-gospodarskih vprašanjih, ker je Giscard dovzetnejši za vprašanja Evrope kot Chirac. (Ansa)
ZAGREB - SkbcujoC se na znano reklo, da o cesarskih poslanicah ne gre razpravljati, je hrvaški sabor samemu sebi odvzel pravico do razprave ob poročilih in poslanicah predsednika republike in tako dokazal, da se je Hrvaška opredelila za predsedniški oziroma »pol-predsedniški« sistem. Najnovejša predsednikova poslanica saboru je prišla le nekaj dni za njegovim sobotnim pismom generalnemu sekretarju ZN Butrosu Galiju, v kateri je predsednik zapisal stališča svoje države o morebitnem podaljšanju mandata Unproforju za nadaljnjih 6 mesecev.
Temeljno sporočilo iz tega pisma, za katero nekateri zatrjujejo, da je nastalo pod vtisom napačnih informacij iz Ženeve, bi lahko povzefr z mislijo, da je Hrvaška za podaljšanje mandata, a le, če bodo prišla mednarodna zagotovila, da bo ta mirovna misija prinesla tudi konkretne rezultate. Druga alternativa je obnova vojnih spopadov, ki naj bi končali sedanje nevzdržno stanje. Ker se zaveda dejstva, da miru ne bo, Tudman na nemajhno presenečenje domače javnosti piše tudi tole: »Hrvaška vlada je pripravljena začeti neposredne pogovore o normalizaciji, o ustvarjanju
medsebojnega zaupanja ter o problemih manjšinskih pravic z legitimnimi predstavniki srbskega prebivalstva z vseh območij Unpa, se pravi s tistimi, ki so bili izvoljeni na krajevnih volitvah, preden je prišlo do spopada.
Konkretizacija tega stališča pomeni, da so se hrvaške oblasti pripravljene pogovarjati tudi s elani Srbske demokratske stranke, ki je bila začetnica upora, hkrati pa na Hrvaškem še ni formalno prepovedana, medtem ko bi se na drugi strani pogajalske mize utegnili znajti Babic, Martič, ZeCeviC, Pašpal ali vsaj kateri od njih. A že samo nekaj dni kasneje je Tudman nekoliko spremenil svoje stališče in v poslanici zatrjuje: »Zaradi Cim hitrejše normalizacije odnosov s Srbi, ki živijo na območjih pod zaščito mirovnih sil, je hrvaška demokratična oblast pripravljena na sodelovanje z vsemi dobronamernimi. Strinjamo se, da je treba omogočiti in izvesti svobodne volitve za krajevne organe oblasti na teh področjih. Ko bo to opravljeno, predlagam, naj hrvaški sabor s svojim sklepom omogoči, da predstavniki Srbov iz dveh okrajev, v katerih so v večini, pridejo v županijski dom sabora, hkrati pa je treba vsestransko proučiti problem
srbskih predstavnikov tudi v predstavniškem domu«. To pomeni, da se Tudman jasno zaveda, da sedanji srbski predstavniki niso avtentični predstavniki svojega naroda, saj so prišli v sabor na Čuden način, volili pa so jih Hrvati.
Hrvaška politika se bo morala očitno dokončno otresti vseh predsodkov, naj bodo ti še tako realno utemeljni, ter doumeti, da ne more izbirati po svoji volji. Upati je, da ne gre za še eno diplomatsko igrico, da ne gre za eno pismo za svetovno rabo in za drugo, ki je namenjeno domači, kar je Tudmanu že prešlo v navado. Samo dan po tistem, ko so Vinka Nikoliča, nekdanjega visokega ustaškega funkcionarja razglasili za zaslužnega državljana Hrvaške, da ga je lahko Tudman imenoval v Zupa-nijski dom, v katerem je kot najstarejši predstavnik tudi predsedoval konstitutivni seji - je Tudman v svoji poslanici zatrdil, da je demokratična država Hrvaška v svoja ustavo vgradila tudi antifašizem. Primer Vinka Nikoliča seveda ni osamljen, je pa drastičen in v popolnem nasprotju s tistim, o Čemer Tudman govori, pa tudi s tistim, kar je zapisano v hrvaški ustavi.
Gojko Marinkovič
KOMENTAR
Težka pot pogajalcev
Bojan Brezigar
Slovensko-italijanska pogajanja o nadgraditvi Osima, ki so se začela na gradu Strmol v skoraj prazničnem vzdušju, se bodo danes v Rimu nadaljevala v napetem, naelektrenem ozračju. Vzrok za to je sporočilo italijanskega ministrstva, ki so ga v Sloveniji nekateri razumeli kot grožnjo, drugi pa celo kot izsiljevanje.
Italijansko stališče je osnovano na evropskih standardih, ki dopuščajo vsem evropskim državljanom nakup nepremičnin v drugih državah. Vendar ti standardi predvidevajo vsaj približno enako izhodišče, to je enako stopnjo gospodarskega razvoja vseh držav, sicer bi pomenili veliko prednost za gospodarsko močnejše na škodo šibkejših. Sama Italija se je tem standardom prilagodila Sele pred kratkim in nista minili dve leti, odkar je prenehalo veljati določilo, ki je tujcem prepovedovalo nakup nepremičnin v obmejnem pasu. Danes je Slovenija v podobnem stanju in zato gre njeno zakonodajo razumeti kot samozaščitni ukrep pred že tako močnim gospodarskim pritiskom tujega kapitala.
Italija bi morala to dejstvo upoštevati in znaki zadnjih dni kažejo, da je tako. Italijansko zunanje ministrstvo skuša že nekaj dni blažiti udarec in naglasa voljo do stvarnih pogajanj. Med vrsticami daje razumeti, da je slo za sporočilo, s katerim so predvsem hoteli utišati pritiske tržaških nacionalistov. Kljub temu pa je italijansko sporočilo realna omejitev pristojnosti delegacije, ki vodi pogajanja.
Slovenija se je v odgovor odločila za omejeni mandat pogajalcem. To je bila ena od možnih rešitev, Čeprav v bistvu ne pomeni veliko, saj imajo vedno vsi pogajalci omejen mandat. Deklariranje te omejenosti bi lahko pomenilo samoomejevanje, kar pa verjetno ni v skladu z željo po Cim tesnejšem sodelovanju in nadgradnji Osima v obojestransko korist.
Na obeh straneh so torej duhovi razvneti, voljo po sodelovanju pa počasi izrinjajo očitki in sumničenja; v takem vzdušju pa so pogajanja vselej zelo težavna.
NOVICE
Života Panič se je vrnil iz Iraka
BEOGRAD - Načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Života Panič se je po petdnevnem obisku v Iraku v ponedeljek vrnil v Beograd, poroča Časopis Borba. Časnik piše, da se je general vrnil nenadoma in brez napovedi, tako kot je v Bagdad tudi odšel, in da o tem senzacionalnem obisku ni in tudi ne bo nikakršnega uradnega sporočila. (STA)
Južna Afrika je imela atomsko bombo
CAPETOVVN - Južnoafriški predsednik De Klerk je včeraj priznal, da je Južna Afrika razpolagala z jedrsko oborožitvijo, ki jo je izdelala s pomočjo, ki jo je prejela iz ZDA, Nemčije, Francije in Izraela. De Klerk ni povedal, za kakšno pomoč gre. (Ansa)
Jurij Rybakov v Galeriji Tivoli: Visoka umetnost in visoki posli
LJUBLJANA - Sinoči je bila v Cekinovem gradu (bivšem muzeju NOB in ne Tivolskem gradu, kjer je na začetek čakala lepa skupina povabljencev) otvoritev prodajne razstave sibirskega slikarja Jurija Rybakova, ki jo je pripravil Kompas Design, solastnik družbe Rembrandt, ki domuje v Cekinovem gradu. Otvoritev razstave umetnika iz Krasnojarska, ki uporablja predvsem oljno tehniko in kombinacijo olja in grafike ter mesec dni živi in dela v Ljubljani, je bila združena z gospodarsko -poslovnim srečanjem, na katerem so se predstavniki podjetja Kompas Sibiria International, ki ima sedeža v Krasnojarsku (kjer so pred mesecem dni zakupili 2200 kvadratnih metrov sladiščnih površin) in Ljubljani, s povabljenimi poslovneži pogovorili o možnostih slovenskega gospodarstva na 30-miljonskemu trgu, ki je popolnoma nerazvit glede artiklov široke porabe, obenem pa bogat s surovinami, predvsem lesom, barvnimi kovinami in premogom. V prijetnem vzdušju otvoritve razstave so tako poslovneži lahko spregovorili tudi o poslih, po besedah direktorice Kompas De-signea Barbare Vajda pa je upravičeno ponosna, saj smo v Ljubljano dobili likovna dela svetovno znanega umetnika, ki jih Rusija sicer ne pušča preko meja, in obenem začeli uveljavljati evropsko prakso sodelovanja med umetnostjo in poslovnim svetom, na Slovenskem še zelo neraziskano področje.
Tone D. Vrhovnik
POŠTA
Slovenske radijske kriminalke-drugič
V zvezi s pogajanji, ki potekajo med Slovenijo in Italijo o spremembi osimskih sporazumov, se mi zdi pomembno opozoriti na nekaj dejstev in vtisov.
Prvi vtis: Ce v podobnih pogajanjih s Hrvaško vzdržujemo neko vsaj zasilno ravnotežje, se mi zdi, da smo glede Italije - po nepotrebnem - v podrejenem položaju.
Imam občutek, da je Slovenija (pri tem mislim tako državne institucije kot medije in javnost) v odnosu do italijanskih partnerjev v defenzivnem položaju. Na agresivne, vendar docela neutemeljene zahteve, ki prihajajo iz sosednje države, se odzivamo medlo in neprepričljivo.
Dejstvo je, da nimajo Italijani glede preteklosti niti najmanjše pravice Sloveniji kar koli očitati, saj je njihov »dolg« v tem pogledu bistveno večji kot naš.
Verjetno je malo Slovencev, ki ne bi imeli v družini vsaj enega elana, ki je na tak ali drugačen način trpel zaradi italijanskega nacionalizma. Samo za primer: družina moje žene je leta 1918 skupaj z drugimi slovenskimi begunci iz Trsta pribežala v Maribor brez vsega imetja in v živinskem vagonu. Kakršne koli odškodnine niso nikdar dobili.
Družini moje matere so Italijani v zadnji vojni požgali hišo, starega očeta odgnali v Gonars in brata obsodili na dosmrtno ječo. Do danes ni nihče dobil nobene od-
škodnine.
Tudi glede famoznih fojb je treba sosedom naliti Čistega vina. Brez dvoma so poboji civilistov brez sojenja v vseh pogledih dejanja, vredna vsega obsojanja, vendar je treba upoštevati, da je bil to Cas takoj po koncu vojne, ko so prizadejane rane še hudo skelele. To je bil Cas maščevanja tako v Sloveniji, kot tudi v Italiji in po vsej Evropi. Fašiste in njihove simpatizerje ni pobijala samo jugoslovanska armada, ampak tudi Italijani sami. Celo ljubljenega duceja in njegovo nic krivo ljubico so (kot veliko drugih) ubili brez sojenja in ju nato obešena za noge izpostavili na trgu.
Slovenija glede tega povojnega Časa, ki je Italijane prizadeval le nekaj mesecev, ne sme in ne more sprejeti nobene posebne ali večje krivde, katero ji Italija skuša naprtiti. Ne pozabimo, da je slednja zatirala in trpinčila slovenske ljudi veC desetletij. Za fašistične zločine je bila Italija precej mileje kaznovana kot Nemčija in je zato lahko zelo zadovoljna, da je obdržala Trst in Gorico.
Vse to bi bilo treba italijanskim pogajalcem in njihovi javnosti odločno povedati. Vendar tega do zdaj nista storila niti minister Peterle (za katerega se bojim, da se bo tako kot Avstrijcem tudi Italijanom začel opravičevati) niti, kar me je še posebej začudilo, predsednik KuCan. Njune izjave, kot sem jih
zasledil v medijih, so se omejile na neodločno momljanje v stilu »pustimo to in se ozrimo raje naprej«. To naše omahovanje so sosedje že začutili in ga s pridom izkoriščajo.
Da bi vzpostavili pogajalsko ravnotežje, bi morali, po moji oceni, tudi mi odločno postaviti svoje zahteve. Najprej po odškodnini, ki jo je Italija za škodo, nastalo med triletno okupacijo, dolžna plačati Slovencem in drugič, za slovensko manjšino je treba brezpogojno zahtevati enake pravice, kot jih ima pri nas italijanska.
Pri tem se nikakor ne smemo bati besede recipročnost in se v zanosu trkati na prsi, ceš da smo prvi na svetu po obsegu in kvaliteti pravic, ki jih zagotavljamo svojim manjšinam. (Enkrat smo že bili svetovni prvaki - v samoupravljanju - pa dobro vemo, kam nas je to pripeljalo).
Ce se Italija, ki je šesta industrijska sila sveta in ki šteje 60 milijonov prebivalcev, ima za silno civilizirano državo, a se iz strahu pred nevarnostjo, ki jo predstavlja 2 milijona revnih Slovencev, boji dati naši manjšini najosnovnejše pravice, kot so npr. dejanska dvojezičnost in obvezna udeležba v predstavniških telesih, potem ne razumem, da do najmanj enakega strahu pred Italijani nismo upravičeni mi Slovenci.
Pri tem je treba poudariti, da v Sloveniji italijanska manjšina nikoli ni bila zapostavljena,
Rimski forum
prej nasprotno. Italijani trdijo, da se v naši prejšnji družbeni ureditvi niso mogli ukvarjati z gospodarsko dejavnostjo in tako, za razliko od Slovencev v Italiji, krepiti materialno bazo manjšine.
Res je, da je bila v socializmu privatna iniciativa zatrta, vendar je to veljalo za vse državljane Slovenije brez izjeme. Vse je urejala država-oziroma družba in pri tem niso bili Italijani v ničemer diskriminirani. Država pa jih je istočasno materialno podpirala in avtomatično zastopala v vseh pomembnih družbenopolitičnih inštitucijah samo zato, ker so bili Italijani.
S padcem komunizma so ekonomske razlike med obema manjšinama izginile in je torej italijansko nasprotovanje, da bi svojim sodržavljanom slovenske narodnosti priznali pravice, ki bi jih vsaka civilizirana in kulturna država morala priznati svoji manjšini, nerazumljivo.
Se zlasti, ker so istočasno Južnim Tirolcem zagotovili bistveno višjo raven zaščite in pravic kot našim sonarodnjakom. PaC v skladu s svojim večkrat izraženim vzvišenim odnosom do našega naroda nasploh.
Zato bi morali naši pogajalci vztrajati pri zahtevi, da dokler italijanska stran ne izpolni vseh
svojih obveznosti do naše manjšine in ne izenači njenega statusa s tistim, ki ga ima italijanska manjšina pri nas, se o kakršnih koli dodatnih pravicah slovenskih državljanov italijanskega rodu ne moremo pogovarjati.
Tudi grožnje, da nas bodo ovirali pri vstopu v Evropsko skupnost, nas ne bi smele preveč-prestrašiti. Ce se malo pošalim: odpreti je treba še nekaj brezcarinskih prodajaln in kakšno brezcarinsko cono ob meji, pa nas bodo Italijani sami prosili, da vstopimo v skupnost.
Andrej Razdrih, Ljubljana, Šubičeva 3
Republika je 2. marca pod naslovom Slovenske radijske kriminalke objavila kritiko štirih nanizank avtorja Vinka Moderndorferja Popolnoma resnične kriminalistične štorije, ki jo je napisala Mojca Jan.
Ko ocenjuje prvo, katere režiser sem jaz, avtorica kritike piše: »Glasbeni prehodi nas prestavljajo iz pripovedi v dogajanje, realistični šumi slikajo atmosfero prostora, v katerem se določena pasaža dogaja. Igralci podajajo svoj tekst rutinsko in radiofonsko niso dovolj obdelani.« Očitno gre za nepoznavanje razlike med glasbo in efekti /sumi ambientov/ ah pa za površno poslušanje-Moja režija je slonela na hitrih prehodih - brez glasbe, toda z efekti - iz enega prizora v drugega. Glasbo sem uporabila samo enkrat, na dramaturškem vrhu, kar je po internem poslušanju izrecno pohvalil avtor Vinko Modemdorfer, ki je, kot vemo, tudi sarn režiser. Igralci Majd3 Potokar, Jurij Souček, Dare Valič, Pavle Ravnohrib in ostali so kljub majhnim honorarjem profesionalno opravili svoje delo.
Ker menim, da je Pr' vi pogoj za pisanje kritik poznavanje medij3 in tenkočuten posluh zanj, bi prosila vaše uredništvo, da tako nestrokovnih ocen mojega dela in ekipe v bodoče ne objavlja.
Irena Glonar, dipl režiser
KULTURA
Četrtek, 25. marca 1993
LITERATURA / POGOVOR Z DUBRAVKO UGRESIČ
Užitek, tržišče, nacionalna identiteta
Pogovarjava se kot tujki v tujini, nikogar ne predstavljava, razen naju samih: tvoj, po mojem mnenju najboljši roman je pravkar izšel v slovensci-n*' Tema tega parodicnega m ironičnega romana, ki 'ma naslov Forsiranje Ro-reke, je, da obstaja svetovna organizacija za uničevanje talentov in njihovih rokopisov. MisliS, u® se v zadnjih treh letih nekaj podobnega v resnici dogaja?
Eden od romanesknih nkov, gospod Flagus, vse-,or predstavlja neki nov P°jav, značilen za nas čas,
mdustrije, je ž njo mogot Početi karkoli: enako kot Pločevinko coca-cole. G ca-cola je sladkana vod V®ndar jo vsi pijemo i P ožujemo. Status knji; m književnosti ni vec tal jasen, kot je bil prej, ko , le Se razmišljalo o litera . vrednotah, ko sir lmeli trivialno in tako im n°vano visoko literatur mberto Eco je uspel d azati, da tudi roman la 0 Postane... coca-cola.
Ali nisi prav ti, skupa e nekaterimi drugimi z ? . fkimi pisatelji, že n a) let prej kot drugod ] ^Pi začela pisati na apm? Ali ni vaša žanrsl ziroma samorefleksivi
JiZevnost na dnu steki kri« ,c°Ca-cole skušala o kapljice vodke? e’ mislim, da tega ne
Svetlana Slapsak
mogli reci, saj je bilo naše tržišče tako majhno. Moji kolegi so se preprosto vadili v pisanju romana, ki naj bi ga bralo Širše bralno občinstvo. Sicer pa je to predvsem fenomen zahodnega sveta. Ko se znajdem v njem, me zmeraj preganja vtis, da sem pisateljica iz nekega drugega stoletja.
Mi smo zares živeli v družbi, v kateri se literature enostavno ni splačalo pisati. Vendar je vseeno obstajala možnost, prepričana sem, da si jo ti tudi zaslutila, da nekdo, naelektren z nabojem književnosti, v pločevinko coca-cole nalije bencin in zažge svet okrog sebe.
Takrat se je zdelo, da je to fantazija. Ce gledamo z vidika današnjosti, je Flagus temna slutnja tistega, kar se je s književnostjo res zgodilo. Mogoče je v naslednjem stoletju ne bo vec. Smo ljudje, ki se ukvarjajo z nekakšno staro obrtjo.
Značilnost te obrti je, da daje posebno vrsto užitka.
Tudi meni se zdi, da je tako, ker pri vsaki svoji knjigi uživam, kot da bi bilo to početje zame Cisto novo, le zakaj bi to sicer počeli? Zaradi honorarjev, ki jih ni? Zaradi publike, ki je je tako malo? Očitno to počnemo zaradi užitka.
So pa seveda tudi pisatelji, ki - Ce bi jih presojali po njihovih lastnih izjavah
- ne pišejo ne zaradi užitka ne zaradi zaslužka, ampak zaradi poslanstva, ideje, ki jo hočejo posredovati svojemu kolektivu.
Nočem prevzeti bremena velikih besed. Velike besede in ideje nas lahko samo kompromitirajo. Najpomembnejši je užitek.
Bralci, ki poznajo tvoja stališča in uživajo ob tvoji literaturi, se danes Čudijo -evfemistično povedano - s Cim tako dražiš okolje, v katerem si mimo, uspešno in plodno delovala zadnjih dvajset let, ne samo kot pisateljica, ampak tudi kot znanstvenica?
V zadnjem Času so me precej napadali v hrvaškem tisku. Zanimivo je, da ne napadajo toliko mojega besedila (objavljenega v Die Zeit), ampak bolj mene osebno. Tekst je kratek, na noge pa je dvignil vse hrvaške intelektualce in drugo javnost. Dogajajo se mi scene, ki jih poznamo iz romanov in iz filmov -prava linčanja. Tako rekoč na sebi doživljam žanr javnega linčanja. V zadnjih dveh letih burnih političnih dogajanj je bila kultura "naravno" zanemarjena, ni imela prioritete. Spremenil se je tudi sam koncept literature. V tej novi zasnovi kulture se ne prepoznam, samo spremljam besede, ki krožijo povsod okrog mene: "nacionalna bit“ "iden-
titeta", "identiteta nacionalne biti", "kulturna obnova", "kulturna in duhovna obnova", "kultura kot reprezentant nacionalne biti"; v kritiki lahko zasledite oceno, da je ta in ta pisatelj "najgloblje izrazil hrvaško nacionalno bit". Ne vem, kaj te besede pomenijo. Samo slutim, da gre za nov kulturni koncept, ki naj bi predstavljal hrvaški narod, hrvaško nacionalno bit - in ju hkrati tudi ustvarjal. Ce bi sklepali po zagrebških kulturnih razmerah, je očitno, da novi kulturni koncept raje uporablja simbole kot pa normalen kulturni pretok in komuniciranje; za tak- • šno kulturo je veliko bolj pomembno, da kakemu hrvaškemu pisatelju postavi spomenik, kot pa da izda Časopis. Zdaj je tako - a tako ne bo zmeraj. Zaradi vojne, zaradi tega, ker so vsi pisatelji dopustili, da jih je ta vojna povsem določila in zaznamovala, in ker so o njej pisali, se je spremenilo tudi bralno občinstvo - Ce to sploh lahko imenujemo "bralno občinstvo". Bojim se, da gre za narod, ki od "svojega" pisca pričakuje, da o njem, hrvaškem narodu, kaj pove. To so popolnoma nove kategorije, v katerih se sama ne znajdem, sama sem v tem smislu - izgubljena. Nisem se naučila uporabljati teh novih pojmov in zato sem ta hip v nezavidljivem položaju. Napisala
Dubravka Ugrešid (Foto: Željko Koprolčec)
sem tekst, za katerega sem mislila, da je resničen in posten, pokazalo pa se je, da so vsi prepričani, da so v njem laži, da škodi Hrva-ski. Ce tako mislijo vsi, potem je nekaj očitno narobe.
Človek bi si želel, da bi bilo tega konec, ko se bo končala vojna.
Tudi jaz mislim, da se bo to končalo, ko bo vojne konec; mobilizacijski element, ki se na nikogar posebno ne ozira, se bo moral v hrvaški kulturi umiriti, tradicionalne megle pa se bodo morale v njej razbliniti, Ce zaradi splošne revščine sploh še lahko govorimo o hrvaški kulturi. Ob
vseh teh strahotnih žrtvah in pustošenju je tudi vse, kar se je zgodilo z Jugoslavijo, strašna kulturna katastrofa, njene posledice bomo vsi Sele zaceli Čutiti. Edina lepa stvar, ki se mi je zgodila letos, potem ko sem se vrnila iz Amerike, je bila novica, da bo moj roman izšel v slovenščini.
Svet se zdaj zanima za nekdanjo Jugoslavijo in tudi v literaturi iščejo odgovore na vprašanja, kaj se je zgodilo in zakaj . Tvoja književnost, ironija in blaga destruktivnost tvoje analize naše nekdanje nore vsakdanjosti, je eden najboljših virov za to,
hkrati pa ustreza tvoji popularnosti v svetu. Ali gre pri vseh teh napadih tudi za slabo prikrito zavist?
Seveda, zavist je tudi zelo pozitivna - Jurij Oleša ima sijajno zgodbo o tem, kako so vsi zavidali - Tolstoju, Dostojevskemu ipd. V enem od napadov name in na moje kolegice v teh dneh se je pojavilo tudi stališče, da je treba reprezentativno hrvaško književnost prevesti in ponuditi svetu. Taksen je pac ta poniglavi, socialistični koncept. Zahod pa si paC izmed tistega, kar mu je ponujeno, izbere tisto, kar mu je vSeC.To je vse.
rC	'	IZŠLO JE... / PLOŠČI
FILM / SE EN NOMINIRANEC ZA OSKARJA
Big Black in R.E.M. spet v prvi vrsti
Milko Postrak
Big Black, Pigpile, založba Touch And Go, ^druzene države Amer-*e-1992, 46 minut glasbe, CD plošča, distribucija Rec Rec, cena 1850 sit
Skupina Big Black je 26 zdavnaj del slavne zgodovine ameriškega [očka 80., kot tudi zased-,.a’ ki je po svoje nada-Jsvala njeno izročilo, apeman, in ki smo jo Pjed leti v živo videli tu-1 v Ljubljani. Osrednja osebnost je bil Steve Al-lnL ki je zdaj že nekaj Časa stalna »siva eminenca« ne zgolj ti. »chi-oaske Sole hrupnega (ki-arskega) novega rocka«, aaJ)® v zadnjih letih produciral ali pomagal pri snemanjih različnih sku-Pm; od Tar ali Tad prek mies do švedskih Union Carbide Productions.
Big Black je svoje plo-sc® prej izdajala pri Ho-mestead, pred kratkim Pa je druga pomembna založba iz Chicaga, To-uch And Go, ponatisnila
večino njenih izdaj. In to na CD ploSCah, do katerih ima Steve Albini sicer dokaj odklonilen odnos. Tudi zato je izdajo plošče Atomi-zer v CD obliki naslovil z The Rich Man’s Eight-Track Tape in jo pospremil z zajedljivimi opazkami na račun tehnologije. V okviru ponovnih izdaj se je pojavila tudi plošča z naslovom Pigpile, ki prinaša posnetke z enega zadnjih nastopov Big Black poleti 1987 v neki londonski dvorani. To je njihova druga koncertna plošča, vendar je prva, So-und Of Imapct, izšla kot »uradna piratska izdaja« v nakladi nekaj tisoC izvodov in je težko dosegljiva. Tudi zato je Pigpile toliko bolj dobrodošla izdaja, saj primemo nakazuje, kako silovita, brezkompromisna in prodoma je bila skupina v živo. Vključno z ostrimi Albinijevimi opazkami, zapisanimi na ovitku in posnetimi na njej.
R.E.M., Automatically Live, založba Kiss The Stone, Italija, 1993, 75 minut glasbe, CD plošča, distribucija Digitalija, cena 2160 sit
Skupina REM je - kot vse dobre rock zasedbe -znana tudi po svojih nastopih, vendar do zdaj Se ni objavila redne oziroma uradne koncertne plošče. V zadnjem letu ali dveh je izdala le niz malih plošč, ki so na B straneh prinašale koncertne posnetke, vendar ob tem ni bilo vesti, da bi se morebiti ti posnetki v prihodnosti lahko znašli zbrani na eni plošči. Zato ne preseneča, Ce je v obtoku kar nekaj piratskih plosc, ki prinašajo posne-•tke z njenih nastopov iz različnih časovnih obdobij. NajnovejSi tovrstni izdaji je naslov Automatically Live, zanimiva pa je z vec vidikov. Tehnično je namreč razmeroma dobro posneta,
prinaša pa koncertne izvedbe nekaterih skladb z zadnjih dveh studijskih plošč skupine REM, Out Of Time in Automatic Fot The People. Taksni posnetki so namreč prava redkost, saj se je skupina REM pred časom odločila, da pred letom 1994 ne bo izvedla nobene koncertne turneje. Vmes nameravajo celo posneti še eno studijsko ploščo. Eden redkih nastopov v zadnjem letu ali dveh se je zgodil le v njihovem domačem mestu, Athens v zvezni državi Georgia, 19. novembra 1992. S tega koncerta je tudi za nekaj veC kot uro posnetkov na plošči Automatically Live. Nenazadnje je plošča zanimiva tudi zaradi dokaj dobrih in navdahnjenih izvedb, med katerimi sta dve (drugje nedosegljivi), priredbi, Love Is Ali Around Rega Presleya in Fun Time Iggija Popa.
Osvobajanje irskega katolika
Igra solz (The Crying Game). Scenarij in režija: Neil Jordan. Fotografija: lan VVilson. Glasba: An-ne Dudley. Igrajo: Ste-phen Rea, Forest Whi-taker, Miranda Richard-son, Jaye Davidson. Produkcija: Miramax films. Distribucija: Mladina film. Na sporedu v Cankarjevem domu do 29. marca.
S klasično melodramo je konec. Vsaj do nedavnega je tako kazalo. Se Detektiv in Dama R. Scotta, kjer se pojavlja v najbolj Cisti obliki, je melodramo zmešal s policijskim trilerjem. Ko smo bili že prepričani, da je Fassbinder zadnji režiser velikih melodram in da po njem ne bo ničesar vec, je Neil Jordan posnel klasični tearjerker.
Igra solz je zaenkrat Jordanov najboljši film. Tematika sicer ni tako radikalna, toda Jordan je našel dovolj občutljivih tem, ki niso vprašljive samo pri konzervativnih katolikih. Ostro in eksplicitno napada irski rasizem (»Edini kraj, kjer ti v obraz rečejo, da splezaj nazaj na svojo palmo,« pove črni Forest Whi-taker svojemu ječarju) in militantni fanatizem Irske republikanske armade. Se dobro, da mu IRA ne dela težav, glede na to, da je njene pripadnike prikazal kot ciste fanatike in njihov način boja kot zelo vprašljiv.
Jordanova angažiranost je prisotna v podtonih filma. Rekli smo, da je Igra solz melodrama in se torej ukvarja z ljubeznijo med moškim in žensko. Navadno postavljena v žensko perspektivo mora
Uroš Prestor
melodrama poiskati ustrezno oviro, ki tej ljubezni nasprotuje. Skozi zgodovino so ovire postale stereotipne, dovolj dobre samo Se za televizijske soap opere. Tudi »moška« melodrama ni nova stvar. Tu se pokaže Jordanova inventivnost: obrati so nepredvidljivi, zgodba teče hitro - kar pa se tiCe dialogov - spomnite se samo najstnice Rose v Čudežu in njene verbal-
ne eskapade. Ce omenimo se Jordanovo mojstrsko operiranje z gledalčevimi Čustvi in ravno pravo mero teatraličnosti, se zastavlja vprašanje, zakaj njegovi dosedanji izleti v Hollywood, tako Grajski duhovi kot Mi nismo angeli, niso bili preveč uspešni. To bo lahko popravil 29. marca, na letošnji podelitvi Oskarjev. Igra solz ima zaenkrat sest nominacij: za najboljši film, režijo, scenarij, glavno in stransko moško vlogo ter montažo.
Prizor iz filma The Crying Game (Foto: arhiv)
IZŠLO JE... / KNJIGE
Novo pri Mihelaču
Tiskovno konferenca je bila včeraj v Društvu pisateljev
Tone D. Vrhovnik
Malina Schmidt-Snoj:
Intelektualec na preizkušnji. Študija. Uredil Jaro Mihelač. Založba Mihelač, Ljubljana, 1983.
Mehka vezava, 2.730 Sit.
Doktorsko disertacijo, ki jo je Malina Schmidt-Snoj branila že v začetku 80., je avtorica dopolnila z novimi raziskavami, tako da gre za dvodelno Studijo: prvi del (Dvom na levici) se ukvarja predvsem s tipologijo levega intelektualca v slovenski dramatiki pred, med in po revoluciji, drugi (Problematizacija z desne) pa je predvsem pozitivno vrednotenje pasivnega dramskega junaka in problematizacija enakosti v smrti. Avtorica je v študiji, ki je glede na natančnost podatkov in imen pravi priročnik, definirala možne vloge intelektualca v konkretnem Času in družbi: skeptično ostajanje zunaj, možnost, da se razumnik v določeno družbeno akcijo vključi, a distanco ohrani, in tretjo, ko intelektualec izgubi svojo osnovno funkcijo, s tem da se določeni ideologiji popolnoma preda.
Jože UdoviC: Brazda na vodi. Izbral in uredil Janez Gradišnik. Zbirka Brevir. Založba Mihelač, Ljubljana 1993. Mehka vezava, 2.100 Sit.
Knjigo najznačilnejših Udovicevihih esejev, ki obsega skoraj polovico njegovega tovrstnega dela, zaznamuje skupna poteza: avtor je izjemno nerad pisal o svojem delu in poeziji sploh, pa tudi literarne študije in spremne besede, nastale ob prevodih, kažejo, da je pisal pravzaprav samo o avtorjih in delih, ki so mu bili sorodni in blizu po srcu. Takšna je v knjigi na primer ocena Voduškovega prevoda Goethejevega Fausta, pa študije o Čelanu, Kafki, Laxnessu, Brochu, Jimenezu, Lorci, Nerudi in Mistralu. Pomemben je tudi tekst Krležev spor z dogmatično levico, ki ga je UdoviC objavil 1941 v Dejanju, saj odpira problematiko, navzočo na Hrvaškem in v Sloveniji do danes. Knjiga obsega besedila, ki so nastajala od predvojnih do 80. let, esej o Pasternaku pa je urednik naSel v zapuščini, tako da gre za prvo objavo.
Vinko Modemdorfer: Male nočne ljubavne pesmi. Založba Mihelač, Ljubljana, 1993. Trda vezava, 1995 Sit.
Modemdorfer je pesniško zbirko pripravljal vse od objave zbirke Mah (1981) in se torej ni umaknil iz poezije v dramatiko in režijo. Naslov »ljubavne« je avtor uporabil predvsem zato, ker ne gre zgolj za ljubezen, dvobojevanje dveh, pac pa znotraj širšega konteksta »Časa klavcev, mrzle kovine, dolgih nožev, rezil, besed«, kakor je na ovitek zapisal Tone PavCek, urednik obeh Modemdorferjevih pesniških zbirk. Zato po Pavčkovem 'mnenju zbirka ni vpeta med ljubiti in biti, pac pa »tudi med peto in preživeto.« Knjiga je razdeljena na štiri cikle: prvi nima naslova, sledijo pa mu Pesmi prebujnice, Veselo žalostne pesmi mojemu otroku in ciklus Klavcev Cas. Avtorju se je po strogem izbiranju desetletnega pesniškega dela (v zbirki je Četrtina celotnega dela) posrečilo, da knjiga v celoti govori kot ena sama pesem.
Tomo Virk: Kratka zgodovina večnosti.
Zbirka Brevir. Eseji. Založba Mihelač, Ljubljana, 1993. Mehka vezava, 2100 Sit.
Po bratu Janiju tudi Tomo Virk nadaljuje Sirjenje eseja v smer ne-po-polne-preverljivosti, ki jo je na Slovenskem po dolgih letih zamude odprl Marjan Rožanc, po katerega delu se zbirka imenuje.
V dvodelni knjigi se Virk najprej posveCa odnosu do večnosti skozi vero in predvsem prek Pascalovega skritega Boga, v drugem, bolj filozofskem delu, pa se esejistična pisava prevesi v analizo slovenske literature, predvsem v lik Klementa Juga, junaka Vladimirja Bartola.
Problema se Tomo Virk ne loteva prek potence moCi, kot je Juga videl Jančar, paC pa skozi religiozno razsežnost alpinizma, kar je tudi naslov eseja iz 1991/1992, prek specialistične optike torej, ki pa je Tomu Virku kot alpinistu blizu in jasna. Naslov avtor pojasnjuje s svojo zamišljenostjo nad Bergsonovo mislijo, da so vsi filozofi pisali svoje knjige zato, da bi izrazili eno samo občutje - občutje večnosti in nesmrtnosti.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Četrtek, 25. marca 1993
NOVICE
Politične stranke so morale »popraviti« svoje obračune 1991
RIM - Tajniki italijanskih političnih strank oziroma njihovi upravni tajniki so bili prisiljeni »popraviti« obračune za leto 1991 zaradi opazk Tehničnega odbora za nadzorstvo strank. Včerajšnji Uradni vestnik republike je priobčil veC kot 250 strani obsegajočo prilogo z integralnimi bilancami strank, ki je naslovljena predsedniku poslanske zbornice Giorgiu Napolitanu in sestoji iz podatkov z natančno navedbo tudi popustov za televizijske reklamne spote in osebnih prispevkov. Iz teh številk izhaja, da je Publi-talia (Fininvest) dovolila za televizijske spote v korist KD, PSI, PSD! MSI in Zelenih 90-odsto-ten popust, konkretno 6, 397 milijarde lir, medtem ko je Montecarlo Pubblicita dala demokristjanom 246 milijona lir popusta.
Obračuni kažejo, da je imela KD 1991. leta 856 milijonov lir dobička, da pa izkazuje njena večletna bilanca 12, 3 milijarde lir primanjkljaja in da je dobila za 1, 920 milijarde lir prispevkov, pretežno iz vrst gradbenikov. PSI: 170 milijonov lir prispevkov, zguba 1991 znaša 729 milijonov, vsa dosedanja pasiva pa 26, 6 milijarde lir. DSL: obračun 1991 izkazuje pasivo 5 6 milijarde, skupni primanjkljaj (s KPI vred) pa 43 milijard lir. MSI: deficit 1991 je 3,11, skupni pa 4, 3 milijarde lir. PRI: bilanca 1991 aktivna za milijardo, celotni deficit 2, 7 milijarde lir. PSDI: leta 1991 aktiva za 499 milijonov, globalni deficit pa 9, 4 milijarde lir. Zeleni: deficit 1991 je 340 milijonov, skupni obračun pa izkazuje 132 milijona prebitka (edini tak primer!). Severna liga: 1991 -deficit 255 milijonov, skupno pa 194 milijonov aktive. PLI: primanjkljaj 1991 - 750 milijonov, skupna pasiva pa 9, 4 milijarde lir. Mreža (Rete): deficit 1991 - 73 milijonov lir.
Štirideset bank kaznovali z globo
RIM - Banca dltalia je ugotovila, da je 40 denarnih zavodov kršilo zakonske predpise o delovanju bank. To je sad inšpekcij že iz leta 1989, ko so dognali nepopolno ali izkrivljeno beleženje pasivnih bilanc oz. nepravilnosti pri utemeljevanju investicij. Sankcije, o katerih se je zvedelo šele zdaj, je zakladno ministrstvo naprtilo bankam med 1991. in 1992. letom in naslovilo elanom upravnih svetov, nadzornim odborom in voditeljskemu osebju. Globe gredo od 10.000 do veC milijonov lir in zadevajo tudi 29 kmečko-obrtniških posojilnic. V Furlaniji-Julij-ski krajini velja ukrep za Ljudsko banko v Centi (Videm), preimenovano v Friuladrio (Pravisdo-mini, Pordenon), ki da ni ob gotovi naložbi denarja pojasnila, da gre za rizičen ukrep.
RIM / POROČILO PREDSEDNIKA AMATA
Brezposelnost pesti Evropo
Evropsko gospodarstvo je bolno
RIM - »Brezposelnost v Evropi je najvidnejša klica bolezni evropskega gospodarstva, ki ga moramo ozdraviti«. Tako je med drugim poudaril predsednik italijanske vlade Giuliano Amato, ki je včeraj dopoldne v Ferrari spregovoril evropskim ministrom za delo, zbranim na seminarju o zaposlitvi in strokovnem usposabljanju.
V svojem prispevku k razpravi je italijanski premier ponovil in razvil probleme, ki jih je v zadnjih tednih večkrat nakazal tudi med parlamentarnimi razpravami. V svojem razmišljanju je izhajal iz trditve, da je Evropa sedaj pred izbiro: ali se uspe hitreje razvijati, ali pa bo postala hud kronični bolnik, ki bo potegnil s seboj v nesrečo tudi sosede, medtem ko imajo te države pravico, da si od razvitejše celine pričakujejo sodelovanje, ne pa bolezen. Najvidnejši znak šibkega zdravja evropske ekonomije pa je ravno skromna razvojna stopnja, ki se v nekaterih državah približuje ničli.
Giuliano Amato se zaveda, da so vprašanja zaposlitve tako zahtevna, da se jih morajo lotiti vlade v celoti in ne ministri za delo, tem pa je vsekakor nakazal v razmišljanje tri probleme: »1. Strokovno uspo-sbljanje. Vaša naloga je, da opremite evropske države s takim sistemom usposabljanja, da tehnološki razvoj ne bo veC brisal delavce. 2. Oceniti morate, katera je nujna stopnja socialne varnosti, ki mora spremljati v prihodnosti razvoj industrijskega sistema. Z nižjo stopnjo varnosti bi bila evropska proizvodnja bolj kompetitivna, toda socialna varnost je neodpovedljivo civilizacijsko premoženje. 3. Tržišče dela je treba organizirati tako, da bo vloga države vse bolj omejena in da bo imelo vse
večjo težo neposredno pogajanje med delodajalci in delojemalci. To ne pomeni prepustiti ljudi samim sebi, pac pa dopustiti, da so pogajanja med sindikati in podjetniki sestavni del trga.«
Po oceni italijanskega premiera je razvoj bistvenega pomena. Prav zaradi tega se je zavzel zato, da bi bila evropska proizvodnja konkurenčnejša, zato je treba podpreti predvsem tisto proizvodnjo, ki je konkurenčna tako po kakovosti kot po ceni. V sedanji gospdoarski stvarnosti obstajajo države, ki so tehnološko bolj razvite in zato so konkurenčnejše kot Evropa, druge pa so konkurenčnejše zato, ker je cena delovne sile znatno nižja. Evropa si ne more privoščiti, da se ustavi sredi toka, ker bi sicer ostala oaza premožnih, vendar nesposobna posredovanja razvoja sosedom. Vse to pa bi še pospešilo težave s priseljevanjem revnih.
Doslej se je Evropa razvila in spremenila, je zaključil svoje razmišljanje Giuliano Amato, toda ne v zadostni meri, ker je brezposelnost problem vseh in ne samo šibkih območij kot so italijanski Jug, Grčija in Irska. Tudi zaradi tega je italijanski premier nazakal ministrom za delo zahteven izziv: oblikovati konkretne in inovativne predloge in ne samo akte seminarja.
Popoldne so razpravljale! izoblikovali prvo tezo: eno od primernih zdravil je prav strokovno usposabljanje. Naložbe v usposabljanje so potrebne, ker le tako je mogoče poživiti razvoj. Stalno strokovno usposabljanje delavcev mora biti vzporednica tehnološkemu obnavljanju podjetij, ker se le tako lahko oblikuje »magični krog« razvoja. (VT)
______TRST / OBISK PREDSTAVNIKOV ZSO PRI SKGZ__
Za poglobitev odnosov s koroškimi Slovenci
Mnogo sorodnosti in stičnih točk med organizacijama
Z včerajšnjega srečanja med delegacijama SKGZ in ZSO (Foto Ferrari? KROMA)
TRST - Včeraj sta se na sedežu SKGZ v Trstu sestali delegaciji Slovenske kulturno gospodarske zveze in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki sta ju vodila predsednika Klavdij Palčič in Marjan Sturm.
Predstavniki obeh organizacij, med katerimi sicer že vrsto let potekajo redni stiki in sodelovanje, sta srečanje izkoristili kot priložnost za medsebojno informacijo o položaju Slovencev v Italiji in na Koroškem. Gre za različne okoliščine, v katerih manjšini živita in delujeta, mnogo pa je obenem sorodnosti in stičnih točk, ki potrjujejo, da je trdna povezanost med Slovenci, ki živijo izven meja Slovenije, življenjsko potrebna. To velja še posebej za čas velikih sprememb, v katerem ne manjka zaskrbljujočih znamenj.
Na srečanju je bila podčrtana ugotovitev, da občutek začasnosti, v katerem so ob mnogih nerešenih vprašanjih prisiljeni živeti pripadniki manjšin predstavlja že predolgo resno oviro v življenju obeh skupnosti. To je jasno razvidno iz težav, ki jih doživljajo pomembne manjšinske institucije, brez katerih si preži-
vetja in razvoja manjšin ni mogoCe predstavljati.
Tako SKGZ kot ZSO se zavzemata za dosledno izvajanje načel o manjšinski zaščiti, pri Čemer naj se državi, v katerih manjšini živita dejansko in ne le deklarativno orientirata po evropskih standardih, prvenstvenega pomena pa je ustvarjanje najboljših pogojev za sodelovanje s sosednjo Slo-
venijo, ki naj ima do Slovencev izven meja državniški pristop z upoštevanjem objektivnih razmer in pluralizma, ki je za manjšini značilen.
Predstavniki SKGZ in ZSO so ob naglašanju potrebe po načrtovanju skupnih pobud tudi poudarili pomen sodelovanja z vsemi silami večinskega okolja, ki je v današnjem času se po-
sebej izpostavljeno nacionalističnim pritiskom in manipulacijan1’
Gre za dolgoročno vizij0 možnosti uspešne integracije manjšin v večinsko družbo, ki si ji kij110 težavam ni mogoče odpovedati, kajti večje razumevanje položaj3 manjšin pri večinskem narodu dejansko predstavlja eno izmed temeljnih postavk boj3 proti asimilaciji.
TRST / OD 29. DO 31. MARCA V KONGRESNEM SREDIŠČU TRŽAŠKEGA VELESEJMA
Mednarodna razstava in zasedanje fransadria po osmih letih spet v Trstu
S sodelovanjem severnojadranskih pristanišč prelomiti hegemonijo severnih luk
Drago Gašperlin
TRST - Zoperstaviti se prevladi severnoevropskih luk: to je bil namen prve izvedbe Tran-sadrie (1980), a to je tudi cilj letošnje devete istoimenske razstave z mednarodnim zasedanjem o zgornjejadranskih prevozih, ki bo po osmih letih spet v kongresnem središču Tržaškega velesejma. Ne gre za oblikovanje kakšnega kartela med pristanišči na obeh straneh Jadrana, pac pa za zastavljanje skupnih moCi v krepitev konkurenčnosti teh luk, v izboljševanje ustreznih storitev za odtegnitev Cim večjega deleža blagovnega prometa iz srednje-vzhodnega evropskega zaledja severnim lukam in njegovo preusmeritev v jadranske prek uveljavitve »jadranskega koridorja«, ki naj pelje tako skozi Pirej v Črno morje kot na Bližnji, Srednji in Daljni vzhod. Pri vsem tem lahko odigra tudi Trst kljub zdajšnji krizi važno vlogo: dokaz tega je bilo že izjemno zanimanje za letošnjo Tran-sadrio na njenih predstavitvah v Miinchnu, na Dunaju in v Budimpešti (zadnja je bila nedavno na Reki), sicer pa dejstvo, da se pridejo udeležit tržaške Transa-drie, ki bo trajala od 29. do 31. marca, zastopniki bavarskih špediterjev, avstrijskih železnic, madžarskega avtopre-voznega sistema in med drugim vseh zainteresiranih organizmov v Sloveniji in Hrvaški, Ne sa-
mo, razstavljat bodo prišli celo Američani in Angleži, pa ne le zato, da bi pokazali, s Cim premorejo na tehnološkem področju, temveč zato, ker pripisujejo Transadrii pomen in težo, ki ji v resnici tudi gresta, kakor je naglasil generalni sekretar Tržaškega velesejma dr. Giorgio Tamaro na včerajšnji tiskovni konferenci, med katero je prireditev globlje razčlenil elan izvršnega odbora dr. Francesco Slocovich.
V bistvu gre za izpeljavo učinkovite sinergije na investicijskem in drugih področjih, ki naj strnjeno ojaCi potencial jadranskih luk - od Trsta in Tržiča do Benetk, Chioggie in Nogara, od Kopra do Pulja in Reke. V šahu ni samo obstoj italijanskega pristaniškega sistema kot takega, tu imamo opraviti s pravo identitetno krizo, ki bi lahko že pri temeljih ogrozila strateško pomembno evropsko ekonomsko združevanje; ko ne bi uresničili Se južnega evropskega pomor-sko-prevoznega pola ob popolni izgradnji ustreznega prometno-intermo-dalnega omrežja, bi bili izrinjeni na rob svetovnega tržišča in se ne bi veC mogli kosati s konkurenčnimi izzivi ne le Pacifika, paC pa tudi Amerike, Mehike in Kanade. Kar 60 odstotkov vsega kontejnerskega prometa na svetu se odvija skozi deset azijskih, severnoameriških in severnoevropskih prista-
nišč, je ponazoril dr. Tamaro s pripombo, da je to hegemonija, ki jo gre absolutno prelomiti. Kako? Kot rečeno, z ovrednotenjem »jadranskega koridorja«, s Čimer povsem soglašajo tudi na slovenski in hrvaški strani: ne gre za sklepanje posebnih dogovorov o delitvi prometnih tokov, kajti pristaniške dejavnosti so podvržene neizprosnim tržnim zakonitostim, gre pa za kolikor le možno kooperacijo med severnojadranskimi lukami pri tehnološko-prenovitvenih postopkih in pridobivanju klientov, ki se danes usmerjajo drugam.
Z včerajšnje tiskovne konference na Tržaškem velesejmu (foto Križmančič)
H
TRST
h
Italijansko slovenski seminar o zaščiti beguncev
TRST - V konferenčni dvorani Ekonomske fakultete na Univerzi v Trstu se bo začel jutri tridnevni italijansko-sloven-ski študijski seminar o mednarodni zaščiti beguncev in pribež-nikov, ki ga prirejata deželno vodstvo ACLI in IPSIA-ACLI s sodelovanjem RdeCega kriza Slovenije ter Slovenske Karitas in pod pokroviteljstvom deželne vlade FJK ter Univerze. Na seminarju bodo sodelovali strokovnjaki in pravniki z obeh strani meje, a v nedeljo opoldne (pred koncem seminarja) bo tiskovna konferenca.
PREISKAVA / POJASNILO^
Di Dorina: KPI »le« provizije, ne podkupnine
MILAN, NEAPELJ -Dan po hudih obtožbah so prišla na vrsto pojasnila, zanikanja, a tudi prijava sodstvu. »KPI ni prejela podkupnine od družbe SNAM za dobavo sovjetskega plina Italiji, pac pa so bile to le provizije.« Tako je včeraj pojasnil
Leonardo Di Donna, bivši podpredsednik ENI, ki je dan prej v intervjuju za gospodarski dnevnik MF »razkril«, da so tudi komunisti prejeli podkupnine.
Intervju je dvignil mnogo prahu, predvsem v vrstah Stranke komunistične prenove. V intervjuju je bilo namreč zapisano, da naj bi v vsej zadevi posegla komunistična predstavnika Cer-vetti in Cossutta. Včeraj je Di Donna »popravil«
TRST / ODPRLI SO JO VČERAJ
Prodajna razstava Ubrografica s knjigami iz Alpe ■ Jadrana
Med sodelujočimi tudi slovenski Center za mednarodno raziskovanje in razvoj in zamejsko grafično podjetje Graficenter
TRST - Knjige in ne samo knjige. To daje na ogled letošnja prodajna razstava knjig iz območja Alpe-Jadrana Librografi-ca, ki so jo odprli včeraj v prostorih tržaške Pomorske postaje. Knjige so seveda glavni protagonist te tretje izvedbe tržaške prireditve, ob knjigah pa si lahko obiskovalec ogleda vrsto posterjev, koledarjev, slik strojev za vezanje knjig in celo darilnega papirja.
Na razstavi, ki bo odprta do ponedeljka, sodeluje štirideset razstavljavcev iz Veneta,
Piemonta, Avstrije, Madžarske, Slovenije, Hrvaške in Furlanije-Ju-lijske krajine. Med temi je mnogo majhnih, a specializiranih založb, nekaj pa je tudi založniških velikanov, kot sta na primer Mondadori in Ei-naudi. Večji del razstave je namenjen otroškim knjigam, ki so s svojimi pisanimi slikami in slikanicami prava paša za oci ne le najmlajših, pac pa tudi odraslih.
V dvorani Nordio prihaja do izraza tudi slovenski glas: matični in zamejski. Matični je zaobjet v razstavnem
prostoru Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj. Zamejskega predstavlja podjetje Graficenter s svojimi grafičnimi izdelki in knjižnimi opremami. Med razstavljenimi knjigami v standu Grafi centra so seveda tudi publikacije Knjižnih izdaj Založništva tržaškega tiska: zbirka Črno na belem, knjige Jadranskega koledarja, zbirka EST-Libri, ki naj bi postala nekakšno slovensko okno v italijanski kulturni svet. Zal se sedaj to okno pod udarci gospodarske krize vse bolj zapira...
Razstava Ubrografica na tržaški Pomorski postaji vabi na ogled (f. Križmančič/KROMA)
tudi ta del intervjuja-
Dejal je, da sploh ne PoZ^ na ne Cervettija (k1 1 vpleten v drugo podku pninsko afero) ne Cossu te, in da ni nikoli prel® njunih telefonskih p°zl vov, pac pa, da ga je Eu genio Cefis »opozoril«113 morebitne špekulacij0 prav na račun omenjen1 ^ komunističnih predstav nikov.	..._
Pojasnilo ni zadovolj1^ lo predsednika SKP /\rg manda Cossutto, k1 J včeraj prijavil Di DoU° sodstvu zaradi obreK vanja po tisku.
Včeraj je bilo »vro°e tudi v Neaplju. Najh° J napeto je bilo pred s® dežem finančnih stra nikov, kjer je mno2lC^ buCno opsovala blvS®j’ občinskega odboru1 Silvana Masciarija 0 izhodu po dolgem z slišanju. Masciari je 0 tožen, da je prejel p0«*^ pnine v zvezi z gradfG0 del za mundial leta 1° in s privatizacijo obd1^ ske smetarske službe, ponedeljek se je pre g organom pregona, P včerajšnjem zaslišanju P so mu sodniki d o de * hišni pripor. Ob 12110 se je obtoženec le s te vo in z odločilno P A močjo mož postave re^ iz nevarnega obr°
razjarjene množice.
stražnik1 50
bi'
Finančni st
Neaplju ^
d bi ki naj bl
vedno v skali« sedeže krajevnih strank, zbrali gradivo, ki 1 jim sluzilo za nada J vanje preiskave o nep vilnostih v tamkajšnje01 mestu. Gradivo je za • valo predvsem vse „g nike strank od leta do letos in proraču posameznih strank.
/
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
l-pTRST / OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA TRGOVCEV h
Minister Guarino o tržaški krizi
Predlog o sestanku med sindikati in gospodarskimi ministrstvi, ki naj bo v Trstu
RIM / PRISTAŠI OBEH TABOROV OSTRO POLEMIZIRAJO MED SEBOJ
Referendumi v žarišču politične debate
Transverzalni razkol znotraj večine strank
TRST - Minister za industrijo Giuseppe Guarino je bil včCraj navzoč na obenem zboru združenja trgovcev tržaške pokrajine. V svojem posegu je med drugim izrazil prepričanje, da bi kazalo uvesti nekatere podporne mehanizme in olajšave za neodvisne delavce in istočasno odpraviti nekatere neskladnosti v davčnih obveznostih.
Minister Guarino je menil, da je zaskrbljenost krajevnih operaterjev dokaj upravičena. S tem v zvezi pa po njegovem mnenju kaže okrepiti manjše podjetništvo, ne samo zato, ker gre za pomemben dejavnik v italijanskem gospodarskem tkivu, temveč tudi zato, ker predstavlja pomembno alternativo upadanju Števila zaposlenih v odvisnem sektorju. Kar zadeva trgovsko področje pa je poudaril prožnost majhnih trgovskih podjetij v primerjavi z obrati velikih razsežnosti: gre za značilnost, ki je v skladu s spremembami v vidu enotnega evropskega tržiSCa.
Guarino se je ustavil tudi pri problemih zaposlitve in industrijskega razvoja, kar še zlasti žuli Trst. Na tem Področju je ministrstvo
za državne udeležbe v preteklosti odigralo pomembno vlogo in je nekje predstavljalo vodilni sektor, medtem ko je zadnje Čase industrija z državno udeležbo zašla v krizo, kar ogroža delovna mesta in zaposlitev v vsej tržaški pokrajini. Industrija z javno udeležbo se ne more uveljaviti od enega dneva do drugega, temveč je te posege treba načrtovati in urediti ves sektor tako, da bo zmožen ublažiti krizne udarce. Ob koncu je minister
za industrijo Giuseppe Guarino predlagal, da bi posvetili tržaški krizi poseben sestanek med sindikalnimi organizacijami in gospodarskimi ministrstvi, ki bi ga kazalo organizirati prav v Trstu.
Ob robu svojega obiska v Trstu, se je Guarino sestal tudi s predstavniki tržaških to-bakarjev, ki so se mu potožili zaradi, po njihovem, nelojalne konkurence, ki jo izvajajo slovenski free-shopi onkraj meje.
Foto Križmancic (KROMA).
RIM - Referendumi 18. aprila in še zlasti tisti, ki zadeva spremembo volilnega zakona za senat v večinskem smislu, so v ospredju politične razprave v Italiji. Soočanje med skupinama za DA in za NE postaja iz dneva v dan ostrejše, obenem pa se stopnjuje dialektika tudi znotraj obeh skupin samih. Soočanje je zlasti živahno v skupini za DA, medtem ko je manj izrazito med silami, ki so se opredelile za NE, Čeprav so tudi te razcepljene kot dokazuje dejstvo, da je bil včeraj oblikovan še en odbor za NE in sicer tretji ali četrti po vrsti. Tudi odbori za NE se ločujejo po strankarski opredelitvi udeležencev, včeraj pa se je javnosti predstavil "pluralistični odbor”, ki združuje nekatere misov-ce in predstavnike manj znanih političnih sil kot so piemontska Liga in Demokratični forum, stranka upokojencev in razne družbene organizacije.
Gre skratka za nov tranzverzalni odbor, enega od tolikih, ki nastanejo in se nato razpustijo, ko gre za odločanje o vprašanjih, ki razdvajajo družbo. Tako so razen redkih izjem (SKP in Mreža na levi ter MSI na desni so s tega vidika najbolj kompaktne) razdeljene tudi stranke. Ne vse v
enaki meri, toda v vseh so se opredelili tako za DA kot za NE ljudje, ki jih sopotniki imajo bolj v breme kot v pomoč. In Ce je fronti za NE v veliko breme bivši socialistični tajnik Bettino Craxi, so fronti za DA v prav tolikšno breme politiki kot Antonio Gava ali Cirino Pomicino. Seja de-mokršCanskega vsedržavnega sveta pa je bila tudi priložnost za ocenjevanje strnjenosti stranke relativne večine. Vodstvo in vsedržavni svet sta se na predlog tajnika Mina Martinazzolija opredelila za DA, toda nihče od pri-
sotnih voditeljev si ni delal utvar, da je stranka okoli tega soglasna. Vsi voditelji, ki so jih novinarji "potipali”, so si bili mnenja, da je stranka razdvojena, mnenja pa so bila različna o tem, kolikšna je teža zagovornikov DA in NE. Nekateri menijo, da je razmerje 70 proti 30 v korist DA, drugi, manj optimisti, da so si po številčnosti pristaši obeh opcij enakovredni. Med ene in druge pa se je postavil podtajnik za finance Pino Pisicchio, ki je na straneh strankinega glašila 11 Popolo javno zagovarjal svojo pravico do
dvoma.
Kar zadeva konkretno opredelitev do referendumov velja zabeležiti članek, ki ga je za tednik SKP pripravil predstavnik DSL Stefano Ro dota, ki opozarja, da zmeda teh dni ponazarja kontinuiteto z osemdesetimi leti in z osebnostjo, ki jo je to obdobje v najveeji meri utelešal, Francescom Cossigo. To izhaja po Ro-dotajevi oceni tudi iz zlorabe termina "novo”. Bivši predsednik DSL fronti za DA očita predvsem nejasnost in zavajanje volilcev.(VT)
- NEAPELJ / BILJE MED NAJNEVARNEJŠIMI ZLOČIN C In
Karabinjerji aretirali zloglasnega kamorističnega kolovodjo Ambrosia
NEAPELJ - Karabinjerji so aretirali zloglasnega kamorističnega vodjo Franca Ambrosia iz San Giuseppa Ve-suviana, bolj znanega z vzdevkom »Francuccio a mačehietta«. Iskali so ga trinajst let, odkar je pobegnil iz jeCe v Avellinu, kjer bi moral presedeti 20 let zaradi združevanja v zločinske namene, ropa, ugrabitve z izsiljevalnim namenom in umora. Ambrosio, 37 let, se ni upiral karabinjerjem: ko so obkolili razkošno poslopje, v katerem ima pod lažnim imenom inženirja Gaspareja stanovanje in je tam živel s tri leta mlajšo Giuseppino Russo (»Giosy«), ki mu je rodila dve hčerki, je sprva mislil, da so ga napadli elani drugega kamori-
stičnega klana; ko pa je spoznal, da gre za može postave, si je oddahnil...
Franco Ambrosio je vodil kamori-sticne skupine ob vznožju Vezuva in bil najzvestejši zaveznik skrivača Maria Fabrocina, s katerim je znotraj »kartela Nuova Famiglia« izbojeval zmago nad organizacijo Raffaeleja Cu-tola. Njegova tolpa se je bavila med drugim z izsiljevanjem, preprodajo mamil in pranjem umazanega denarja. Ambrosia naj bi v zadnjem Času večkrat videli v Rimu in raznih italijanskih letoviščih, vselej pod lažjim imenom. Notranji minister ga je uvrstil med pet najnevarnejših kamori-stov na begu, proti katerim so izdali tudi mednarodne zaporne naloge.
___■___TRST / OBČNI ZBOR GOSTINSKE SEKCIJE SDGZ_
Gostinci opozorili na probleme odvisne od gospodarske recesije
Med probleme sodi tudi konkurenca osmičarjev in agriturizma
Boris Simoneta
trst -
stroka je p
Cesije, k Zajela nas di velikej no-izvozi Bivšo Jugi dvni ucii Prenašaj občutljiv )e gostins
stilu in svesti hajhuji de), ver ni prev:
Pomo
cije S ga
tork v S, Iušč torj
slabo obiskana. Gostilne na obmejnem območju v Sloveniji odjedajo lep kos pogače, pod vsako kritiko pa je »divja konkurenca« nekaterih osmiCarjev. Blagodejne učinke bi lahko prinesla boljša turistična promocija naših krajev in učinkovitejše reklamiziranje gostinske ponudbe. Gostinski operaterji sami pa morajo ob strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju težiti k še višji stopnji profesionalnosti, pa tudi generacijska zamenjava in zaupanje mladim kadrom lahko prispeva pomemben delež. Povprečna raven gostinskih obratov je dobra, nekatere pa je specializirana enoga-stronomska ustanova označila za izvrstne. Za zadovoljitev zelja in okusa gostov mora biti ponudba bogata, vendar naj jedilnik obvezno vsebuje tudi domače specialitete in tipične jedi, ki jih je z iznajdljivim pristopom močno še obogatiti.
Tajnik Niko Tence je orisal uresničene (T for you, cesta terana) oziroma načrtovane (brošura o slovenskem gostinstvu v Italiji) promocionalne pobude. Plodni so stiki z gostinci SGZ Gorica in organizacijo FIPE, s katerima so uresničili nekatere skupne akcije. Tence je omenil tudi dobre stike s sorodnimi ustanovami v Sloveniji, z Deželo, s turistično ustanovo in SDZ-PI, ki skrbi za strokovne tečaje (v teku je tečaj za kuharje). Napovedal je, da bodo v prihodnjih mesecih organizirali uvodni
Gostinci so na obenem zboru pokazali na svoje probleme (Foto Ferrari KROMA)
teCaj za prezentacijo in prilagajanje pijače z jedačo, ki naj bi prispeval k razširitvi somellierske kulture pri gostinski ponudbi.
Predsednik goriške gostinske sekcije Avguštin Devetak je poudaril, kako sedaj gostinci iz obeh pokrajin še bolje sodelujejo kot v preteklosti in s skupnimi močmi naj bi uresničili veC pobud za kakovostni vzpon enoga-stronomske stroke.
O akciji pokušnje vin pri nekaterih vinogradnikih, ki je stekla v dogovoru s Kmečko zvezo, je poročal Nevio Corbatti, medtem ko je Edi Kraus kot eden izmed treh slovenskih elanov pokrajinske ustanove za turistično promocijo obvestil prisotne, da je v pripravi ponatis nove brošure o Krasu v obliki mape z navedbo turističnih itinerarijev, pripravljajo pa tudi nove turistične smerokaze.
Med razpravo so se di-
skutanti dotaknili številnih problemov, glavni vozel pa je vsekakor bil vprašanje nelojalne konkurence osmiCarjev in deloma agroturistiCnih obratov, ki tudi ob tihi podpori občinskih uprav krepko presegajo svoja pooblastila in brez vsakršne davCne obremenitve ponujajo neomejen izbor jedi. Kot moderator je ravnatelj SDGZ Vojko KocjanCiC spričo nedorečenosti zakonodaje nakazal rešitev, da bi vse občine sledile zgledu dolinskih upravitejev, ki so ob sodelovanju vinogradnikov aktivirali učinkovito samonadzorno komisijo. Tudi težnja po Cim-boljši kvaliteti vina bi morala odpraviti to vprašanje. Zanimivo je bilo pričevanje someljeja Sergija Cesarja, ki vidi izhod v povečanju strokovnosti in kulturi pitja vina, najti pa treba skupni jezik z vinogradniki, da bo vino valorizi-
rano do take mere, da se bo pri obedu povzpelo na enakovredno raven s hrano.
Sklepna misel občnega zbora je bila, da se bodo gostinci morali elastično prilagajati novim razmeram, diversificirati svojo ponudbo in tudi budno slediti razvoju kraškega teritorija. Ob vse večjem davčnem pritisku in naraščajoči nelikvidnosti je bančna sekcija slovenskih denarnih zavodov pripravila paket finančnih ponudb, kot je npr. ugodno šestmesečno posojilo za kritje davkov 740, ICI, ICIAP in drugih.
Izvoljeni elani odbora gostinske sekcije: Corbatti Nevjo, Doljak Lino, Moira Fontanot, Guštin Branko, Guštin Lojze, Jejčič Božo, Karis Giuliano, Sardoč Adolfo (Fernando), Sardoč Ranko, Škabar Romano, Tence Niko, Zivic Pavla, Milic Ivan (Trst), Petelin Martin.
ČEDAD / ZARADI DOLGE SUŠE
Gorati predeli Benečije brez vode
Rudi Pavšič
ČEDAD - Včerajšnje deževje ni bistveno prispevalo k odpravljanju težav z dobavo vode v nekaterih goratih predelih Benečije. Vremenske napovedi, ki za konec tedna obetajo suho in hladno vreme z burjo na Primorskem, ne gredo v smer pričakovanj tukajšnjih krajanov, ki so se znašli v velikih težavah zaradi praznih vodovodov.
Dejstvo je, da v Benečiji že od 3. decembra ne dežuje in da so zaradi nenavadnih vremenskih okoliščin nekateri vodni bazeni skoraj prazni. Vedeti je namreč treba, da dobršen del beneških občin dobiva vodo iz starih vodovodov, ki vodo Črpajo iz majhnih studencev, ki so tacaš povsem izsušeni.
Najbolj zaskrbljujoče je stanje v nekaterih goratih predelih občin Podbone-sec, Grmek, Fojda in Tavorjana. V Ceneboli (Občina Fojda) so vaščani pred županstvom pripravili protestni shod, ker občinska uprava ni še poskrbela za ureditev vodovodnega omrežja, kot je sicer obljubila. V te kraje vodo prinašajo z avtocisternami go-riških, tržaških in videmskih gasilcev, ki dnevno skrbijo, da krajanom ne zmanjka tekočine vsaj za najnujnejša opravila.
Zaradi kroničnega
pomanjkanja vode, Zupani omenjenih občin pozivajo vse občane, naj z vodo štedijo in je ne uporabljajo za zalivanje vrtov ali za pranje avtomobilov.
Najhujši je položaj v Občini Podbonesec, kjer so nekateri zaselki (Ruonac, Ofjan, Vrh, Gornji in Spodnji Mar-sin, Pocera, Bijaca in Kras) že dalj Časa brez vode. V teh krajih voda skozi pipe priteka le nekaj ur na dan, ponoči pa je vodovod zaprt, ker ga polnijo z avtocisternami.
Kot smo izvedeli, s pomočjo gasilcev so doslej zadostili primarnim potrebam prebivalstva. Vprašanje pa je, kako v bodoče, ce ne bo deževalo. V primeru nadaljnjega sušnega obdobja bodo poklicali na pomoč tudi vojsko, saj je posredovanje gasilcev že na meji njihove zmogljivosti.
Sušno obdobje pa ni kritično samo zaradi pomanjkanja vode. V tem Času se je izredno povečala nevarnost gozdnih požarov. Tudi v Benečiji so v zadnjih mesecih morali večkrat poseči gasilci, da so pogasili nastale požare. Da bi preprečili nastanek večjih požarov gasilci in zastopniki civilne zaščite prosijo vse za sodelovanje. To lahko storijo tudi z brezplačnim telefonskim klicem na številko 1678-43044.
Ar
Četrtek, 25. marca 1993
NOVICE
Hišna preiskava finančnih stražnikov pri Gianniju Bravu (PSI)
PORDENON - Finančni stražniki so opravili včeraj hišno preiskavo na domu Giannija Brava, vidnega predstavnika PSI v Furlaniji-Julij-ski krajini. Preiskovalci so opravili preiskavo po nalogu namestnika javnega tožilca iz Pordenona Raffaeleja Tita, ki se že nekaj tednov ukvarja s podkupninami, obenem pa tudi o prodaji nepremičnin, oddaji v zakup javnih del, gradbenih in cestnih.
Finančni stražniki so obenem preiskali tudi Bravov urad, iz katerega so odnesli nekaj svežnjev dokumentov.
Gianni Bravo je bil dolga leta predsednik videmske trgovinske zbornice, bil pa je tudi predsednik Unioncamere, sedaj pa predseduje go-riškemu Dokumentacijskemu centru, ki deluje pod okriljem Dežele.
Včeraj se je iz Vidma izvedelo, da Brava ni bilo v mestu, in da bi se bil moral vrniti šele v poznih večernih urah.
Medtem je pordenonsko sodstvo poostrilo ukrep proti podjetniku Luigiju Cimolaiu, bivšemu predsedniku tamkajšnjega Združenja industrij-cev, ki je obtožen podkupovanja. Proti njemu so izdali mednarodni zaporni nalog, ker preiskovalci domnevajo, da se skriva v tujini (v Avstriji ali Švici).
Dežela še brez dveh odbornikov suplentov
TRST - Deželna skupščina tudi vCeraj ni izvolila dveh odbornikov suplentov, ki bi v upravi nadomestila socialista Riga in demokristjana Ben-venutija. Oba sta vpletena v sodne preiskave in sta odstopila. Odložitev izvolitve dveh novih upraviteljev je sprožila protest opozicijskih strank.
Skupščina je na včerajšnji seji odobrila zakon, ki dopolnuje reformo turističnih ustanov. Slednje bodo imele po novem pravico do deželnih finančnih prispevkov. Svetovalci so nato vzeli v pretres napovedano reformo deželnih ustanov. Včeraj so govorili predvsem o združevanju ustanov na kmetijskem področju.
Pavle Merku jutri na Ravenci
REZIJA - V petek, 26. marca, bodo v okviru pobude »Srečanja z avtorjem«, ki jo prireja gorska skupnost za Kanalsko dolino, v kulturni dom na Ravenci povabili Pavleta Merkuja.
Merku, ki že veC let raziskuje jezikovne in etnografske značilnosti Rezijanov, bo spregovoril o svojem delu ter o pobudah, ki jih kaže uresničiti za ovrednotenje rezijanskega narečja. (R.P.)
Sgarbija marsikdo ne mara
RIM - Vittorio Sgarbi, provokator po poklicu, poslanec in umetnostni kritik v prostem Času, zaCne presedati kolegom, ki so se očitno naveličali Sgarbijevega narcizizma in samohvale. Poslanec, ki se je pred Časom gol pojavil na straneh Espressa, je rimskemu tedniku pred nekaj dnevi zaupal svoje »znatne uspehe z ženskami«, potem ko se je po poslanski zbornici sprehajal v spremstvu nove porno zvezde Milly D’Abraccio.
Podtajnik za pošte Publio Fiori (KD) mu je zato vCeraj skupaj z osebnim pismom poslal tudi reklamno gradivo za nove proteze zoper impotenco, ki bodo na prodaji v Italiji. Se bolj strupena od podtajnika pa je bila Marina Ripa Di Mea-na, ki je izjavila, da Sgarbi ni novo utelešenje Casanove, paC pa »moški-objekt«, ki se ga Zenske poslužujejo po mili volji, začenši z njegovo materjo, ki ga »izkorišča in hoče samo, da prinaša domov denar«. In Marinino razmerje z Sgarbi jem? »Uporabljala sem ga kot hišnika, ki naj mi organizira večere in praznike, ko sem bila prezaposlena, da bi za to poskrbela«.
Marina Ripa Di Meana tudi zlobno razbija Sgar-bijev kliše sexy moškega. »Vittorio ne ve, kako se ženskam streže. One ga izkoriščajo, ker vidijo v njem pomoč za kariero, a on, revček, se tega ne zave«.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061 -322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-779661 l,fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
NOVICE
Sindikalna skupščina uslužbencev ZTT
Založništvo tržaškega tiska je pred kratkim formalno obvestilo sindikalno predstavništvo podjetja o finančnih oziroma proračunskih težavah nekaterih oddelkov založništva. Uslužbenci ZTT so se zbrali na skupščini in z veliko zaskrbljenostjo ocenili položaj.
Napovedana preureditev bo, kot kaže, zadevala oddelek knjižnih izdaj, računalniški center IBM, oddelek za razpečevanje tujih listov Distriest, krčenje osebja pa napovedujejo tudi v tiskarni in v blagajni. V teh dveh oddelkih bo najbrž prišlo do predčasne upokojitve treh uslužbencev.
Sindikalni odbor in vodstvo ZTT sta se sporazumela, da bosta po možnosti iskala skupne rešitve za premostitev krize.
Občna zbora na Proseku in Kontovelu
Jutri ob 20.30 se bodo v prostorih društvene gostilne na Proseku zbrali elani tega vaškega zadružnega gostinskega obrata. Po poročilih upravnega in nadzornega odbora se bodo elani izrekli o obračunu za leto 1992 ter izvolili nov petčlanski nadzorni odbor. Ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju pa se bodo zbrali v društvenih prostorih elani gospodarskega društva Kontovel. Na dnevnem redu bo poleg poročil še odobritev obračuna za leto 1992 ter izvolitev novega vodstva (B.R.)
Prekinitev električnega toka
Občinsko podjetje Acega sporoča, da bo zaradi vzdrževalnih del na električnem omrežju prišlo v soboto med 8. in 12. uro do morebitnih prekinitev električnega toka v nekaterih predelih Opčin in Trebe.
Fotografski natečaj
Tržaški fotografski krožek prireja fotografski natečaj z naslovom »Tržaška dekleta«. Za informacije se morajo zainteresirani obrniti na sedež krožka v Ul. Zovenzoni 4, in sicer ob torkih med 18. in 20. uro (tel. 635396). Rok za predložitev del zapade 8. maja.
Jtivna pobuda SKP o zakonu o splavu
Zenske Stranke komunistične prenove vabijo jutri popoldne na srečanje o izvajanju zakona št. 194 o prekinitvi nosečnosti. Govorili bosta Marina Rossanda in Daniela Gerin, podpredsednica deželnega sveta Augusta De Piero Barbina pa bo spregovorila o problemih tujih žensk v Italiji. Srečanje bo ob 17. uri v Ul. Tarabocchia 3.
POLITIKA / REFERENDUMI
DA ali NE: kampanja že zelo ostra
Ze prve manifestacije in javne pobude dokazujejo, da bo volilna kampanja za aprilske referendume tudi na Tržaškem zelo živahna in polemična. V središču pozornosti sta predvsem volilna referenduma za izvolitev senata in za izvolitev občinskih uprav. Duhove buri predvsem prvo ljudsko glasovanje, medtem ko je referendum o volilnem sistemu za občine še v dvomu, saj se poslanska zbornica v teh dneh ukvarja z ustreznim zakonskim določilom, ki bi primeru odobritve morda preprečil referendum.
Med najbolj glasnimi zagovorniki NE na volilnih referendumih je Stranka komunistične prenove, ki v utemeljitvi svojega nasprotovanja večinskemu volilnemu sistemu prinaša nedavno francosko izkušnjo, Ceš da ima zelo škodljive posledice. Večinski sistem po mnenju pokrajinskega podtajnika Ja-copa Veniera dejansko ukinja vsakršno opozicijo. Da bo volilna kampanja ostra predvsem na levici priča huda kritika, ki jo SKP namenja vsem tistim levičarskim silam, ki so se prilagodile "fronti za DA“. Tržaški odbor za NE na volilnih referendumih prireja jutri ob 18. uri v gledališču Miela svojo prvo
javno manifestacijo.
Jutri ob isti uri pa se bo v hotelu Savoia javno predstavil odbor, ki je zbiral podpise za sklicanje ljudskih referendumov in ki se zavzema za korenito reformo volilnega sistema. Ta odbor, ki se imenuje COREL, poziva občane, naj finančno podprejo kampanjo za DA na tekočem računu CRT (št. 14312/7 Ag. št. 2). Drevi ob 17.30 bo na sedežu federacije DSL v Ul. S.Spiridione 7 strokovni seminar o volilnih reformah, ki je odprt širši javnosti.
Danes se bo na tiskovni konferenci predstavil mestni odbor, ki zagovarja ukinitev javnega fi-nansiranja strank in zakona o mamilih. Tako sogovorniki DA, kot pristaši NE, toplo pozivajo vsa javna občila, naj čimbolj objektivno poročajo ne samo o posameznih predvolilnih pobudah, a tudi in predvsem o točni vsebini vseh ljudskih glasovanj.
Volilci dobivajo v teh dneh na domove volilna potrdila, ki jih razdeljujejo posamezne občinske uprave. Volitve za referendum bodo na sporedu le v nedeljo, 18. aprila.
Ljudsko glasovanje bo veljavno edinole, Ce bo na njem sodelovala vec kot polovica volilnih upravičenčev.
ŠOLSTVO / PREDVP1SOVANJA
Več dijakov v nižjih, manj pa v višjih srednjih šolah
Predvpisi se vsekakor zibljejo v ritmu demografskega vola
Marjan Kemperle
Po objavi predvpisov v državne otroške vrtce in osnovne šole je danes na vrsti pregled predvpisov na nižje in višje srednje šole na Tržaškem. Se pred tem smo dolžni pojasnilo: iz seznama predvpisov v državne otroške vrtce je izostal vrtec na Repentabru. V januarskem roku se je v ta vrtec vpisalo 8 otrok, to je dvakrat vec kot leto prej, skupno število vpisanih za prihodnje leto pa znaša 16 malčkov (letos 10).
Zdaj pa k srednješolcem. Tudi vpis na nižje in višje srednje šole se pozibava v ritmu demografskih valov. Le tako si je mogoCe razlagati dejstvo, da je vpis v nižje srednje šole v primerjavi z lanskim letom skokovito narasel, vpis v prve razrede višjih srednjih šol pa strmo padel.
Na vseh nižjih srednjih šolah so zabeležili letos višji predvpis od lanskega vpisa, z izjemo openske šole Kosovel, kjer pa
Arhivski posnetek skupščine slovenskih dijakov
je bil upad zelo majhen. Skupni vpis je minimalno narasel. Zanimivo je tudi, da se je v nižje srednje šole vpisalo skoraj toliko malčkov, kolikor se jih je pred petimi leti vpisalo v slovenske osnovne šole. Razlika med vpisoma je skromna (-6) in jo bo mogoCe izničiti ob julijskem vpisu. Ce bo do tega prišlo, bo pomenilo, da med prehodom z osnovne na nižjo srednjo šolo ni bilo izpadov.
Hujše je s predvpisi na višje srednje šole. V primerjavi z lanskim letom se je v prve razrede vpisalo za skoraj tretjino manj dijakov (lani 228 dijakov, letos 156). Tak upad ni mogoCe razlagati izključno z demografskim padcem. Ce bi šlo le za manjše število rojstev, bi morale naše šole občutiti ta »fenomen« že najmanj tri leta. V tem obdobju se je število dijakov v prvih razredih sicer znižalo, a mnogo manj od »pričakovanega«. Naše šole so »nadoknadile« demografsko izgubo s prilivom dijakov iz bližnjih krajev Slovenije (predvsem z Obale in s sežanskega konca).
Ali pomeni, da se je ta priliv sedaj izsušil? MogoCe bo res tako, ali pa tudi ne. Pred meseci so se tržaška italijanska sredst-
VPIS V NIŽJE SREDNJE ŠOLE
1993/94	1992/93
___	______l.r. skupno l.r. skupno.
Sv. Jakob	Ivan Cankar	32	94	28	83
Sv. Ivan	Sv. Ciril in Metod	12	36	10	37
Katin ara		6	18	4	20
Rojan	Fran Erjavec	9	20	4	20
Dolina	Simon Gregorčič	24	67	18	80
Opčine	Srečko Kosovel	28	92	31	98
Prosek	Fran Levstik	26	70	25	65
Nabrežina	Igo Gruden	21	49	10	45
Križ		12	25	6	19
SKUPNO		170	471	136	467
VPIS V VIŠJE SREDNJE ŠOLE
1993/94	1992/93
_______________________l.r, skupno l.r. skupno.
Znanstveni licej Prešeren	40	259	58	266
Klasični licej Prešeren	11	52	17	49
Trgovski tehnični zavod Zois	34	221	46	249
Oddelek za geometre	9	42	14	40
Pedagoški licej Slomšek	21	103	27	93
Poklicni zavod Stefan	41	188	66	178	
SKUPNO	156	865	228	875
va javnega obveščanja razpisala o »tujih dijakih« na slovenskih šolah, kar je privedlo tudi do posega pri ministrstvu za šolstvo. Sedaj že bivši tržaški šolski skrbnik Vito Čampo je pred meseci najavljal ministrsko okrožnico, ki naj bi določala »pogoje« za sprejem tujih dijakov. MogoCe .so se ti-
sti mladi iz Slovenije, k) so se nameravali vpisati na naše šole, prav zaradi tega premislili, da ne bi imeli nevšečnosti pri U' Cenju. Možno pa je tudi. da so »spregledali« predvpis, in se bodo naknadno še vpisali. Dokončen odgovor na gornjo dilemo bo torej znan Sele z dejanskim vpisom, to je julija-
ZDRAVSTVO / AKTUALNO
Stara bolnišnica: DSL predlaga nov načrt
V vsakem primeru začeti gradbena dela
Parlament je vključil v državni finančni zakon 105 milijard lir za popolno preureditev glavne bolnišnice. Okvirni naCrt za ta velik urbanistični poseg so poverili podjetju Edilsa, ki je pred dvema letoma predstavilo Deželi in KZE globalni projekt za radikalno posodobitev celotne zdravstvene strukture. Investicije za ta načrt bi krepko presegle zgoraj omenjeno vsoto, zato se je KZE odločila, da v mejah razpoložljivih sredstev preuredi le del bolnišnice in ob njej zgradi tako imenovani "tehnološki objekt". V Ul. Pieta bi tako porušili stanovanjsko hišo (brez strehe bi ostalo kar 39 družin), projekt pa bi v glavnem nastal brez parkirišč.
DSL je na včerajšnji tiskovni konferenci konte-stirala to usmeritev z utemeljitvijo, da bi bilo treba s temi sredstvi najprej preurediti bolnišnico in šele potem razmisliti o ostalem.
Čistega denarja na razpolago je le 78 milijard (5 milijard je šlo za oblikovanje načrtov, 3 milijarde bodo stale razlastitve, velik strošek predstavlja davek IVA), ki jih je treba sedaj Čimbolj smotrno izkoristiti.
S tem v zvezi je Oc-chettova stranka dala pobudo za ljudsko peticijo, ki se zavzema za spremembo tega načrta, kar pa ne pomeni, da je treba zaradi tega odložiti začetek del. Peticijo podpirajo Sodišče za pravice bolnikov, gibanje Rete,
ACLI ter svetovalci DSL in SKP v mestnem rajonskem svetu.
S tiskovne konference DSL (foto Ferrari/KROMA)
PRIZIV / PREPOVED TRGA UNIJA
Sklep Občine Trst je uperjen proti slovenski manjšini
Tako trdi Parovel v svojem prizivu
omenja sklep, ne more v nobenem primem razširiti pristojnosti Občine: dokazuje le soodgovornost prefekta in kvestorja, ki sta Občini svetovala, naj si prevzame odgovornost, ki sodi v njuno pristojnost.
Poleg tega, nadaljuje Parovel, sklep krši načela o nepristranskosti občinske uprave, saj si jemlje pravico, da razsoja o političnih, družbenih in kulturnih motivacijah in ciljih, ki jih lahko imajo javna srečanja.
Nov dokaz o diskriminacijskem namenu trdi še Parovel, je tudi dejstvo, da so sklep zaceli nemudoma izvajati.
Razlog je bil samo eden: bližala se je manifestacija, ki so jo napovedali predstavniki slovenskega društva, proti katerim je ukrep dejansko uperjen.
Sklep občinskega odbora, ki je Trg Unita prepovedal za nekatere manifestacije, je v bistvu uperjen proti slovenski narodnostni skupnosti, Ceš da bi s svojo prisotnostjo žalila njegovo »dostojanstvo«. Tako med drugim trdi Paolo G. Parovel v prizivu, ki ga je naslovil Nadzornemu odboru nad krajevnimi ustanovami s prošnjo, da ga posreduje tudi sodstvu.
Parovelov priziv je izredno izčrpen in razčlenjen. V njem navaja, da sklep samovoljno omejuje pravice, ki jih zagotavlja ustava in presega pristojnosti, ki jim ima Občina glede javnih manifestacij (ta pristojnost je omejena na promet in na morebitno zasedbo javnih tal). »Priporočilo«, ki ga je dal kve-stor preko prefekta in ki ga
PODKUPNINE / PREISKAVE
Sodniki se ukvarjajo s proučevanjem novih dokumentov
Danes odločajo o zahtevi Del Monoco
Danes bo sodišče za svobodo odločalo, Ce inž. Del Monaco, ki je vpleten v podkupninsko afero v zvezi s čistilno napravo v Zavljah (bil je načrtovalec in zatem direktor del), lahko zapusti koronejske zapore. Podobno zahtevo občinskega odbornika Seghe-neja (PSI) so predvčerajšnjim zavrnili. O zahtevi gradbenika Cividi-na, da mu prekličejo hišni pripor, pa bodo razpravljali v torek.
Nadaljuje se tudi preiskava glede tečajev o profesionalni usposobljenosti, za katere je skrbela Dežela, o naCrtu za obnovo starega mestnega jedra (zasegli so obsežno dokumentacijo) ter o hitri cesti.
S svoje strani je občin-
ski odbornik »zelenih« Ghersina izrazil upanje, da bo župan na prihodnji seji občinskega sveta odgovoril vsaj na eno od 6 vprašanj, ki se nanašajo na inž. Del Mona-ca in na upepeljevalnik (Del Monaco je namreč soudeležen pri vseh večjih javnih delih v Trstu). V pričakovanju je vložil novo vprašanje, v katerem trdi, da je neumestno imenovanje inž. Devescovija za sodirek-torja del pri upepeljeval-niku. Devescovi ima veliko zadolžitev: bil je v komisiji, ki je odobrila zakup-konkurz in se je strinjal z zadnjo varianto k upepeljevalniku (kar 9, 7 milijard lir). Varianta pa je že vec mesecev u-stavljena na pokrajinskem tehničnem uradu.
NATEČAJ
Štipendije za jezikovno izpopolnjevanje na ljubljanski univerzi
Namenjene so slovenskim šolnikom v F-Jk za šolsko leto 1993-94
Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je razpisalo za akademsko leto 1993/94 v smislu 8. člena Osimske pogodbe osem enoletnih štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in v stroki na Univerzi v Ljubljani. Štipendije so namenjene vzgojiteljicam (končan 5. letnik učiteljišča), učiteljem in profesorjem šol s slovenskim učnim jezikom v Tržaški pokrajini ter tistim ki nameravajo poučevati v navedenih šolah in želijo izpopolniti svoje jezikovno in strokovno znanje.
Prošnje lahko vložijo pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo.
Praviloma se štipendija podeljuje za eno študijsko leto, izjemoma, ce ni novih kandidatov, ali ce kandidati, ki so štipendijo že dobili, nujno potrebujejo še eno leto za dokončanje začete študijske naloge, je mogoCe štipendijo podeliti se za drugo leto študija. V takem primeru mora kandidat predložiti potrdilo o opravljenih izpitih in druga ustrezna dokazila. Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepise111 in ustreznimi podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi morajo prosilci vložiti prl Šolskem skrbništvu v Trstu do 30. aprila 1993. 0 izidu razpisa bo kandidate obvestil Deželni solsb urad.
VREME / ZADOVOLJSTVO KMETOV
Po štirih mesecih končno dež
Po več kot štirih mesecih suše je včeraj tudi na Tržaškem končno znova deževalo. Dežja se najbolj veselijo kmetje, ki lahko tako z določenim optimizmom gledajo na pridelek. To velja še posebno za naše vinogradnike. Vremenoslovci napovedujejo v prihodnjih dneh še dodatne padavine in torej dokaj slabo vreme. V nekaterih višjih predelih pordenonske in videmske pokrajine je včeraj tudi rahlo snežilo.
Dež ni povzročil večjih težav v avtomobilskem prometu, Čeprav iz vse dežele poročajo o la-
žjih prometnih nesrečah. V Trstu je pihala tudi burja, v zalivu je bila v zgodnjih jutranjih urah zaradi megle vidljivost precej slaba, kar pa ni povzročalo težav ladjam, ki so plule v pristanišče ali odplule iz njega.
Dež je nekoliko upočasnil promet le v tržaškem mestnem središču, kjer je ponekod prišlo do majhnih zastojev. Naprave Krajevne zdravstvene enote za merjenje onesnaženosti zraka predvčerajšnjim v mestnem jedru niso zabeležile visokih odstotkov monoksida v zraku.
GLEDALIŠČE
Režijski prvenec Stefana Bennija jutri v miljski Verdijevi dvorani
Bojana Vatovec
Jutri se v Verdijevi dvorani v Miljah začenja s komedijo Gospodična Papillon (v deželi grdih sanj) kratek niz komičnega gledališča v priredbi Združenja Glo-bogas. Lahko bi celo rekli, da se zacenje v velikem stilu, z igralci, ki so prejeli oskarja za film Mediterraneo, in z enim najbolj priljubljenih italijanskih pisateljev kot avtorjem in režiserjem. Stefano Benni je namreč s knjigo In compagnia dei Celestini že dolgo na
prvih mestih lestvice v Italiji najbolj branih pisateljev. Poleg tega so njegovi bralci skoraj izključno mladi, kar ga utrjuje v prepričanju, da je v Italiji še mogoCe ustvarjalno delati v opoziciji in dosegati rezultate, kot sam pravi.
Stefano Benni je že veliko pisal za gledališče, sedaj se je prvič odločil, da svoje delo tudi režira. V Gospodični Papillon je dogajanje postavljeno v Francijo devetnajstega stoletja,
točneje v vrt blizu P®* za, kjer živi Rose PaP1 Ion s prijateljico in .. ma snubcema. Na vi je to vse prej kot aktu® na tematika, vendar i opisani Pariz, kjer se v stijo spletke in skrivnostni zločini, marši skupnega z danaSn) skrb vzbujajočo stvarn
V komediji nastopaj0 Bennijevi prijatelji ig1® ci Antonio Catania, gio Alberti, Maddale _
SKLAD MITJA ČUK
Mati in zaposlitev
Problemi zaposlenih mater so vedno isti; način, kako naj bi se jim postavili po robu, pa se venomer obnavlja in izpopolnjuje.
Ce se takole ozrem nazaj, lahko ugotovim, da so bile v mojem otroštvu, sredi tega stoletja skoraj vse Zenske, ki sem jih poznala, gospodinje. Le maloštevilnim, ki so bile morda zaposlene posebej, so priznali status zaposlene ženske. Moja mama je bila na primer neuradna pomočnica v trgovini mojega očeta, toda tega statusa ji nihče ni priznal, se najmanj morda njen mož, ki je neglede na delo, ki ga je opravila v trgovini, pričakoval kosilo natančno ob uri, »ki si jo je izbral in od te ure ni odstopal. Ker je pac bil po poklicu trgovec in je torej moral skrbeti za ekonomsko plat družine, je tudi vzgoja otrok padla popolnoma na mamine rame. Toda trgovina je vselej prišla pred vsem -zaradi obveznosti do službe in zaradi tega, ker mu je mama morala pomagati, ko sam ni zmogel, so morale počakati vse obveznosti do otrok, tudi Ce so bili ti Se zelo majhni.
O vsem tem ne pripovedujem zato, da bi postavila svojega oCeta in z njim nekatere moške na zatožno klop. Gre le za to, da ob tem opisu primerjamo tisto, kar se je nekoč dogajalo s tem, kar doživljamo danes.
h kaj danes doživljamo: v največ primerih se mora ZaPoslena mati, ki nima 1__^rojenega varstva ali na
Jelka Cvelbar
razpolago starih staršev, bojevati s svojimi občutki krivde. Do otrok, ki so včasih preveč sami, in do službenih obveznosti, ki jih mora zanemariti, ko nastopi ekstremna situacija, zaradi otrokove nenadne vročine, padca in podobnega-
Ce se zopet povrnem za kako leto nazaj, se spomnim, kako sem, ko so bili otroci Se majhni, podaljševala svoj delovni urnik, zato da sem poleg gospodinjstva lahko sodelovala pri kaki radijski oddaji ali reviji. Vstajala sem ob petih, ker je bil takrat Se mir. Dogajalo se je tudi, da sem hčerko, dokler Se ni hodila, nosila po stanovanju v posebnem nosilcu na hrbtu, zato da sem lahko likala, pospravljala, kuhala. Delati dve deli naenkrat je bil edini način, da sem bila z otroki in hkrati mi ni delo zaostajalo. Vsi ”extra” pa so morali nastajati zunaj običajnih ur in na račun spanja.
Vprašanje: »Zakaj naj bi ženske ne bile mirno in brez upiranja doma, dokler so otroci majhni,« je bilo dolgo kamen spotike v odnosih v družini. Kajti v začetku tudi meni niso sle nekatere stvari v raCun: zakaj bi si tudi očetje ne prizadevali za to, da bi bili včasih sami z otroki doma, da bi lahko ženska, ki je sicer tudi mati, opravila nekaj Cisto njenih opravkov in se posvetila lastnim zanimanjem brez naglice in večnih priveskov. Cas je dal svoje: ker se pac nisva
mogla zanašati na stare starSe, ker jih ni bilo, sva se, ko je bila najveCja potreba, obrnila na varuško, ki je bila na srečo nase družine zanesljiva in z občutkom za otroke. Skupaj sva Čedalje bolje spoznavala vsak potrebe drugega in imela zanje razumevanje, tako da sva si včasih izmenjala ne vloge, pac pa obveznosti. Ko sem potrebovala mir za pisanje, je mož odpeljal otroka na sprehod, na kolesarsko turo in podobno. Na tak način so postali, ko so nekoliko zrasli, tudi otroci dovzetni za vse, kar smo skupaj ali posamično počeli. Sami so zaceli pomagati, Ce je bilo treba. Spoznali so, da drugače bi ne slo. Izbrati so morali med živčno nepoteseno materjo, ki bi se Čutila žrtev razmer in zadovoljno, Čeprav hiperdi-namicno mamo.
Prav gotovo ne moremo vsega početi skupaj, kakor bi želeli. Enostavno ne pridemo do tega. Mislim pa, da moja zaposlitev in stalna dinamičnost družine, v kateri se vedno na novo nekaj poraja ali' snuje, sploh ni škodila mojim otrokom. Prej koristila. Postali so dovolj samostojni pa tudi samozavestni, posebej takrat, ko sodelujejo pri kaki pobudi. Morda je taka vzgoja prinesla le to, da niso zrasli v konvencio-nalno-tradicionalni družini, v kateri mora biti kosilo na mizi ob točno določeni uri.
Občutka krivde ne odganjam od sebe, ker ga konCno preprosto ni veC.
M)yan i ••
fcXWderda
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi danes, 25. t. m., na otvoritev razstave
Mihe Maleša
Razstava ob 90-letnici umetnikovega rojstva obsega primorske motive od Devina do Pirana.
Za ciklus »Literarno okno« bo nastopil pesnik
Miroslav Košuta
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
sklicuje v danes, 25. marca 1993, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, v Trstu
39. REDNI OBČNI ZBOR
z običajnim dnevnim redom. Volilno pravico imajo elani s plačano članarino za leto 1993.
KD Valentin Vodnik
v okviru 3. niza »Spoznavajmo vas in okolico«
Navade in običaji v narečni pesmi Marije Mijot
z besedo prof. Bogomile Kravos, podajanjem Erike Buzečan, Nastje Colja in Gleba VerCa
jutri, 26. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Dolini
Slovensko stalno gledališče Thornton Wilder
Naše mesto
REZIJA
ADRIJAN RUSTJA
Danes, 25. t. m., ob 16. uri - Abonma RED I
~C0PCINE / KULTURNI VEČER h
»Stane Raztresen na 80. pragu« jutri v Prosvetnem domu
Večer z gledališkim igralcem prireja Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši
Olga Lupinc ______
Knjižnica Pinko To- in romance, bridke in mažie in tovariši je go- pikaste so našle pot do stila že mnoga zveneča vsakega pozornega po-rrnena in imela v gosteh slušalca, ki mu je le ho-ueledno ..noto	tel prisluhniti. Nic ko-
liko ur je posvetil svojim nastopom po društvih in šolah z željo, da bi ponesel slovensko književno ustvarjalnost v najbolj oddaljeno vas in jo približal najbolj odtujenemu človeku. Zavedati se moramo, da je bilo v tistih davnih povojnih letih njegovo delo še posebno dragoceno in potrebno. Povsod je bilo treba zaCeti znova, iz niča. Občinstvo pa je bilo za vsako besedo hvaležno, Zeljno nastopov in slovenske besede. Vsi vemo, da je igralec Stane Raztresen oral ledino kulture po naših društvih in šolah. Neprecenljivo je bilo njegovo režisersko delo v prosvetnem delovanju, zato je v vseh društvih, povsod kot doma. Svojo umetniško besedo je ponesel tudi na rimski Campidoglio, ko je nastopil s Tržaškim partizanskim pevskim zborom. In nagrade. Prejel je nagrado Združenja gledaliških igralcev, Severjevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. NajveCja nagrada je hvaležnost občinstva za vse odlične kreacije vlog, za umetniško ustvarjalno pot, prehojeno pretežno na Tržaškem in Goriškem. Z delčkom iz svojega bogatega repertoarja bo obogatil petkov večer ob 20.30 v kulturnem društvu Tabor na Opčinah.
Mečemo tudi gledališke-ga igralca Staneta Raznesena, ki bo z bogatim m žlahtnim programom v petek zvečer, v prostorih kulturnega društva na Opčinah slavil veCer na pragu 80. let, kot je aam izbral vezno besedilo na temo. Toliko se je nabralo ustvarjalnih in Plodnih let, ki jih je Stane namenil gledališkim deskam, ljubezni do žlahtne slovenske govorice, ki se ji posveča se s Posebno vnemo in tenkočutnostjo. Stane Raztresen, gledališki igralec nosi v sebi izredno izostren posluh za je-Zlk, v vsakem nastopu je čutiti barvitost izrazja, ki ga s posebno ognjevito zagnanostjo in pristnostjo posreduje v vsakdanjem pogovoru ali z gledaliških desk. In ne le. da slavospev slovenske besede in govorice heguje, nosi v srcu kot i jko dragotino, jo želi ndi posredovati poslušalcem okrog sebe, ar najbolj pristno, občuteno, zavzeto. Predragoceno je njegovo posredovalno poslanstvo, s aterim je želel približali gledališka dela vsem ljudem, kjerkoli žive.
ajraje je zahajal na po-?eželje, med vaške ljudi ln Hm govoril kot
-^uvsKe pridige Janeza
»l* Vtt0kriške8a so bile ahtno in pristno obar-Vane’ slovenske balade
ZADNJE SLOVO
Skedenj se je poslovil od Vide Pahor vd. Werk
Neva Lukes
Vse bolj pogosto, mnogokrat v naglici, se poslavljamo od naših najbolj zaslužnih ljudi, takšnih, ki so posvetili svoje življenje slovenskemu narodu, ki se niso ustrašili žrtev in naporov, ki so vztrajali, ker so vedeli, da je to za naš obstanek in napredek edina prava pot, edina rešitev.
Tako smo se pretekli petek v Skednju poslovili od Vide Pahor vd. VVerk, škedenjske rojakinje, ki je svoje življenje - letos bi ji bilo 85 let - posvetila svojemu Skednju, svojemu narodu in vsem tistim idealom, ki so naš narod vodili v Času fašistične strahovale, nato v osvobodilnem boju in v povojnem Času v boju za našo Solo, za domače društvo, ki ga je pomagala postavljati na noge s svojim bratom Dragom Pahorjem.
Pokojnica izhaja iz družine Pahorjevih, ki so zaradi svoje zavednosti, upora proti fašizmu, postali žarišče upora in odpora v Skednju. Temu odporu, ki se je spremenil v osvobodilno gibanje in je zajel vse naše ljudi, se je pokojnica, skupno s svojim možem Zorkom, neustrašno predala z vsem žarom.
Fašističnim oblastem seveda njena in moževa dejavnost ni ostala skrita. Najprej so zaprli Vido, nato še moža. Malo pred njim so jo odpeljali v nacistično taborišče Raven-sbriick, meseca novembra 1944 pa moža Zorka v taborišče Mauthausen.
Po velikih mukah in tr-
pljenju se je Vida po koncu vojne, izčrpana in bolna, vrnila domov, kjer jo je čakala hčerkica Marta, ni pa dočakala vrnitve moža, ki so ga nacisti zažgali v taborišču tik pred božičnimi prazniki.
Kljub izčrpanosti in bolezni se je pogumno lotila dela kot vzgojiteljica v domačem otroškem vrtcu; bila je Članica raznih naprednih organizacij in dolga leta duša domačega društva »Ivan Grbec«.
Z leti se je Vida umaknila iz aktivnega dela. Zapirala se je vase, obujala spomine na svoje, na trpljenje, ki ga je doživljala, na vse, kar je hudega in težkega potrpela.
Potem je prišla še bolezen. In čeprav šibka in izčrpana, se ji je z vsemi močni dolgo upirala. Potem ji je podlegla.
Lepe besede ji je v slovo posvetil Franc Udovič, dve žalostinki pa ji je v slovo zapel pevski zbor »Primorsko« iz Mackolj.
Draga Vida. Naj ti bo lahka domaCa zemlja, ki si jo tako zelo ljubila.
VČERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK, 25. marca 1993
OZNANJENJE
Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 18.23 - Dolžina dneva 12.25 - Luna vzide ob 6.28 in zatone ob 20.56.
Jutri, PETEK, 26. marca 1993
EVGENIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,8 stopinje, zraCni tlak 1019,8 mb pada, veter 22 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki 45 km na uro, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, dežja je padlo 5 mm, morje razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Serena Chacon Suarez, Antonio Ellero, Gianpiero Crastini, Ivana Starc, Michela No-velletto.
UMRLI SO: 53-letni Lorenzo Colapietro, 88-letna Giuseppina Furlan, 96-letna Francesca Zadnik, 83-letni Antonio Olivo, 83-letni Giovanni Ca-mali, 62-letni Umberto Di Toro, 91-letna Andreina Trapuz, 83-letna Bruna Bajc, 93-letni Giovanni Milanovich, 79-letna Arina Decolle, 87-letna Maria Tessarolo, 84-letna Maria Dechecci, 71-letni Dario Conestabo, 74-letna Lidia Garbelja, 83-letna Violetta Famos, 90-letna Olga Ferluga, 83-letna Domenica Vidoli.
□
LEKARNE
Od ponedeljka, 22., do nedelje, 28. marca 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30.
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Trg Gioberti 8 (tel. 54393) - Sv. Ivan, Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 78 - Sv. Ivan, Ul. Baia-monti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1.
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do
20. ure.
Eleni, Ediju in Sebastjanu se je pridružil mali
Tomaž
Vse najboljše mu kličejo vsi nonoti in Obadovi
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.10, 22.15 »Som-mersby«, r. Jon Amiel, i. Jodie Foster in Richard Gere.
EKCELSIOR - 16.30,
19.15,	22.00 »Profumo di donna«, r. Martin Brest, i. Al Pacino in Chris 0’Don-nell.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 17.00, 18.40, 20.20,
22.00	»Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Svvinton. NAZIONALE 1-16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Trau-ma«, r. Dario Argento, i. C. Rydell, A. Argento.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20 20.15, 22.15 »2013 -La fortezza«, i. Chri-stopher Lambert in Loryn Locklin.
NAZIONALE 3 - 16.30. 18.20, 20.15, 22.15 »Fuga dal mondo del sogni«, i. Kim Basinger.
NAZIONALE 4 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. GR ATT ACIELO - 18.00,
20.00,	22.00 »11 distinto gentiluomo«, i. Eddie Murphy.
MIGNON - 21.00 »Mal-colm X», r. Špike Lee, i. Denzel VVashington.
EDEN - 15.30, 22.10 »Analita bagnata - di Moa-na e Jessica« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.20, 19.40,
22.00	»Luna di fiele«, r. Roman Polanski.
LUMIERE -	16.00,
18.00,	20.00, 22.15 »Mario, Maria e Mario«, r. Ettore Scola.
ALCIONE - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »Al lupo, al lupo«, r. Carlo Verdone, i. Carlo Verdone in Francesca Neri in Sergio Rubini.
RADIO - 15.30, 21.30 »L’aereo piti erotico del mondo», porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
U PRIREDITVE
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
Prosvetni dom - Opčine. Jutri , 26. t.m., ob 20.30 srečanje s Stanetom Raztresenem RECITAL NA 80. PRAGU. Uvodna beseda Olga Lupinc. Vabljeni!
SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in ROD MODREGA VALA vabita na ogled razstave SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM v Kulturnem domu v Trstu. Razstava je odprta vsako soboto od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob predstavah in po dogovoru z organizatorji.Sole se lahko dogovorijo za voden obisk z organizatorji (tel. St. 215086 za SZSO in 632663 za RMV).
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 27. t. m. na predavanje z naslovom KOREJA - potovanje po deželi budističnih templjev, riževih polj in nasmeha. Z diapozitivi se bo predstavila KATJA KJU-DER. Začetek ob 18.30.
PD SLOVENEC vabi v soboto, 27. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na gostovanje dramske skupine Domovina z Ospa s Hir-stovo komedijo TETA NA KONJU.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v
sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom ter ženskim in moškim pevskim zborom s Proseka in Kontovela PRIMORSKA POJE ’ 93 v soboto, 27. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Nastopajo: kvintet Sonček s Pivke, moški oktet Godovič, DPZ Grlica iz Budanj, Komorni zbor Amadeus s Pivke, MePZ Rupa - Pec in MePZ Primorec - Tabor.
KD KRAŠKI DOM - Re-
pentabor in Uredniški odbor knjižne zbirke »Življenje na Krasu« vljudno vabita na predstavitev prve knjige te zbirke SVET NA MEJI - REPENTABOR avtorice Nade Morato. Predstavitev bo v Kulturnem domu na Colu v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali ucenci osnovne šole A. Gradnik z Repentabra in ucenci osnovne šole Dutovlje.
SKD BARKOVLJE - Ul. Cerreto 12 prireja v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri gostovanje dramske skupine pedagoškega liceja A.
M. Slomšek . V režiji Draga Gorupa bodo uprizorili pravljično igro KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI. Vabljeni otroci, mladina in odrasli.
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - v nedeljo, 28. t. m., ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert TRIA EKOS, ki ga sestavljajo klarinetistka Lee-I-nin, čelistka Anthea Scott-Mitchell in pianistka Chiara Migliari. Na sporedu Beethoven, Bruch in S.K. Tzeng.
SLOVENSKI KLUB - vabi na javno razpravo na temo SLOVENSKA TELEVIZIJA: KDAJ IN KAKO v torek, 30. t. m., ob 20.30 v Gregoričevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20).
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v soboto, 3. aprila, ob 20.30 v gostilni Al Carso v Mavhinjah KULTURNI VECER ob gostovanju dramske skupine KD Rc-pentabor z dramskim delom Stane Milic-Lazar KDO JE KRIV. Vljudno vabljeni!
H3 OBVESTILA
ZDRUŽENJE LUPUSIN-FABULA vabi vse elane in prijatelje na PRVI REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri , 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v prostorih KD I. Grbec, Skedenjska ul. 124.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU, Ul. Machiavelli 22, bo jutri , 26. t. m., ob 18. uri na svojem sedežu, podelilo studijske podpore iz sklada Mihaela Flajbana. Vabljeni prijatelji nagrajencev in mladine.
KD KRAŠKI DOM sklicuje jutri , 26. t. m. REDNI OBČNI ZBOR. Prvo sklicanje bo ob 20. uri v Bub-nicevem domu v Repnu. Vabljeni!
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVE-
LU sklicuje jutri , 26. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju 93. REDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni elani!
FOTO TRST 80 sklicuje izredno sejo jutri, 26. t.m., i ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20. Na dnevnem redu: bodoče načrtovanje.
HJ____________IZLETI
KRUT prireja za elane in prijatelje 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Radenci in sicer od 2. do 12.5.1993 in v zdravilišču terme Čatež od 16. do 26.5.1993. Vpisovanje in informacije še jutri, 26. t. m. na sedežu krožka v Trstu v ul. Cicerone 8, tel. st. 360324.
KD KRAŠKI DOM organizira od 9. do 12. aprila 1993 izlet v Emilijo Roma-gno. Prostih je se nekaj mest. Za informacije pokličite na tel. št. 327124.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 28. t. m.avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva. Informacije po tel. st. 212859 ali 299573.
H	ČESTITKE
Danes	praznuje
DAMJANA GREGORI svoj rojstni dan. Tri svečke bo ugasnila! Vse najboljše ji zeli botra Vida iz Boljun-ca.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl Ladi Kocjan v Dolini št. 147.
OSMICO je odprl Milic v Zagradcu.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju.
V	STEVERJANU smo na ValerišCu št. 6 odprli osmi-co. Vabljeni!
OSMICO je odprl Diko v Borštu.
OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom.
OSMICO ima Just Škerlj - Salež 44.
OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ulici st. 25, odprl osmico. Tod belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
PRODAM popolnoma novo enciklopedijo 10 knjig Gnida Sanitaria. Cena po dogovoru. Tel. št. 725343.
NISSAN PATROL td v odličnem stanju prodam. Tel. St. (040) 220722.
PRODAM vespo 125 px, letnik ’85 z dodatno opremo, zelo malo km za
1.300.000	lir. Tel. št. 212635 ob uri kosila.
PRODAM stanovanje v Ul. Flavia, 60 kv. m. Tel. št. 229234 ali 383713 v večernih urah.
V	SREDISCU OPČIN
dajem v najem prostor ca 40 kv.rh, primeren za skladišče ali garažo. Tel.
211043.
MEHANIČNA DELAVNICA IN KAROSERIJA GUŠTIN - Ul. Carsia 45 išCe izkušenega in resnega avtoličarja. Tel. 214522.
MEDICINSKA SESTRA išCe delo na domu ali nudi varstvo in nego bolnika samo podnevi. Tel. 828251.
MLADO 21-LETNO DEKLE z veliko volje do dela išCe kakršnokoli zaposlitev. Tel. 200542 ali 200882 ali 273645 ob uri obedov.
HIŠO na Krasu kupim, tudi potrebno popravil. Tel. št. 660377.
KUPIM prostore primerne za ambulanto v središču Trsta v bližini železniške postaje v višjem nadstropju z dvigalom, tudi zasedeno. Najem ne pride v poštev. Tel. na št 225530.
ISCEM baby sitter. Tel. št. (040)220688.
PROSTORE primerne za frizerski salon oddam na Kontovelu. Tel. St. (040) 225786 ob večernih urah.
PRISPEVKI
V	spomin na gospo Marijo Valencie darujejo Glavko in Lida Turk z mar mo Maro 100.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na Marijo Valencie darujejo družine Bu-zeCan, Germani, Klinc in Pahor 100.000 lir za Zadrugo Dom.
Namesto cvetja na grob pokojne Marije Valencie darujeta Marica Legovini in Lidija Vitez 50.000 lir za TPK Sirena.
Ob prvi obletnici smrti Nadje KrišCak daruje mama
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk, 50.000 lir za TFS Stu ledi, 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Romana Štoko daruje Stefan Ukmar ter Pina in Mario Regent
50.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na umrle Miloša Sardoča, Meri Pieri, Danico Kante in Andreja Regenta daruje Anica Kapun 60.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Vido Pahor VVerk daruje družina Furla-nic iz Skednja 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na g. Marijo Valencie darujeta Uca Zlo-bec-Skaza in Patricija Sola-ri 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Ivanko Grilanc por. Svetlic in Ivana Milica darujeta Franjo in Pepka Furlan 25.000 lir za SK Kras in 25.000 lir za KD RdeCa zvezda. .
Ob obletnici smrti Otona Berceta darujejo svojci
100.000	lir za Sklad »Oton Berce«.
Ob 10. obletnici smrti Mariota Sirka daruje žena Pierina ter hčeri Milena in Tanja 50.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na Vido Pahor-VVerk darujeta Mira in Darinka Suman 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk in
25.000	lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na Danico Kante darujeta Vera in Rado Bizjak 10.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Vido Pahor daruje N.N. 50.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Vido Pahor darujeta Vera in Polda
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	počastitev spomina pok. Ivanke Svetlic darujeta Marija in Ivanka (Skril)
30.000	lir za SK Kras in
30.000	lir za KD RdeCa zvezda.
Ob obletnici smrti prof. Zitomira Terčelja darujejo njegovi 200.000 lir za Karitas Ajdovščina in 50.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade..
Namesto cvetja na grob drage Bariče daruje Nadja Kosmina 30.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Barbare Kralj Gregorič darujeta Anica in Gorazd Per-tot 30.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Tommyja Grilanca darujeta Milojka in Boris 30.000 lir za SD Kras.
Namesto cvetja na grob Ernesta Žnideršiča darujeta Milojka in Boris 20.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Barbare GregoriC-Kralj darujeta Milojka in Boris
30.000	lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Flavia Slobiza darujeta Milojka in Boris 40.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Emila Škabarja darujeta Milojka in Boris 20.000 lir za Kraški dom.
V	spomin na gospo Vido Pahor VVerk darujeta Edi in Jole Germani 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Marijo Valencie darujejo družine Bu-
zeCan, Germani, Klinc in Pahor 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Romana Štoko daruje Nada Hmeljak
100.000	lir za KD Prosek-Kontovel.
V	spomin na dragega Romana Štoko daruje družina 100.000 lir za cerkev na Kontovelu,
100.000	lir za cerkveni pevski zbor na Kontovelu,
100.000	lir za cerkveni pevski zbor na Proseku,
100.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk, 100.000 lir za SD Kontovel, 100.000 lir za KD Prosek-Kontovel in
100.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Marijo Valencie darujejo družine Gombač 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	počastitev spomina Marije Valencie darujeta Adrijana in Boris Slama
50.000	lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	počastitev spomina Marije Valenčič darujejo Pahorjevi 50.000 lir za Slovensko Karitas-Ankaran.
V	spomin na Marija Sosiča daruje Stana Husu
25.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
V	spomin na Marija Sosiča daruje Marija Sardoč (Ul. sv.Nazaria) 20.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
V	spomin n A pokojne (Col 20) daruje Marta
30.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina tov. Marine Bernetic daruje Gizela Cuk-TrebCe 20.000 lir za Sklad tržaškega Dela.
V	spomin na Kati KauCiC vd.Regent daruje Verica Puntar s Kontovela
20.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pokojne starSe daruje družina Stoka
50.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina drage Barbare darujejo Nanda 10.000 lir in Lidija, Olga in Marcelina 40.000 lir za SKD Barkovlje.
t
Sporočamo, da bo pogreb drage
CristmeBuonafede por. Švab
danes, 25. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kriško cerkev.
Svojci
Križ, 25. 3. 1993
+
Zapustila nas je naša draga mama, nona in pra-nona
Giuseppina Tomadin vd. Brissi
(PEPKA)
Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 12. uri s pokopališča v barkovljansko cerkev.
Spominjajo se je otroci Luigi, Maria z možem Armandom ter Genko z ženo Nevio, vnuki Giovanna, Patrizia, Arianna, Davide in Morris ter pravnuki Luca, Francesco in Maddalena.
Posebna zahvala naj gre zdravnikom, in osebju geriatricnega oddelka pri bolnišnici S. Santorio, ki ga vodi prof. Curri, za nudeno lju-beznjivo nego.
Otroci se prisrčno zahvaljujejo gospodu Piu ter vsemu osebju Doma ostarelih Livia Ieralla.
Trst, 25. 3. 1993
(Pogrebno podjetje Zimolo)
25. 3. 1987	25. 3. 1993
Ob 6. obletnici smrti dragega
se ga z ljubeznijo spominjajo družina in svojci
Mackolje, 25. 3. 1993
NOVICE
OBČINSKI SVET / NADALJUJE SE STARA PRAKSA
VREME / KONEC DOLGOTRAJNE SUŠE
Trio Ekos najprej v šoli zvečer pa v Sovodnjah
Kitajska klarinetistka Lee I-Nin bo skupaj z ostalima dvema Članicama skupine “Trio Ekos”, ki se v teh dneh mudijo v Gorici, danes ob 11.30 v gosteh tudi na slovenski osnovni Soli Oton Zupančič v Gorici. Srečanje, ki ga prireja Kulturni dom v sodelovanju z ravnateljstvom slovenskih osnovnih Sol, ima namen pritegniti pozornost mladih do glasbene ustvarjalnosti v vseh njenih odtenkih. Prisotnost glasbenic s treh celin - Kitajske, Avstralije in Evrope - pa bo omogočila tudi širše, ne le glasbeno soočanje. Zvečer bo “Trio Ekos” nastopil v Kulturnem domu v Sovodnjah (ob 20.30). Koncert prireja KD So-vodnje s pokroviteljstvom občine Sovodnje, Goriške pokrajine ter Posojilnice v Sovodnjah. Na sedežu Posojilnice (tel. 882155) je še danes v teku predprodaja vstopnic. Koncert v Sovodnjah sodi v okvir turneje omenjene skupine po naši deželi in po Sloveniji. Pokrovitelj celotne turneje je HIT Casino iz Nove Gorice, (ik)
Malcolm X v kinu Vittoria
V kinu Vittoria bo nocoj ob 20.45 v okviru Četrtkovega programa Gorica kinema na sporedu film Malcolm X režiserja Spikeja Leeja. Film prikazuje življenje velikega Črnskega voditelja od začetkov v Harlemu, ko je kradel in imel opravka z mamili, preko ječe in spreobrnitve k islamu, do tragične smrti. Denzel Wa-shington (Malcolm X) je svojo vlogo odigral prepričljivo in prejel nominacijo za oskar. Film Malcolm X, ki so ga že od vsega začetka spremljale polemike a hkrati tudi veliko zanimanje občinstva, dokončno potrjuje, da je Špike Lee velik režiser, ki se lahko uspešno spopade z vsemi žanri.
Furlanski večer v Ronkah
V občinski knjižnici v Ronkah bodo jutri ob 20.30 počastili Vica Bressana, avtorja številnih knjig, svetovnega popotnika, predvsem pa uglednega furlanskega kulturnega delavca. Bres-sanu so letos za njegove zasluge za širjenje furlanske kulture podelili nagrado Epifania. Bres-san se je rodil v Ronkah leta 1914. Kot mornar na potniških ladjah je preplul polovico sveta in doživetja nato popisal v zbirki ”Cil e aghe” (Nebo in voda). Dolga desetletja že sodeluje pri različnih pobudah Furlanskega filološkega društva, ukvarja pa se tudi s pisanjem v bizjaškem narečju. O Vicu Bressanu bo spregovoril prof. Eraldo Sgubin.
Slovesnost na kvesturi
Večina svetovalcev zavrnila referendum
Zadnja možnost za rešitev zapletenega vprašanja
Občinski svetovalec Luigi Genovese (foto S. R.)
Vlado Klemse
Po skoraj Sesturni razpravi o razpisu referenduma glede lokacije fi-nancarske šole, je goriški občinski svet zavrnil osnutek dokumenta, ki ga je o tem, s političnega vidika zelo pomembnem vprašanju, predstavil svetovalec Luigi Genovese. Koalicija je uspela zbrati 21 glasov (z njo so glasovali tudi misovci), predlog dnevnega reda je podprlo petnajst svetovalcev, eden (Pecorari) pa se glasovanja ni udeležil. Dokument so podprli, poleg predlagatelja, predstavnika smejočega se sonca, zeleni golobice, predstavniki DSL, skupine Pro Gorizia, krščanski demokrat Zanetti in predstavnika SSk.
Koalicija, ali to kar ostaja od nekdanje koalicije, je zapravila še eno in edino možnost za reševanje vprašanja, ki onemogoča delovanje uprave že nekaj let, je v glasovalni izjavi ugotavljal predlagatelj Genovese. Z novimi elementi, zlasti pa po odločitvi paritetne komisije za vojaške služnosti, bi bilo upravičeno pričakovati drugačen odnos do vprašanja, ki bo, kot kaže še dolgo na dnevnem redu. Genovese je v glasovalni izjavi izrekel zelo
ostro kritiko županu, zaradi načina vodenja razprave.
Zelo oster do Zupana je bil tudi predstavnik DSL Busolini, ki je dejal, da je bila razprava preizkusni kamen novega pristopa in odprtosti do reševanja pomembnih vprašanj celotne skupnosti. ”Ce je bil to županov začetek posvetovanj in soočanja s predstavniki vseh političnih strank, potem je bilo to zelo ponesrečen poskus”.
Nicolo Fornasir (skupina Pro Gorizia) je trmasto vztrajanje dela pozicije in izgovarjanje na
stališče, ki ga je izrekel Odbor garantov (da je šola vojaški objekt in torej o tem ni mogoče razpisati posvetovalnega referenduma), označil kot dokaz pomanjkanja politične volje, da se vprašanje vendarle spravi z dnevnega reda. Tako pa bo še naprej paraliziralo delovanje te uprave, ki ji sicer napovedujejo kratko življenje. Na seji je kar nekaj svetovalcev ugotavljalo, da je stanje, ki se je ustvarilo v občinskem svetu nevzdržno in da je navsezadnje še najboljša rešitev razpis predčasnih volitev.
To kar se dogaja v go-riškem občinskem svetu bi najbrž spravilo v težave celo Freuda, ki so ga nekateri od razpravljal-cev tudi klicali na pomoč. Načelno ni nihče proti šoli - vojašnici, vsi so za dosledno spoštovanje demokracije, katere najbolj neposreden izraz je prav referendum, ko pa je treba konkretno odločiti, da se referendum izvede, se pojavijo pomisleki in izgovori, sklicevanje na spoštovanje legitimnih organov (Odbora garantov), prav pride celo sklicevanje na finančne težave.
Slišati je bilo kompromisni predlog, naj bi Odbor garantov, spričo novosti, ponovno razpravljal o zadevi in morda revidiral svoje prejšnje mnenje in s tem odprl zeleno luč za referendum. Predlog seveda ni naletel na potrebno razumevanje.
Neroden je bil tudi poskus z alternativnim dokumentom, (predstavil ga je sicer kot amandma, kar pa je občinski svet odločno zavrnil), ki ga je predložil republikanec Pecorari in ki ga je končno umaknil. Smešen pa prizor ob glasovanju, ko je odbornik Capella pomotoma glasoval za dokument, a mu je kolega s krepkim udarcem zbil dvignjeno roko.
Prvi letošnji dež ko je zima že mimo
Vprašanje je, ali bo pomladanski dež lahko nadoknadil dolgotrajno pomanjkanje vode
j
Po dolgem času brez dežja je bilo treba včeraj spet potegniti na dan dežnike (foto Studio Reportage)
Po suhi zimi, kakršne na Goriškem živ krst ne pomni, smo s pomladjo vendarle pričakali dež, ki je začel - zaenkrat sicer še zmerno - namakati izsušeno zemljo. V zadnjih letih smo sicer bili že kar vajeni čudnih letnih Časov. Letošnja zima pa je gotovo presegla vse prejšnje, saj je šla mimo dejansko brez vsakršnih padavin. Zadnji izdatnejši dež je padel v prvi polovici decembra, torej po koledarju še v jeseni, sedaj pa je že pomlad. Vmes smo imeli tri mesece sušnega, pogosto tudi prijetno sončnega a vsekakor presuhega vremena.
Posledica dolgotrajnega pomanjkanja pravih padavin je, kot smo poročali, izsušenost vodnih tokov, saj tako nizkega pretoka v rekah (v Soči so izmerili v prejšnjih dneh pretok okrog 14 kubičnih metrov na sekundo, kar je za zimsko sezono izjemno nizka vrednost in komajda presega 12 kubičnih metrov “zgodovinskega” rekorda v poletnem obdobju) ne pomnijo. Kot posledica premajhnega pretoka so se že začele pojavljati težave za obstoj rib, ki pa bi jih moralo deževje kmalu rešiti.
Večji bo problem glede zalog pitne vode, saj so vodovodarji že močno zaskrbljeni zaradi po-
sledic, ki jih zimska suša utegne imeti na poletno sezono. Pomanjkanje dežja je načelo podtalnice, za katere ni pričakovati niti doprinosa taljenja snega v višjih legah. Upati je torej le, da bo pomlad letos posebno radodarna z dežjem in da bo nadoknadila vsaj del tega, za
kar nas je prikrajšala suha zima. Seveda se bomo morali zaradi tega sprijazniti spet z dežni' mi plašči in dežniki, na katerih so se v mesecih pozabe že pojavil6 pajčevine. Toda kaj zato-Tudi dež je potreben, pa čeprav povzroča komu vec sitnosti kot zado-voljstva.
______NOVA BOLNIŠNICA / VČERAJ PREDSTAVILI OKVIRNI NAČRT_
Samo še 450 postelj
Načrt nove bolnišnice v Ul. Tuscolano se krči, denarja za gradnjo pa še vedno ni dovolj - Postopek za začetek del bo vsekakor še dolg in zapleten
Goriški kvestor dr. Oreste D a vini je te dni izročil upokojenemu policijskemu inšpektorju Albinu Marguttiju državno priznanje, Častno diplomo Kavalirja za zasluge Italijanske republike. Inšpektor Margutti je bil dolgo let zaposlen v uradu za izajanaje potnih listov, kjer je zgledno opravljal naloge. Skromne slovesnosti ob izročitvi priznanja so se udeležili tudi delovni kolegi.
KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE - ZSKD - GLASBENA MATICA - KULTURNI DOM
vabijo na koncert priznane skupine komorne glasbe
TRIO EKOS
(Lee I-Nin, Anthea Scott, Chiara Migliari)
ki bo danes, 25. marca 1993, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah (Prvomajska 73)
Pokrovitelji koncerta so uprava Občine Sovodnje, Pokrajina Gorica in Kmecko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah.
Predprodaja vstopnic:__________________
________Kmecko-delavska hranilnica
in posojilnica Sovodnje, Prvomajska 73
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
GORICA

GLASBENA
MATICA
KONCERTNA SEZONA 1992-93 Georg Friedrich Handel
Mesija
Oratorij za soli, zbor in orkester
VERONIKA FINK, sopran BERNARDA FINK, alt BRANKO ROBINSAK, tenor MARKO FINK, bas Slovenski komorni zbor in Slovenski komorni orkester Dirigent MIRKO CUDERMAN
CERKEV SV. IGNACIJA NA TRAVNIKU v soboto, 27. 3. 1993, ob 20.30 Vstop prost
Marko Marinčič
Okvirni načrt nove, sicer vedno manjše go-riške bolnišnice je zagledal luč sveta. Včeraj so ga predstavili tisku načrtovalci konzorcija Edilsa (sodi v družbo IRI-Tecna), ki so pripravili to najnovejšo varianto bolnišnice izhajajoč iz dosedanjega načrta skupine goriških načrtovalcev Graziato-Brunello-Ciani-Marchi (mimogrede: kar trije od teh so na spisku sodnikov, ki vodijo preiskave o podkupninah). Po novem načrtu bo bolnišnica, ki bo nastala na parkirišču sedanje v Ul. Tuscolano, manjša: ohranili bodo 450 postelj (namesto 518 načrta izpred dveh let), kot pač določajo novi deželni predpisi. V novem kompleksu tudi ne bo vseh služb in ambulant, saj bodo, kolikor se pač da, ohranili tudi sedanje strukture. Poslopja, kjer so danes oddelki, po novem ne bodo rušili. Vse to, ker pač z razpoložljivimi 87 milijardami ni mogoče narediti vsega, kar bi hoteli. 2e sedaj pa je na dlani, da bo za ves še tako skrčen načrt potrebno vsaj še enkrat toliko denarja.
Osrednje poslopje nove bolnice bosta oblikovala dva petnadstropna kraka v obliki Črke L. Ob stičišču bo večji trinadstropni prizidek, ob krakih pa še dva enonadstropna. Prvi bo pravzaprav osrčje nove bolnice: v njem bodo oddelki za prvo pomoč, oživljanje, intenzivno
nego in operacijski blok. Zidali naj bi ga v okviru prvega od predvidenih treh sklopov del (vrednost: 30 milijard). Kdaj? Težko je reci, priznava dr. Bruno Gregorig, ki že dolga leta sledi nastajanju nove bolnišnice. Najprej mora načrt odobriti KZE, potem je potrebno privoljenje ministrstva za zdravstvo, nato odobritev splošnega in izvršnega načrta za 1. sklop del s strani medministrskega odbora CIPE, ki mora dodeliti denar. Letos zanesljivo še ne bodo začeli z deli, nova bolnišnica pa bo v najboljšem primeru dograjena šele precej po letu dva tisoč.
Tak naj bi bil videti osrednji del nove bolnišnice (fotoreprodukcija Studio Reportage)
________NESREČA / MOKRO CESTIŠČE ALI OKVARA?______________________
Čelno trčenje pri podvozu v Štandrežu
Laže ranjen šofer dostavnega vozila iz okolice Brescie - Nekaj ur zaprta cesta
Podvoz v ulici Tabai, ki povezuje Tržaško cesto s Standrežem, je bil včeraj dopoldne nekaj ur zaprt zaradi prometne nesreče. Nekaj po 8. uri sta v neposredni bližini čelno trčila dva tovornjaka. V nesreči je bil laže ranjen voznik dostavnega vozila, 25-letni Ivan Piovanelli iz kraja Mazzano pri Bresci. Pridržali so ga na zdravljenju za deset dni. Voznik drugega tovornjaka (fiat 170) 60-letni Lodovico Passador iz kraja San Stino pri Livenzi v nesreči ni bil ranjen.
Podvoz je ostal zaprt kar nekaj ur, ker sta obe vozili, po trčenju, ostali dobesedno blokirani na cesti, zaradi okvare zavor in ju je bilo, tudi zaradi nerodnega kraja, kjer je do nesreče prišlo (vkopano cestišče) težko odstraniti. Zaradi mokrega cestišča je včeraj na Goriškem prišlo Poškodovana tovornjaka sta nekaj ur zapirala prehod (foto S. R.)	do številnih manjših prometnih nesreč.
■J PRIREDITVE
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR bo v
soboto, 27. t.m., nastopil na shodu, ki ga prireja SKP v Pierisu. Prireditev bo ob 20. uri v občinski telovadnici. Govorila bosta predstavnik VZPI-AN-PI za Goriško in senator Stojan Spetič.
V STMAVRU bo v nedeljo, 28. t.m., gostovala dramska skupina Oder 90. V prostorih nekdanje osnovne šole bodo ob 18. uri zaigrali igro Mati. Gostovanje prireja PD Sabotin.
ft koncert
REVIVAL BEAT GLASBE bo v soboto, 27. t.m> v telovadnici UGG. Nastopile bodo znane in manj znane skupine iz Gorice in okolice. Izkupiček prireditve bodo namenili v dobrodelne namene. Predprodaja vstopnic: v ul. S. Giovanni 5, v trgovinah Disco Club in Musič shop, pri Fototo-tecnica na Korzu ter v turističnem uradu Appian' na Korzu. Vstopnice (z njimi je možen tudi obisk diskoteke Odeon v No vi Gorici) veljajo 12 tisoč lin
Z3 OBVESTILA	KINO
SPDG - REKREACIJA
obvešča, da ta teden odpadejo vadbene ure rekreacijske telovadbe.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja tradicionalni velikonočni izlet v ponedeljek, 12. aprila, z obiskom vojnega muzeja v Kobaridu, nato kosilo in zabava v Fojdi (Faedis). Vpisovanje pri poverjenikih in ob sredah na sedežu.
PATRONAT INCA-CGIL je v sodelovanju z občino Sovodnje na razpolago strankam za informacije in pomoč (pokojnine, ticketi itd.) vsak torek od 15.30 do 17.30 na županstvu v Sovodnjah.
H RAZSTAVE
V	KATOLIŠKI KNJIGARNI V GORICI je do 3.
aprila odprta skupinska razstava desetih goriških likovnikov. Na ogled je ob urah odprtja knjigarne.
V	UL. SV. IVANA 8 v Gorici je do 28. marca odprta skupinska razstava mlajših goriških likovnikov. Ogled je ob petkih, sobotah in nedeljah od 14. do 19. ure in od 21. do 24. ure.
V	RESTAVRACIJI ”L’ORCHESTRA” V TRŽIČU je na ogled do 9. aprila razstava grafik Zvesta Apollonia.
GORICA
VITTORIA 20.45 »Malcolm X«. Režij6 Špike Lee, igra Denz6 VVashington.
CORSO 18.00-20.00' 22.00 »La fortezza 2003«’ VERDI 18.00-20.00' 22.00 »Sommersby«- R1' chard Gere, Jodie Foster-TR2IC
COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR 17.30; 22.00 »Giochi innaturaU cercasi«. Prepovedan
mladini pod 18. letom-
;; lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BASSI RITA, UL don
Bosco 175, tel. 32515
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, UL ie' renziana 26, tel. 48278/
POGREB!
Danes ob 9.30 Jolanda Boschin vdova Stibel rt bolnišnice Janeza od b ga v cerkev v Stražicah na glavno pokopali^®’ ob 11. uri Giovanni Pesa' rino iz bolnišnice Janez od Boga v cerkev Stražicah in na pokopa lisce v Podgori, ob 12. Mira Cargnel iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče.
PRIMORSKA
Četrtek, 25. marca 1993
Stečaj Goje: Sindikat obljublja, da bo za delavce poskrbljeno, vendar...
Robert Rakar
KOPER - Takoj po proglasitvi samostojnosti se je v Sloveniji pojavila cela množica podjetij, ki so jih lastniki ustanovili za bore nekaj tolarjev. Danes propadajo.To sicer ni nie nenavadnega, če ne bi bilo v njih delavcev... Eden takih primerov opisujemo v tem sestavku.
Ob stečaju Prodeksa, koprske enote podjetja Goja d.o.o., je namestnik direktorja Dušan Janež nekaj (precej) krivde za to naprtil tudi sindikatu. Euro BroziC, ki je na Obalnih sindikatih bdel nad dogajanjem v Goji, je povedal: »Navajeni smo že, da nam pripisujejo podobne “zasluge". Zal imamo na Obali veliko izkušenj s stečaji in likvidacijami. V primeru Goje moram poudariti, da stečaj še ni bil oklican, torej mora delodajalec delavkam izplačati 70 odstotkov plače. Iz pogovorov, ki smo jih imeli, lahko sklepam, da Goja terjatev delavk ne namerava poravnati. Tudi iz stečajne mase ne bo mogoCe poplačati ničesar, saj je praktično ni. V zadnjem času se srečujemo s tovrstno problematiko, ko gredo v steCaj podjetja, ki so bila ustanovljena za 2000 tolarjev. Priznati moramo, da bodo delavke do svojega že zasluženega denarja le stežka prišle, Čeprav bomo poskušali vse, tudi po sodni poti. Do stečaja še ni prišlo, ker delodajalec (Goja) ne želi sprožiti stečajnega postopka, ki bi ga finančno še dodatno obremenil. Delavke so dejansko v zelo težkem položaju, ker niso ne na cesti ne na delu, Pa tudi denarnih prejemkov nimajo. Ena od rešitev bi bila, da stečajni postopek predlaga kdo od upnikov. Sindikat se bo vsekakor potrudil, da bomo delavke pripeljali do Zavoda za zaposlovanje ali jim celo poiskali drugo zaposlitev.«
Druga možnost (ponovna zaposlitev v dru-gem podjetju) bo veliko težja, saj gre v tem primeru predvsem za delavke z nizko stopnjo izobrazbe. Ostaja dejstvo, da je vseh 23 delavk ostalo brez kakršnegakoli dohodka. Neuradno smo izvedeli, da na sindikatu proučujejo možnost, da bi proti Goji sprožili postopek zaradi namernega stečaja podjetja. Po drugi strani pa podjetje ne izpoljnjuje niti temeljnih pravic delavcev po kolektivni pogodbi, torej jim ne izplačuje niti Zajamcenih osebnih dohodkov.
OBČINSKI PRORAČUNI / DRUGOD NIC BOLJE •
Idrijski proračun je sicer lep, a ima napako: luknjo
Za petino denarja zmanjkuje in ne vedo od kod ga vzeti
IDRIJA - V teh zadnje-marCevskih dneh zelo veliko govorimo o potrebah države, ki se kažejo skozi "astronomsko visoke" številke proračuna, državnega in občinskih. Državni je sprejet, občinski pa so na različnih stopnjah sprejemanja.
Kljub na trenutke polemičnim razpravam ob sprejemanju osnutka na ponedeljkovi (25. seji) občinske skupščine v Idriji, je bil ta v predlagani obliki sprejet, Čeprav jim pri načrtovanih 512 milijonih tolarjih manjka še petina te vsote. Z lastnimi prihodki in drugimi viri je za zdaj zagotovljenih le 409 milijonov, kljub temu pa občinski odborniki niso pristali na kakršnokoli krčenje že tako okleščenega proračuna.
Najbolj je po mnenju odbornika Tomaža Pavšiča prizadeto spomeniško varstvo in kulturna dejavnost ter dejavnost idrijskega muzeja, ki ob zmanjšanih sredstvih iz republiške in občinske blagajne ne bo uspel uresničiti že začete obnove gradu in drugih spomeniško varstvenih akcij ter izpeljati predvidenega programa muzejske dejavnosti. Odbornik Marjan Simonič je opozoril na prikrito centralizacijo znotraj občine in krčenje sred-
Roman Bric
Kultura bo tudi v Idriji imela razcapano obleko: za grad ne bo denarja (Foto: R. Bric)
štev za potrebe krajevnih skupnosti ter zahteval jasna zagotovila, da bo za poravnavanje njihovih tekočih stroškov denar sproti zagotovljen. Viktorija Gorjup je k razmišljanju, kako naj rešijo nepokrito financiranje prevoza otrok izzvala svetnika Pedjo Klavora, ki pa ji kakšnih posebnih zagotovil ni mogel dati. Tudi dejavnost gasilcev, ki v 17 prostovoljnih gasilskih društvih 1550 elani opravljajo nadvse pomembno po-
slanstvo, po mnenju Jožeta Jesenka pretirano varčevanje ni na mestu, kar velja tudi za zdravstvo, kot je opozoril dr. Franci Jereb. Veliko pove ugotovitev, da je kar dve tretjini načrtovanih proračunskih sredstev namenjenih za pokrivanje plač zaposlenim v upravi, javnih zavodih in dejavnostih, ki jih pokriva občina. Predsednik izvršnega sveta, Milan Božic in ostali sestavljale!, ki so branili osnutek pred posamični-
mi napadi so ob utemeljitvah nekaterih postavk in osnovnih izhodišč, po katerih so se ravnali pri sestavljanju osnutka, najbolj pograša-li celovite rešitve in predloge. Na očitke, da sprejemajo osnutek proračuna z veliko luknjo, za katero pa še ne vedo, kako bo pokrita, je bilo rečeno, da "je ob vseh vloženih naporih, s katerimi bodo ta sredstva skušali oplemenititi, potrebno tudi nekaj optimizma", so rekli v vladi.
Čeprav je stališče večine idrijskih strank in političnih struktur do oblikovanja lastne idrij-sko-cerkljanske regije nedvoumno, pa naj bi z namero o referendumskem preverjanju te pobude še počakali. Zadnja točka seje idrijske občinske skupščine o predlogu za referendum je izzvenela v prepričevanju svetnika Fedje Klavora, naj se za hotenja Idrijčanov vendarle bolj zavzame. Zlasti prepričljiv je bil nekdanji poslanec Tomaž Pavšič, ki je posegel v 500-letno zgodovino in se spomnil zadnjih predvolilnih zamer. Medtem, ko so stališča poslancev Podobnik, ki so za idrijsko-cerkljansko regijo v tem pogledu zelo odločna, Klavora meni, da se bo v odločilnem trenutku potrebno odločati med zavrnitvijo in iskanjem kompromisov. Svetnik Kalvora, ki sicer Idrijčane pri tem podpira, meni, da bo odločitev vendarle v rokah državnega zbora.
STARINE
Primorski
klub
starih
avtov
Olga Knez Stojkovič
SEŽANA - Primor: klub ljubiteljev sta) Motornih vozil Balil registriran konec lans' 8a leta in združuje cla yseh primorskih obe J® lani organiziral p: .*y Kras 92. Priredil I® uspela. Udeležilo se 90 vozil častitljive sta sti. Ker je drugi d sPprtnega srečanja poi 8ajal dež, so organi: mrji sklenili, da bodo °s ponovno izpeljali ] uobno akcijo po spe n)em Krasu. In sicer ] nec avgusta, ob obe skein prazniku.
Po besedah predse mka primorskega kit etana Pozderca so i avno imeli občni zb a njem so pac narec ^se, kar je na občni boru treba naredi spregovorili pa so tud nekaterih vsebinskih Vareh in načrtih. Zal Ustanovitve Zveze r
o. n ih klubov na re.
niiškem nivoju še Prišlo, bi pa imela vr Prednosti. Lahko bi u a)evala koledarje pri itev, reševala zava . anje starih motorr °zil, izdajala društvi informator, ki bi e escal članstvo z vse zanimivostmi in kor: ninu informacijami. I orski klub je vzpos , tudi sodelovanj ubom Topofino iz ,, a ln tako prerašča de anje tudi na meddrž ni nivo.
Letos bo sežanski k urganiziral tudi rallv dolina. ki bo s Padal s praznikom ol la Ajdovščina. Rallv organizirali 16. ma
KNJIŽNA NOVOST/ OB ROBU
Frančič: Istra, Geamea
Zgode in nezgode s knjigo
CESTE / DO KDAJ TAKSNO STANJE?
Primorske ceste (žal ne samo te) so dobesedno ”razsute“ in samo čakajo na nesrečo
Ajdovci niso zadovoljni z odogovori ministrstva za promet
Artur Lipovž
IZOLA - V gostilni Ca-nova Verdi se je v Četrtek, 18. marca, odigral bržčas eden važnejših letošnjih kulturnih dogodkov na Obali; predstavitev zbirke novel Franja Frančiča z naslovom Istra, Gea mea, ki jo je izdalo Društvo slovenskih pisateljev, finančno pa podprlo ministrstvo za kulturo. Pisatelj je bil tudi tokrat dosleden in se srečanja, tako kot vseh predstavitev svojih knjig doslej, ni udeležil, in ker je manjkal tudi najavljeni Dane Zajc, so zadevo vzeli v roke Drago Mislej-Mef, predstavnik Graffit linea (posta-vitelj teksta), Zdravko Duša, urednik knjige ter igralec SreCo Špik, ki je prebral nekaj zanimivejših odlomkov iz nje.
Strnimo v nekaj stavkih burno zgodovino izhajanja knjižice, ki ji je bilo kljub prenekateri oviri pac sojeno, da izide. Besedica Ob na platnicah, postavljena na rdečo Črto nad pisateljevim imenom in naslovom knjige, pravzaprav pomeni “Ob robu", prej ali slej seveda tisti zbirki drobnih del koprske založbe Lipa z imenom “Rob", v katere kontekstu bi morala knjižica že pred časom iziti. To se ni zgodilo menda ne za to, ker so uredniki v naslovni noveli videli poudarjeno politično obeležje, z nevarno istrsko tematiko v svoji srčiki. Seveda je načelni pisatelj ni hotel umakniti iz zbirke, trmasti pa so bili tudi na založbi. To je zadevo najprej privedlo do poskusov spreminjanja imena zbirke, potem do
Časopisne vojne in drugih kolobocij, končalo pa se je z zmago bolj vztrajnih - pisatelja in prijateljev, ki so mu ves Cas stali ob strani ter literature sploh.
V knjižici sicer najdemo na 62 straneh 9 besedil, ki bi jih bilo nadvse težko opredeliti v eni sapi. K spremni misli Toma Virka, da je to Fran-CiCevo delo nekako mirnejše od njegovih prejšnjih, bi morda lahko dodali razmišljanje Zdravka Duše, ki bi besedico “mirnejša" raje nadomestil z “zrelej-ša“. Avtor v slehernem trenutku zapisovanja svojih razmišljanj in opažanj dopušča popolno svobodo izraza. S tem pa prepušča bralcu svobodno interpretacijo dela.(A.N.)
AJDOVŠČINA - Skorajda ni seje občinske skupščine, da se ne bi obregnila ob stanje cest v ajdovski občini. Jeza in pripombe se nanašajo predvsem na magistralno cesto, ki s svojo ‘Taz-sutostjo" in nevarnimi odseki kar klice po nesreči. Po večkratnih urgencah je ministrstvo za promet in zveze le odgovorilo na zahteve ajdovske občinske vlade o tem vprašanju. Tudi letos sta v načrtu le obnova vozišča v Podnanosu in po predlani začetih in nato zaradi nerešenih lastninskih vprašanj za zemljišča ob cesti prekinjenih delih tudi dokončan cestni odsek na isti cesti
v Potočah. Tudi podporni zid v Črnicah ni uvrščen v program, predlagano pa je nekaj sanacij cestnih odsekov. Doslej niso reševali tudi križišča magistralne z regionalno cesto v Selu kot tudi ne izjemno nevarnega križišča v obrtni coni v Ajdovščini. Izvršni svet je menil, da je reševanje problematike prepočasno.
Občinska vlada je terjala pripravo projektov “na zalogo" v delu, ki ga je nujno razreševati; tako se je zdaj zgodilo, da je ureditev ceste v Podnanosu v programu, medtem ko so postopki za spremembo družbenih planov šele v
začetku. Stanje je drugačno v Potočah, kjer naj bi v kratkem sprejela skupščina ustrezne sklepe. Za ajdovsko obvoznico je bil Sele začet postopek za razpis izdelave idejenga projekta razbremenilne ceste kot dela bodoče hitre ceste do vasi Cesta.
Ugotovitev občinske vlade je, da je izrazoslovje ministrstva takšno, da niti slučajno ni mogoče ugotoviti kdaj bo, Ce sploh bo, kaj narejeno. Izvršni svet je sicer sprejel predlog po čimprejšnjem sestanku s predstavniki KS ob magistralki (Podnanos, Ajdovščina, Cesta, Dobravlje in Črnice).
Cesta skozi Podnanos: asfalt se dobesedno drobi pod kolesi tovornjakov. (Foto: A Lipovž)
Tridnevni
simpozij
finančnih
delavcev
Slovenije
Robert Rakar
PORTOROŽ- Simpozij je pritegnil okoli 600 finančnih delavceviz vse države. Organizatorja (Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodskih delavcev, finančnikov in revizorjev Slovenije) sta nanj povabila ugledne predavatelje.a
Marko Simoneti,
direktor Agencije za prestrukturiranje gospodarstva, je menil, da je zakonodaja na tem področju izredno zapletena in težko prenosljiva v prakso, zato so v Agenciji že pripravili vrsto popravkov, ki jih bo moral sprejeti parlament. Direktor Sklada RS za razvoj mag Uroš Korže je govoril o vlogi sklada v procesu privatizacije in denacionalizacije. Janko Deželak iz Pivovarne Laško je slikovito opisal njihov model privatizacije. Pokazal se je za uspešnega, saj so lani ustvarili celo akumulacijo. Voditelj razprave dr. Mširan Mihel-CiC z ljubljanske EF je dejal, da pri nas ni tako težko uspeti, »pravi podvig pa je uspeti po zakoniti poti.« Popoldne so na okrogli mizi ilustrirali izvedbe tipičnih lastninskih preoblikovanj. Danes in jutri se simpozij nadaljuje.
NOVICE
Prenavljanje teniških igrišč
PORTOROŽ - Delavci ljubljanskega Sportplana že lep Cas prenavljajo teniška igrišča v portoroškem šprtnem parku. Na novo so uredili igrišče, menjali dotrajano ograjo ter stebričke z mrežo, zarisali nove Črte in opravili še mnoga druga dela. Enes Lojo, generalni direktor Casinoja, ki prenovo finansira, je povedal, da bodo igrišča nared pred 27. marcem, ko pričakujejo prve organizirane skupine “teniških" turistov iz tujine. V načrtu sti imeli tudi razširitev garderob in bifeja, vendar jih je Cas prehitel, zato so dela odložili za kasneje. (A.N.)
Izvedeli bodo več...
POSTOJNA - Odbornica Valerija Kokošar je na zadnji seji občinske skupščine od IS zahtevala, naj ta ob predložitvi zaključnega računa za leto 1992 (le-tega je IS na zadnji seji umaknil z dnevnega reda) skupščino seznani tudi s stanjem zadolženosti v tej občini. Neodvisni odborniki pa so IS zadolžili, naj jim pripravi poimenski seznam podjetij ki so iz občinskega proračuna v lanskem letu prejeli posojila. Zanimalo jih je, pod kakšnimi pogoji so podjetja ta sredstva dobila in koliko so jih doslej že vrnila. Občinska vlada je ob tem skupščini ponudila, da bo takšen pregled pripravila kar za zadnjih pet let in ne le za preteklo leto, kot so predlagali omenjeni odborniki. Iz poročila bo tako razvidno, koliko in kako visoke kredite so raznim podjetjem odobrile tudi prejšnje vlade, ne le sedanja liberalno-demokratska. (M.G.)
Gneča v pristanišču

KOPER - Pred izgradnjo Ogrlice je bil promet s tovornjaki velik problem. S širitvijo mesta pa tudi, recimo ji obvoznica, ne ustreza potrebam. Uvajanje takoimenovanih ferry linij do Drača in Patrasa je v Koper pripeljalo veliko tovornjakov, ki dan ali dva pred odhodom trajekta dobesedno zasedejo odstavni pas na Ogrlici, zaradi pomanjkanja prostora pa jih zasledimo tudi na drugih parkirnih prostorih ob mestnem središču. Da bi se izognili večjim zastojem so ob Luki zaceli graditi terminal za tovornjake, ki bo v prvi fazi nudil parkirni prostor kakim stotim vozilom, v končni pa dvakrat večjemu številu. Denar (naložba je vredna kakih 50 milijonov tolarjev) so prispevale Luka, Galeb in Istrabenz. Hkrati pa občina Koper gradi tudi cesto, ki bo terminal povezala z že obstoječim cestnim omrežjem. Tudi vrednost te naložbe ocenjujejo na 50 milijonov tolarjev, ob novogradnji pa naj bi bili dokončani do mednarodnega delavskega praznika, prvega maja, (Foto:A. Žnidarčič)
Dela proti poplavam
BAČA PRI MODREJU - Dela pri preprečevanju poplavljanja Bače in Idrijce so v teku. Po nasvetih ing. Magajneta bodo poleg tekočih del pri odstranejvanju večjih količin proda, kar so že zaceli delati po novem letu, morali razširiti tudi skalnato ožino pod železniško postajo Most na SoCi. Ker bo kmalu tu ribiška sezona, del ne bodo utegnili opraviti do konca. (M.M.)
Revija glasbenih šol Primorske
SEŽANA - Srečanje glsbenih sol Primorske se bo nadaljevalo v Četrtek, 25. marca, ob 16. uri v kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani s tretjo izbirno revijo. V Sežani se bodo predstavili gojenci glasbenih šol iz Ajdovščine, Idrije, Kopra, Izole, Pirana, Nove Gorice, Postojne, Sežane, Tolmina, Glasbene matice iz Trsta ter Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Sežanska glasbena šola, ki v letošnjem letu praznuje 40-obletnico delovanja, se bo predstavila s točkami, ki jih bodo izvajali Svetlana Gec-harmonika, Lean Ravalico Pegan-tro-benta, Kristjan Sel-pozavna, na klavir jih bo spremljala Mojca Rožaj. Tudi iz sežanske revije se bodo najboljši potegovali za 'obe zaključni reviji. “Mladi talenti", kjer sodelujejo uCenci do 15. leta, in bo 30. marca v Postojni, in revijo “Mladi koncertanti", kjer nastopajo starejši nad 15 let 2. aprila na Opčinah. (O.K.S.)
Kajakaške šole delajo gnečo
TOLMIN - Občinski odlok o plovbi, po rekah SoCi, Idrijci in pritokih, ki ga je sprejel občinski IS, bo urejal tudi vprašanje dosedanjega samoorganiziranja tujih kajakaških sol pri nas. Ker bodo njihovo dejavnost nadzirali poleg inšpektorjev tudi občinski redarji, pričakujejo več reda. Odlok je nujen, saj kot je videti državni zakon o varstvu okolja do sezone Se ne bo sprejet. Odlok bo začel veljati, ko ga bo potrdila občinska skupščina. (M.M.)
Tekmovanje v streljanju za prvenstvo v regiji
SEŽANA - Občinska strelska zveza je organizirala občinsko tekmovanje za mlajše in starejše mladince, ki se ga je udeležilo 13 tekmovalcev. Najboljša iz vsake skupine, bosta zastopala sežanske vrste mladih strelcev na današnjem (Četrtek, 25. marca) regijskem tekmovanju v Postojni. Med mlajšimi mladinci jena občinskem tekmovanju zmagal Dean Grandič (OS DivaCa) s 158 krogi, med mladinci pa Dean del la Torre s 323 krogi. (O.K.S.)
Četrtek, 25. marca 1993
GOSPODARSTVO
NALOŽBE / INVESTICIJSKI SKLADI (2)
Davčna zakonodaja ne omenja skladov, ki bodo postali zanimivi zaradi lastninjenja
Borut Istenič
LJUBLJANA - Naložbe v investicijske sklade, ki jih pri nas vodijo nekatere večje borzno-posredniške hiSe, so Se vedno stvar osebnega zaupanja in verjetno bo preteklo Se nekaj časa, da bo tudi taksno investiranje dobilo zakonsko osnovo. Medtem so se investitorji v investicijske sklade ob koncu koledarskega leta znašli pred vprašanjem prijave dohodnine in olajšav. Znano je dejstvo, da sodijo naložbe v vrednostne papirje med davčne olajšave, vendar vprašanje investiranja v investicijske sklade zakon o dohodnini ne tretira oziroma te možnosti sploh ne pozna. Tako se spet srečamo z nedorečenostjo davčne in finančne zakonodaje.
Za primer si lahko ogledamo, kako se ukvarjajo s temi zadevami v državah razvitega Zahoda. Tam poznajo sklade, katerih naložbe niso obdavčene (skladi državnih in komunalnih obveznic), in sklade, ki vlagajo v vrednostne papirje, katerih kapitalski dobiček je obdavčen (delnice). DavCni zavezanec potrebuje pri napovedi dohodnine potrdilo o vplačilu v sklad in formular, ki ga prejme od davčne uprave. Ob koncu vpiše davčni status svojih naložb. Ob nakupu in prodaji deležev oziroma točk sklada pa mora za vsako spremembo vpisati višino profita ali izgubo (razlika med nakupno in prodajno vrednostjo vložka v skladu). Tako davka na dodano vrednost ne plača sklad, temveč njegovi vlagatelji.
Hiter razvoj ponudbe na področju investiranja močno prehiteva capljajočo zakonodajo, ki z nedorečenostjo deluje nespodbudno na razvoj investicijske miselnosti posa-
meznih investitorjev.
Razmišljajo, da bodo skladi v prihodnosti igrali pomembno vlogo pri odločitvi o vrsti in načinu varčevanja posameznika, saj ponujajo Čedalje večji asortiman storitev, s svojo velikostjo in profesionalnim upravljanjem pa zagotavljajo relativno visoko stopnjo varnosti in donosa. Ta dejavnika sta različna glede na vrsto investicijske politike posameznega sklada. V zadnjem Času so predvsem v Združenih državah v ospredju skladi agresivne rasti, katerih investicijska politika je usmerjena predvsem v delnice manjših perspektivnih podjetij. Ta se kapitalsko precej hitro večajo, po drugi strani pa ne izplačujejo dividend oziroma so te majhne.
Glede na špekulantske strasti nekaterih investitorjev in ob hkratnem povečanju obsega ponudbe delnic na našem finančnem trgu bo verjetno kmalu sledilo ustanavljanje skladov z delnicami, katerih osnovni moto bo predvsem kapitalska rast ob rahlem zmanjšanju dejavnika varnosti. Ti skladi bodo zanimivi in zaželeni zlasti ob sprejetju lastninske zakonodaje, ko se bo na trgu pojavilo veCje število delnic. Vendar je tu treba poudariti, da se tečaji vrednosti delnic v prihodnje ob relativno skromnem finančnem obsegu kapitala domačih investitorjev ne bodo tako skokovito višali, kot smo bili priča v preteklih mesecih. Realno je pričakovati, da se bo ob povečani ponudbi delnic, s sprejetjem nove zakonodaje, ki bo strožje urejevala trgovanje z vrednostnimi papirji, in zaščito investitorjev trg umiril in postal preglednejši.
Bolgarski kapital v makedonski banki
SOFIJA - Narodna banka republike Makedonije je podelila licenco prvi makedonski banki s tujim deležem, so uradno sporočili v Skopju. Bolgarska Balkanbank je postala glavni delničar novoustanovljene Balkanske banke v Skopju, saj ima 34 odstotkov delniškega vložka. Balkanbank je sicer mešana banka, kontrolira pa jo država. Dve zasebni makedonski firmi, Sloga in Združeni konsultanti, imata 20 oziroma 12 odstotkov delnic, Bolgarska kreditna banka in Prva finančno borzna hiša pa vsaka po 17 odstotkov. »Balkanska banka je prva banka s tujo udeležbo, ki je dobila dovoljenje za delo v Makedoniji«, je Reuterju dejal pravni svetovalec bolgarske Balkanbanke Todor Batkov. Kot je povedal, bo banka imela 900 milijonov makedonskih dinarjev (870.400 USD) ustanovitvenega kapitala, delati pa bo začela sredi aprila. Pričakujejo, da bo poslovala z depoziti zasebnih in državnih makedonskih firm. Kreditirala bo takšne projekte, kot so gradnja direktne železniške povezave med Bolgarijo in Makedonijo, gradnja plinovoda in avtoceste. Balkanska banka bo odprla tri podružnice, in sicer v Bitofi, Ohridu in Strugi. (Reuter)
Belgijska narodna banka ohranja tečaj franka
BRUSELJ - Narodna banka Belgije je v sredo dvignila svoje ključne tržne obrestne mere, da bi tako ubranila frank, ki se je nekoliko omajal, ko je vlada ponudila svoj odstop. Centralna banka je zagotovila, da je premik obrestnih mer samo začasen ukrep. Z njim skušajo odgovoriti na naraščajoči pritisk na obrestne mere in znova potrditi belgijsko strogo politiko v zvezi s tečajem franka. »Centralna banka in vlada v celoti podpirata temeljno usmeritev o strogi denarni politiki znotraj medva-lutnih razmerij,« je povedal predstavnik te banke. V torek je premier Jean-Luc Dehaene ponudil svoj odstop zaradi proračunske krize. Zato se je v sredo kralj Baudouin sestal s politiki. Po dvigu obrestne mere je bil belgijski frank v primerjavi z marko vreden 20, 6315, kar je nekoliko manj v primerjavi z njegovo prejšnjo vrednostjo, ki je znašala 20, 6350 belgijskega franka za nemško marko. Centralna banka je dvignila dve ključni obrestni meri z neposrednim učinkom. Glavna obrestna mera se je povečala za pol odstotka (na 8, 5 odstotka), 24-uma obrestna mera pa se je dvignila za celo odstotno točko, in sicer na 10 odstotkov. Obresti na denarnem tržišču so bile nekoliko višje zaradi ukrepov centralne banke. Eden od trgovcev je izjavil, da je bil presenečen, kako hitro so se kratkoročne tržne obresti stabilizirale: takoj po začetnem dvigu. (Reuter)
Inflacija v Evropski skupnosti
BRUSELJ - Povprečna letna inflacija v državah Evropske skupnosti je februarja padla na najnižjo točko v skoraj petletnem obdobju. Dosegla je namreč 3,5 odstotka, januarja letos pa je bila 3,6-od-stotka. Podatke je včeraj objavil statistični urad Evropske komisije. Omenjeni statistični urad sporoCa, da so najnižjo raven doslej zabeležili junija 1988, ko je bila povprečna inflacija v državah Evropske skupnosti
3.4-	odstotna. Statistični urad dodaja, da je bila februarska inflacija nižja kot v enakem mesecu lani v vseh državah članicah Evropske skupnosti, razen v Belgiji in Luksemburgu. Po podatkih statističnega zavoda. V Združenimi državah Amerike je bila febrar-ska inflacija 3,2-odsto-tka, na Japonskem pa
1.4-	odstotka. (Reuter)
NEMČIJA / UKREPI CENTRALNE BANKE
Gospodarstvo pričakuje še nižje obrestne mere
Bundesbank je ohranila ključno obrestno mero in tako pomirilo finančno tržišča, ki so se balo ponovnega dviga obrestnih mer
Anthonv Williams/ Reuter
FRANKFURT - Nemška centralna banka Bundesbank je vCeraj ohranila nespremenjeno ključno tržno obrestno mero in tako pomirila finančna tržišča, ki so se bala, da bo že zapustila svojo politiko postopnega zniževanja uradne nemške obrestne mere. Centralna banka je naložila svoje sklade za reeskont vrednostnih papirjev pri drugih bankah po minimalni 8, 25-odstotni stopnji. ki se ne razlikuje od stopnje, s katero banka zadovoljuje potrebe na tržišču v zadnjih štirinajstih dneh. Nekateri so bili zaskrbljeni, da se bo prav ta obrestna mera dvignila potem, ko je Bundesbanka zaprosila druge banke, naj svoja sredstva ponujajo po različnih obrestnih merah in ne zgolj po fiksni 8,25-
odstotni, ki je veljala pri prejšnjih ponudbah. Trgovcem je odleglo v sredo, ko ni prišlo do zvišanja obrestne mere pri trgovanju v tem najmočnejšem evropskem gospodarstvu. »Gibanje obrestnih mer je nespremenjeno. Obresti se bodo še vedno postopoma zniževale,« je povedal eden od trgovcev. Drug trgovec je dodal: »Pri obrestnih merah ni prišlo do nobenega preobrata in tako bo tudi v prihodnje.« Bundesbank je znižala svojo ključno diskontno obrestno mero za posojila na 7,50 odstotka (z 8 odstotkov v minulem tednu). Gospodarstveniki so ta ukrep ocenib kot postopno in nenehno sproščanje monetar-
ne politike, ki naj bi vdihnilo življenje v usihajoče evropsko gospodarstvo. Do naslednjega znižanja utegne priti v nekaj tednih, kljub temu pa pričakujejo, da bo Bundesbank najprej znižala svojo reeskontno obrestno mero kot uvod v znižanje drugih obrestnih mer. Tržišča je vznemirilo torkovo obvestilo banke o gibljivi obrestni meri, saj bi ta lahko povzročila tudi zvišanje reeskontne obrestne mere. Banke so po svojem izboru kupovale v okviru gibljivih obrestnih mer. Ker je denarno tržišče precej pod pritiskom dajatev na izplačila, so pričakovali, da bodo tiste banke, ki imajo nizko obvezno rezervo, zahtevale višje
obrestne mere, da bi si tako zagotovile sredstva, ki jih potrebujejo. Nekateri so opazili, da je Bundesbank v tem tednu pospešeno delovala v zaledju in dajala injekcije prve pomoči v obliki dodatnih skladov na tržišču, da bi tako bankam zagotovila likvidnost. Ze to je bilo zadostno znamenje, da banka noCe spremeniti sedanjega upadajočega gibanja obrestnih mer. Nemško tržišče vrednostnih papirjev se je ugodno odzvalo na omenjeno novico v zvezi z naraščanjem vrednosti delnic. Borzni posredniki so bib zaskrbljeni zaradi naslednjih korakov Bundesbank, ko se je razvedelo, da je inflacija v gosto naseljeni Vestfaliji v marcu v primerjavi s štirimi, odstotki v februarju narasla z 0,2 odstotka.
SLOVENSKA ELEKTROINDUSTRIJA
Tudi čisli izvozniki na zahod komaj shajajo
Slovenska elektroindustrija, v kateri je zaposlenih skoraj 40.000 delavcev, ustvari 12,5 odstotka slovenskega izvoza
Mile Čuk
LJUBLJANA - Slovenska elektroindustrija sodi med tiste panoge, ki jih je izguba jugoslovanskega trga v letu 1991 najbolj prizadela. Padec proizvodnje se je sicer zaCel že pred petimi leti, v tem obdobju pa znaša kar 40 odstotkov. V letu 1990 je ta panoga na konvertibilne trge izvozila 36 odstotkov proizvodnje, doma je prodala 32 odstotkov, približno toliko pa so prodali na nekdanjem jugoslovanskem trgu. Izgubo tega trga pa so v elektroindustriji delno nadomestili, saj že polovico izdelkov izvozijo na kljti-Cne evropske trge, polovico pa prodajo na slovenskem trgu. Delež te panoge, v kateri je trenutno zaposlenih skoraj 40.000 delavcev, je kljub temu lani znašal 12, 5 odstotka celotnega slovenskega izvoza. Poleg izgube trga pa je elektroindustrija z razpadom Jugoslavije izgubila tudi precej nepremičnin, katerih vrednost znaša vsaj 200 milijonov nemških mark. Ge hoCe ta panoga preživeti, se bo moral delež v izvozu, kot je poudaril sekretar združenja za elektroindustrijo pri GZS, Franc Gerbec, povečati na 70 ali 75 odstotkov. Hkrati je poudaril, da v elektroindustriji že Četrto leto ni bilo pomembnejših naložbenih projektov. Elektroindustrija, ki je velik pro-
izvajalec opreme za javne sisteme, je precej prizadeta tudi zaradi velikega zmanjšanja naložb v teh dejavnostih. To velja, denimo, za energetske naprave, za telekomunikacijsko opremo in varnostne sisteme za promet.
Gerbec meni, da je treba ustaviti delitev velikih podjetij na manjša. Ge se bodo takšna gibanja v elektroindustriji nadaljevala, se bo proizvodnja še naprej zmanjševala, s tem pa tudi izvoz. Poglavitni pogoj za to, da bo ta panoga lahko preživela, je seveda povečanje konkurenčne sposobnosti. Zato od vlade pričakujejo, da bo končno začrtala makroekonomsko politiko, ki bo veljala vsaj nekaj let.
Konkurenčno sposobnost naj bi vlada omogo-čilla z ustreznimi izvoznimi spodbudami, nujno pa je tudi zmanjšanje obremenitev, ki izhajajo iz OD. Te znašajo pri nas 110 odstotkov, pri konkurenčnih podjetjih v tujini pa le 70, pa tudi tečajna politika bi morala slediti inflaciji.
In kaj menijo direktorji izrazito izvozno usmerjenih podjetij v tej panogi, ki bi - upoštevaje ekonomska merila - morala
poslovati s precejšnjim dobičkom, pa kljub temu komaj shajajo? Stane Goste, direktor podjetja Elektroelement Izlake, v katerem je 1080 zaposlenih, vec kot 60 odstotkov proizvodov pa izvaža, je opozoril, da zaostajanje tečaja vse bolj zmanjšuje konkurenčnost podjetij v tej panogi. Prav potihem so, kot je dejal, ukinili tudi stimulacije, ki jih je bilo deležno izvozno gospodarstvo. Po Gošteto-vem mnenju bi bilo treba tudi zmanjšati obremenitve na osebne dohodke. Veljalo bi tudi uskladiti davčno politiko, saj največ plačujejo ravno tisti, ki poslujejo pozitivno. Gošte predlaga tudi povračilo plačanih obresti za pripravo proizvodnje za izvoz, pa tudi brezcarinski uvoz opreme za podjetja, ki veC kot 60 odstotkov izvoza ustvarijo na zahodnih trgih. Tudi direktor podjetja Do-mel Železniki Anton Rakovec je opozoril na zaostajanje teCaja in visoke domače stroške materiala, kar bistveno zmanjšuje konkurenčnost. Čeprav 1300 zaposlenih prejema precej manjše neto osebne dohodke kot v konkurenčnih podjetjih na Zahodu, so bruto dohodki zaradi obremenitev večji. Vlada bi morala - po
Rakovčevem mnenju - ciste izvoznike (Domel skoraj celotno proizvodnjo elektromotorjev izvaža) subvencionirati,
omogočiti cenejša posojila in sklad za stimulacijo izvoza. Čeprav celotno proizvodnjo izvažajo, kot je dejal Rakovec, komaj shajajo. Direktor podjetja Iskra-Tel (1100 zaposlenih, letos 70 odstotkov izvoza) Andrej Polenec meni, da sama tečajna politika ni poglavitni problem. Hkrati se zavzema za to, da končno dobimo dolgoročni socialni pakt kar zadeva plače. Nujna je tudi podpora bančnega sistema pri fi" nanciranju nastopa na tujih trgih, pa tudi deja-vnejša vloga Slovenske izvozne družbe pri zavarovanju izvoznih poslov. Direktor podjetja Iskra Števci Niko Bevk je opozoril, da bi tečaj moral slediti inflaciji, dodatni udarec izvoznikom pa je bila ukinitev stimulacije-Pri investicijski opremi bi morali biti davki cim nižji, cimprej pa bi bilo treba skleniti meddržavne sporazume, s katerimi bi carine ukinili. P°' djetje Iskra Števci, v katerem je zaposlenih 1400 delavcev, izvaža 96 odstotkov proizvodnje, od tega polovico v Nemčijo, dve tretjini pa na zahtevne zahodnoevropske trge. Kljub temu le s težavo poslujejo pozitivno.
J II	
j L	' .. .. ; f J
j|	
j H	? 8
		—H—
	1	
	1
	■ ^
	
	
	1
	||
	n
	n
Foto: Aleš Fevžer
kdo sploh ima dolarje?
KITAJSKA / TEČAJ JUANA
Ameriški dolar je še vedno precenjen
PEKING - Ameriški dolar je kljub prizadevanjem vlade, ki hoCe zavreti njegovo rast v primerjavi z juanom, še vedno precenjen na kitajskem menjalniškem tržišču, je v sredo povedal predstavnik centralne banke.
Cu Cengking, namestnik guvernerja Narodne banke Kitajske, je prepričan, da bi bil za dolar primernejši nižji tečaj.
Seveda intervencija na tržišču ne bo zadoščala za premostitev primanjkljaja, dolgoročni odgovor pa bo prej ali slej treba poiskati v uravnoteženi zunanjetrgovinski bilanci.
Lanski naraščajoči uvoz je poglaviten razlog naraščanja teCaja dolarja.
»Zgolj s pritiskom na dolar ne bomo odkriti najboljše metode,« je povedal Cu v intervjuju. »Predvsem je treba spremeniti strukturo uvoza in izvoza, Ce hoCemo rešiti ta problem.« Cu je menil, da je uradni menjalni tečaj »-bolj ali manj prilagojen gospodarski stvarnosti« in omenil, da je bila vrednost juana v primerjavi z ameriškim dolarjem (glede na uradno menjavo v zadnjih letih) razvrednotena približno za pet odstotkov, pri Čemer so upo-
Andrew Brovne/ Reuter
števali dvig prodajnih cen na drobno. Kljub temu je juan v istem obdobju izgubil 40 odstotkov svoje vrednosti na menjalniškem trgu. Padanje vrednosti se je se pospešilo v letošnjih prvih dveh mesecih, ko je centralna banka posredovala na tržišču, da bi stabilizirala menjalniški tečaj. »Okrepili smo posege na tržišču, da bi zagotovili stabilnost,« je dejal Cu. Razkril je, da so bili ti posegi potrebni predvsem zaradi »dajanja poguma« podjetjem v dr-
žavni lasti, da bi ta spravila v promet ameriške dolarje, ki so jih zadrževala v pričakovanju, da bo tečaj ameriške valute še višji. »Najpomembnejši ukrep je prav v tem, da opogumimo podjetja, ki imajo devize, da jih zamenjajo s tistimi podjetji, ki jim deviz primanjkuje,« je povedal Cu. »Zdaj smo uvedli nekatere administrativne metode nadziranja cen na tržišču. To pomeni, da uporabljamo kombinacijo tržnih in administrativnih metod.«
Kljub posegom ni znamenj, da bi se utegnil juan kmalu okrepiti. Zahodni bančniki niso prepričani, da bo obdržal svoj položaj. Tisti, ki špekulirajo, še vedno stavijo na višji dolar. Uvoz se je lansko leto povečal predvsem zaradi naraščanja števila kapitalnih naložb. Rast je tako dosegla 12,8 odstotka, dvakrat več, kot so uradno napovedovali.
Rast naj bi ostala dvo-številcna tudi v tem letu, ko uvoz še vedno narašča. Uvoz je v februarju skokovito poskočil za 35 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani in ta-
aleč presegel izv0 ’ prav tako višji za otkov. Ni jasno. a ada pri zaviranju v skega števila gradeI\ lejevanjem kredi o posobna v kratke zmanjšati povpraSe-
lenj, čeprav je C 1, da o tem prav zdaj išljajo. Tuja 'mešana tja, ki uvažajo suro-in jih prodajajo na
kem trsu, so bila o
veliko nacriuv"**-imorskih investicij rmrir^oli -zaradi
GOSPODARSTVO
Četrtek, 25. marca 1993
r	■	1						
						
						
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira i nn ITI '\	
						
ato/M41^			pr8830''	na y	oro930'"		oroW
Avtohiša	65,20	65,90	8,90	9,50	6,20	6,75
						
Banka Vipa	65,25	66,04	9,08	9,34	6,75	6,84
Bobr Fužine	65,40	65,80	9,25	9,50	6,60	7,00
Bobr Trzin	65,40	65,80	9,25	9,50	6,60	7,00
BTC terminal Sežana*	65,00	65,80	9,15	9,35	6,67	6,78
BTC d.d. Ljubljana*	64,90	66,75	9,10	9,50	6,60	6,90
						
Come 2 Us*	65,40	66,30	9,15	9,40	6,55	6,90
						
Dom Kaffe Domžale	65,40	65,70	9,25	9,35	6,70	6,90
Dom na trgu	65,30	65,80	9,23	9,33	6,72	6,85
	»					
Emona Globtour	65,10	66,30	9,17	9,41	6,30	6,75
Eros Ljubljana	65,40	65,80	9,20	9,40	6,70	6,80
Eros Kranj	65,30	66,00	9,20	9,40	6,70	6,90
Euroservis Sežana	65,35	65,75	9,10	9,25	6,73	6,78
Eurotours International	65,10	65,98	9,10	9,30	6,75	6,95
Eeniks Markovec Koper						
	65,00	66,00	9,00	9,40	6,60	6,90
Eeniks Koper	65,10	66,20	9,00	9,45	6,60	6,99
Eeniks Portorož	65,10	66,00	9,05	9,45	6,63	6,90
Fiba	65,20	66,20	9,00	9,32	6,63	6,79
Eiradas	65,15	66,15	9,20	9,36	6,50	6,80
						
Galileo - Kozina	65,00	65,75	9,00	9,20	6,70	6,80
Golfturist Ljubljana	65,30	66,00	9,15	9,40	6,55	6,85
						
Hida Hipotekarna banka Koper*	65,50 65,15	65,60 66,35	9,26 9,15	9,31 9,45	6,72 6,60	6,77 7,00
Hranilno kreditna služba	65,20	66,00	9,21	9,47	6,70	7,05
Hram Rožice	65,50	65,70	9,30	9,40	6,75	6,85
						
iijrika Ilirska Bistrica	64,50	66,10	8,95	9,34	6,50	6,80
Hirika Slovenj Gradec	65,51	66,10	9,24	9,29	6,67	6,85
Hirika Postojna	65,31	65,80	9,11	9,34	6,80	7,10
Hirika Sežana	65,31	65,80	9,18	9,30	6,72	6,82
						
Invest Škofja Loka	65,30	66,45	9,25	9,44	6,66	6,89
Italdesign*	65,20	65,90	9,17	9,35	6,70	6,80
				9,43	6,70	6,90
Klub Slovenijales	65,30	66,10	9,25			
Komercialna banka Triglav	65,10	65,35	9,15	9,45	6,52	6,88
						
Kompas Hertz Celje*	65,50	66,00	9,15	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Velenje*	65,50	66,00	9,15	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Idrija*	65,50	66,00	9,15	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Tolmin*	65,50	66,00	9,15	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	65,50	66,00	9,15	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Krško*	65,50	66,00	9,15	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Bled*	65,50	66,00	9,15	9,40	6,50	6,80
Kompas Holidays	65,50	65,75	9,20	9,30	6,60	6,90
Kompas Fintrade	65,50	65,75	9,25	9,41	6,70	6,89
						
ubertas Koper* .^jonska banka d.d. Lj.	65,20	65,96	9,12	9,37	6,63	6,84
	64,95	66,80	9,18	9,49	6,60	6,90
, ® Dolenjska banka d.d.	65,00	66,40	9,20	9,45	6,60	6,90
		66,50 66,80	9,17 9,01	9,45 9,50	6,45 6,44	6,87 6,84
^ Banka Zasavje Trbovlje , ® Komercilna banka NG d.d.	64,50 64,10					
i Splošna banka Celje d.d. IB Splošna banka Koper d.d.*	65,10 63,45	66,35 66,18	9,10 8,90	9,43 9,36	6,55 6,31	6,90 6,81
EB Kreditna banka Mb d.d.*	64,50	66,50	9,10	9,40	6,40	7,00
						7,00
Ma Vir	65,30	65,80	9,00	9,40	6,70	
Madai*	65,20	65,80	9,18	9,40	6,74	6,80
Media*	65,50	65,95	9,20	9,40	6,70	6,90
						
Ciprom 1	65,30	65,65	9,28	9,38	6,65	6,90
Ciprom II	—	65,30	65,65	9,28	9,38	6,65	6,90
						
°tok Bled	65,30	65,96	9,26	9,38	6,64	6,78
						
Petrol	65,40	65,80	9,20	9,35	6,60	6,85
Hjgal Solkan Nova Gorica*	65,20	65,90	9,20	9,40	6,71	6,81
.°|gal Kobarid*	65,20	65,90	9,20	9,40	6,71	6,81
^gal Obutek*	65,20	65,90	9,20	9,40	6,/1	6,81
Pigal Diskont*	65,20	65,90	9,20	9,40	6,71	6,81
a n C rg o a Q 5- Q c O < 0 2.	63,00	65,80	8,96	9,29	6,10	6,79
,uoanka d.d. Maribor	64,30	66,30	9,10	9,30	6,40	6,90
								
^ublikum Ljubljana	65,40	65,65	9,25	9,35	6,15	6,89
Publikum Celje	65,30	65,69	9,25	9,35	6,60	6,84
Publikum Dobova	65,05	66,10	9,08	9,40	6,39	6,80
ublikum Kostanjevica	65,05	66,10	9,08	9,40	6,39	6,80
Publikum KrSko	65,05	66,10	9,08	9,40	6,39	6,80
ublikum Maribor	65,55	66,09	9,25	9,32	6,30	6,79
^ublikum Metlika ublikum Mozirje	65,60	66,20	9,20	9,35	6,55	6,82
	65,50	66,40	9,20	9,45	6,60	6,95
Publikum Novo Mesto Publikum Piran ublikum Tolmin ublikum Sevnica	65,10	66,10	9,00	9,30	6,55	6,/5
	65,05	66,10	9,09	9,29	6,60	6,80
	65,55	65,85	9,15	9,31	6,70	6,82
	65,50	65,99	9,25	9,40	6,45	6,79
ublikum Šentilj ^blikum Šentjur pri Celju Publikum Trebnje Puh!'vUm Zagorie Publikum Žalec	65,55	66,09	9,24	9,33	6,30	6,79
	65,35	65,70	9,21	9,31	6,64	6,82
	65,15	66,35	9,20	9,39	6,45	6,79
	65,40	66,18	9,18	9,42	6,65	6,85
	65,45	65,75	9,21	9,32	6,60	6,84
						
«naiaby Koper	65,00	66,00	9,00	9,40	6,64	6,85
SKR ri	i •	65,20	66,2U	9,12	9,42	6,20	7,00
si k 'd' ^ubljana* ** • hranilnica in posojilnica Krar	65,45	65,80	9,30	9,35	6,72	6,85
	j 65,60	65,90	9,20	9,40	6,60	6,90
Sl						
ovenijaturist Jesenice	65,55	66,55	9,19	9,30	6,67	6,80
»ovenijbturist Ljubljana ^venijaturist žel. postaja Mb.* ovenijaturist žel. postaja Lj.*	65,40 65,30 65,50	65.80 66.80 65,95	9,30 9,20 9,15	9,40 9,30 9,35	6,/3 6,10 6,50	6,85 6,75 6,87
Ravenska investicijska banka*	65,30	66,00	9,15	9,40	6,40	6,88
SZkb	65,30	65,90	9,20	9,38	6,72	6,90
	65,20	66,00	9,21	9,47	6,70	7,05
T	.						
urtarus Postojna i entcNi i .a pn	64,66	66,10	9,06	9,35	6,56	6,80
Tort* 3 Domžale	65,30	65,80	9,20	9,50	6,70	7,00
I m 1 vi	65,40	65,90	9,20	9,45	6,60	6,95
jurist Service Portorož	64,65	66,45	8,90	9,40	6,50	6,90
8	65,50	65,80	9,20	9,30	6,65	6,80
.						
p mo	65,50	65,65	9,25	9,35	6,75	6,80
—danes: * Zaračunava.	jo provizijo	**				
menjalnica hida
Pokrita tržnica ljubljana
menjamo tudi lire dolarje, franke, krone, funte, in guldne
VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI ^Delovni cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 58 z dne 24. marca — Tečaji veljajo od 25. 3. 1993 od 00.00 ure dalje
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	73,0787	73,2986	73,5185
Avstrija	040	šiling	100	900,4488	903,1583	905,8678
Belgija	056	frank	100	307,1397	308,0639	308,9881
Kanada	124	dolar	1	82,9303	83,1798	83,4293
Danska	208	krona	100	1648,1515	1653,1108	1658,0701
Finska	246	marka	100	1747,9338	1753,1934	1758,4530
Francija	250	frank	100	1860,3869	1865,9849	1871,5829
Nemčija	280	marka	100	6335,3890	6354,4524	6373,5158
Grčija	300	drahma	100	—	46,7561	46,8964
Irska	372	funt	1	—	154,2861	154,7490
Italija	380	lira	100	6,5287	6,5483	6,5679
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	7,0000	—
Japonska	392	jen	100	88,7905	89,0577	89,3249
Nizozemska	528	gulden	100	5635,6453	5652,6031	5669,5609
Norveška	578	krona	100	1489,1332	1493,6140	1498,0948
Portugalska	620	escudo	100	68,1688	68,3739	68,5790
švedska	752	krona	100	1329,7982	1333,7996	1337,8010
Švica	756	frank	100	6840,9531	6861,5379	6882,1223
Velika Britanija	826	funt šterling	1	152,9363	153,3965	153,8567
ZDA	840	dolar	1	103,4379	103,7491	104,0603
Evropska Skupnost	955	ECU	1	122,9699	123,3399	123,7099
Španija	995	peseta	100	88,8221	89,0894	89,3567
						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenje-
na valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 25. MARCA 1993	____________
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
DBLAGAJNISKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10.JUNIJA 1993:				1,000,000	621,072	625,212	1,246,284
77		124,2145	125,0423	124,6284	100,000	62,107	62,521	124,628
							
- ■ -							
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
24
. MAREC 1993
v SLT za 100 HRD
menjalnica	nakupni	prodajni
Eros Ljubljana		" 8,00
Fiba	6,00	8,80
Hida	6,00	8,30
Invest Škofja Loka	6,00	8,50
Italdesign*	6,00	9,00
Kompas Fintrade	6,50	8,09
LB Banka Zasavje Trbovlje	6,00	10,00
Ma Vir	6,00	9,00
Slovenijaturist	6,50	8,50
Tenfours Domžale	6,00	10,00
TORI*	7,00	9,00
Tečaj velja danes:", Zaračunavajo provizijo		**;
		
24. MAREC 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1560,00	1600,00
nemška marka	960,00	980,00
francoski frank	280,00	289,00
holandski gulden	848,00	876,00
belgijski frank	46,00	47,70
funt šterling	2310,00	2375,00
Irski šterling	2315,00	2370,00
danska krona	248,00	256,00
grška drahma	6,60	7,50
kanadski dolar	1245,00	1284,00
japonski jen	13,30	13,90
švicarski frank	1035,00	1058,00
avstrijski šiling	135,70	140,00
norveška krona	224,00	231,00
švedska krona	200,00	207,00
portugalski escudo	10,00	10,80
španska pezeta	13,00	13,90
avstralski dolar	1095,00	1128,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	14,50	15,00
hrvaški dinar	0,75	1,20
		
		
24. MAREC 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
		
ameriški dolar	11,3000	11,8000
kanadski dolar	9,050	9,4500
britanski funt	16,6000	17,4000
švicarski frank	745,0000	775,0000
belgijski frank	33,5500	34,8500
francoski frank	203,0000	211,0000
holandski gulden	613,5000	637,5000
nemška marka	689,8000	715,8000
italijanska lira	0,7050	0,7450
danska krona	179,0000	186,0000
norveška krona	161,5000	168,5000
švedska krona	143,5000	150,5000
finska marka	189,0000	199,0000
portugalski escudo	7,4500	7,8500
španska peseta	9,6500	10,1500
japonski jen	9,6500	10,0500
slovenski tolar	10,3000	11,3000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri pivih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	0,0400 pa za 1 enoto	0,0700 valute.
		
24. MAREC 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1560,00	1605,00
nemška marka	959,00	979,00
francoski frank	280,00	290,00
holandski gulden	850,00	870,00
belgijski frank	46,00	47,50
funt šterling	2310,00	2360,00
irski šterling	2310,00	2360,00
danska krona	247,00	257,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1245,00	1285,00
švicarski frank	1035,00	1055,00
avstrijski šiling	135,20	139,20
slovenski tolar	14,25	14,95
			1		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 25. marca 1993 od 00.00 ure dalje				
1			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija Francija Nemčija	šiling frank marka	100 100 100	939,4793 1941,0265 6610,0000	942,3219 1946,8995 6630,0000
Italija	lira	100	6,8116	6,8322
V.Britanija	funt	1	159,5654	160,0482
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pri tečaje na	1 i konkre trgu de	107,9215 itnih poslih je mo: iviz oz. poseben c	108,2480 ?no odstopanje togovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	65,60	65,90
SKB Banka d.d.	DEM	65,95	66,15
Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje.
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 25. marca 1993 od 00.00 do 24, ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstalt- Nova banka Bank Austria	DEM DEM	65,85 65,50	66,15 65,80
UBK banka	DEM	65,55	65,90
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. Zaradi velikih sprememb v tečajih vati.se v bankah ne moremo obv nih tečajih. Zato vas prosimo, da službah.	DEM HF so dolo inici Banke nije poveč iljajo za o ri večjih p na katere ezati proč renutni te	65,80 ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov ilivih in naku banke ne rr ajati valuto Daj preverite	66,05 agi srednjih i drugih vcr-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj oremo vpIT do objavlje-pri pristojnih
			
24. MAREC 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar		1583,820	—
ECU	—	1881,580	—
nemška marka	—	970,780	
francoski frank	—	285,120	—
funt šterling	—	2344,050	
holandski gulden	—	863,590	—
belgijski frank	—	47,060	—
španska pezeta	—	13,600	—
danska krona	—	252,580	—
irski funt	—	2356,250	—
grška drahma	—	7,130	—
portugalski escudo	— ‘	10,450	—
kanadski dolar	—	1271,840	
japonski jen	—	13,600	—
švicarski frank	—	1048,180	—
avstrijski šiling	—	137,960	—
norveška krona	—	228,230	—
švedska krona	—	203,730	—
finska marka	—	268,220	—
avstralski dolar	—	1118,970	—
1 (*) indikativne kotacije zavoda Banca cTItalia			
FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG
24. MAREC 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,632	-
			
francoski frank	-	29,365	-
			
nizozemski gulden	-	88,955	-
			
belgijski frank	-	4,848	-
			
španska peseta	-	1,402	
			
danska krona	-	26,015	-
			
kanadski dolar	-	1,309	-
			
japonski jen	-	1,401	-
			
švicarski frank	-	107,980	-
			
avstrijski šiling	-	14,213	-
			
italijanska lira	-	1,030	-
			
švedska krona	-	20,990	-
			
23. MAREC 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,30	11,30
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,25	11,25
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,30	11,30
		r	
Avstrija	Posojilnica Ločilo	10,00	11,00
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,25	14,95
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	15,00
1 1			
					
| 24. MAREC 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					6538,4468
Avstrija	šiling	100	6499,3334	6518,8901	
Francija	frank	100	13434,2130	13474,6370	13515,0610
Nemčija	marka	100	47705,8870	45843,4170	45980,9470
Italija	lira	100	47,3258	47,4682	47,6106
Švica	frank	100	49470,6130	49619,4710	49768,3290
ZDA	dolar	1	747,7500	750,0000	752,2500
V.Britanija	funt	1	1106,8171	1110,1475	1113,4779
Opomba: povzete	| po Reuterju.				
					
25. MAREC 1993	J		ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	12587,8721	12605,6892	12643,5063
Kanada	dolar	1	1154,0624	1157,5350	1161,0076
Francija	frank	100	25972,8596	26051,0126	25129,1656
Nemčija	marka	100	88433,9000	88700,0000	88966,1000
Italija	lira	100	91,3522	91,6271	91,9020
Japonska	jen	100	1238,7821	1242,5096	1246,2371
Švica	frank	100	95589,8828	95877,5153	96165,1478
Velika Britanija	funt	1 .	2136,0324	2142,4598	2148,8872
Slovenija	tolar	100	-	1399,0000	-
ZDA Tečaj HRD velja za ob:	dolar račun carir	1 i in starege	1438,8196 i deviznega varče	1443,1498 ivanja.	1447,4784
					
1 8. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10774,69	1108,02	1141,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
SVET
Četrtek, 25. marca 1993
NOVICE
OB DOGODKIH V NEKDANJI SOVJETSKI ZVEZI
IZ RA EL/SPRE MEMBE
Sporazum o oblikovanju narodnega sveta
ADIS ABEBA - Voditelji petnajstih sprtih frakcij v Somaliji, ki sodelujejo na konferenci o nacionalni spravi v Adis Abebi, so v sredo podpisali sporazum o oblikovanju narodnega sveta. Vanj naj bi zbrali predstavnike vseh 18 avtonomnih pokrajin, na katere naj bi to državo razdelili. Predsedstvo države naj bi bilo rotirajoče, pogajalci pa si še niso edini o tem, iz katerih frakcij bodo izbirali predsednike. Pogajanja naj bi trajala še dva ali tri dni. (STA, AFP)
Evropska komisija za sprejem Norveške v ES
BRUSELJ - Evropska komisija je v sredo dala zeleno luC za sprejem Norveške v Evropsko skupnost, pogajanja o njenem vstopu pa naj bi se začela 5. aprila, je sporočil predstavnik komisije Van den Broek. Norveška je za sprejem zaprosila 25. novembra lani. Komisija je pred Časom že odobrila pogajanja z Avstrijo, Finsko in Švedsko o sprejemu v ES. (STA, AFP)
Belgijski kralj začel posvetovanja o premierovem odstopu
BRUSELJ - Belgijski kralj Baudouin je v sredo začel s posvetovanji z vodilnimi politiki v zvezi z odstopom ministrskega predsednika Jeana-Lu-ca Dehaeneja, ki ga je ta predlagal v torek. Kralj že po tradiciji skuša posredovati vsakič, ko na političnem prizorišču pride do sporov, napovedujejo pa, da bodo tokratna posvetovanja trajala nekaj dni. (Reuter)
V petek v Bonnu demonstracije železarjev
DORTMUND - Nekaj deset tisoč nemških železarjev, ki jih je hudo prizadela kriza v jeklarski industriji, se je v sredo popoldne podalo na protestni pohod v Bonn, kjer bodo v petek protestirali proti odpuščanju delavcev v tej gospodarski panogi. Železarji iz Dortmunda so na pot krenili s prižganimi baklami, med potjo proti Bonnu pa se jim bodo pridružili še kolegi iz drugih krajev. Na koncu poti naj bi se jih zbralo 75.000. (STA, AFP)
Rusija je Jugoslavija z jedrskim orožjem
Ves Zahod se boji morebitnih nevarnih sprememb v Rusiji
BRUSELJ - Ves zahod tlaCi mora, ko spremlja boj za oblast v Moskvi. Predstavlja si namreč vojno v Rusiji v jugoslovanskem stilu, ki pa bi zajemala še jedrsko orožje. Ce bo naj-vecja evropska vojaška sila padla v kaos in državljansko vojno, pravijo anahtiki in diplomati, je mogoCe, da bodo jedrsko orožje uporabili bodisi na bojnem polju ali pa kot pogajalsko blago v želji po premoči. »Zelo moramo biti pozorni na dejstvo, da imajo tam na tisoče nuklearnih glav, zato bi bila v takšnih okobšCinah nestabilnost očitno izredno nevarna,« je izjavil prejšnji zunanji minister ZDA Lavvrence Eagleburger. Zahod je precej prepričan, da je Moskva doslej obdržala trdno kontrolo nad nekdanjimi sovjetskimi jedrskimi zalogami, ki jih je največ prav v Rusiji, odkar so tisoCe bojnih glav preselili sem iz drugih republik. Toda to bi se lahko tudi spremenilo. »Obstaja nevarnost, da bi se varstvo nad orožjem zrahljalo, Ce bi se država razbila. Njihovo taktično (s kratkim dometom) jedrsko orožje je uskladiščeno po vsej federaciji,« pravi Bob Hall urednik revije Jane‘s Intelli-gence.
»Soočiti se moramo z dejstvom, da bi kaos v Ru-
Nicholas Doughtv / Reuter
siji lahko onemogočil nadzor nad tem orožjem, s Čimer bi se povečala možnost, da bi ga uporabile neodgovorne skupine ali pa bi ga prodali drugim državam,« je izjavil neki funkcionar Nata. Poleg tega so zahodne obveščevalne službe zaskrbljene, ker še vedno nimajo popolnih informacij o tem, kje natančno je orožje uskladiščeno, kako delujejo varnostni sistemi in kdo jih nadzira. Skrbi jih nadzor nad raketami z dolgim dometom, od katerih so nekatere še vedno v Kazahstanu in Ukrajini. Čeprav je v glavnem verjeti, da ima vrh v Moskvi pregled nad vsemi šiframi in komunikacijami, ki so potrebne za sprožitev jedrskega napada - tudi brez političnega dovoljenja, Ce je treba pa Nato verjame, da Rusija paC ne bi imela nikakršnega interesa za kaj takega. Predelava sistemov, ki bi omogočila usmerjenost orožja na notranje tarCe, se pravi, da bi jo bilo mogoCe uporabiti v državljanski vojni, bi bila izredno zahtevna naloga.
Skrbi Zahoda so bolj osredotočene na topniške jedrske izstrelke in rakete s kratkim dometom, ki sestavljajo kar polovico sovjetskega arzenala, ki šteje 30.000 bojnih glav in bi lahko padlo v roke povelj-
nikom nižjega ranga ali vojaškim skupinam. Obveščevalni viri poročajo, da " je veliko orožja, ki je zdaj v celoti skoncentrirano v Rusiji, uskladiščenega brez oborožitvenih sredstev. Ce bi padlo v roke militantnim frakcijam v morebitni vojni, bi bilo zanje neuporabno, razen seveda, Ce ti ne bi vedeti, kako ga izpopolniti, oziroma kje so manjkajoči deli. Ocenjujejo, da je samo polovico tega taktičnega orožja zavarovanega pred nepooblaščeno uporabo s celotnim kodirnim sitemom. Vse drugo, vključno s topniškimi jedrskimi naboji, ki so tako majhni, da jih je mogoCe skriti kamorkoli, pa bi lahko uporabil katerikoli oficir dovolj visokega ranga, ki so ga učili ravnati s taktičnim jedrskim orožjem. Orožje s kratkim dometom je uskladiščeno v velikih depojih, ki so pod varstvom notranjega ministrstva in ni razdeljeno vojaškim enotam. Toda diplomati pravijo, da je to varstvo veliko ohlapnejše kot med sovjetsko oblastjo.
ZDA, Francija in Velika Britanija so ponudile pomoC pri uničevanju ruskega taktične jedrske oborožitve, vendar Rusi ne želijo, da bi se razvedele podrobnosti o tem, kako hranijo in nadzirajo svoje orožje.
Ruski vojaki na Rdečem trgu (FOTO: AR)
Ezer VVeizman novi izraelski predsednik
TEL AVIV - Pred letom dni je laburistični poslanec Ezer VVeizman zapustil aktivno politiko, včeraj pa ga je izraelski parlament kneset izvolil za sedmega izraelskega predsednika, ki bo 13. maja nasledil dosedanjega predsednika Haima Herzoga.
Predsednik parlamenta Sevah VVeiss je po izvolitvi čestital novemu predsedniku in pomenljivo navedel, da so z njegovo izvolitvijo zdaj vsi bližnjevzhodni predsedniki piloti, kar zbuja upanje, da bodo poleteti miru naproti. VVeizman je bil namreč šef izraelskega letalstva, piloti pa so tudi egiptovski predsednik Hosni Mubarak, sirski predsednik Hafez el Asad in jordanski kralj Husein.
Poleg teh »pilotskih znacinosti« je treba omeniti, da je 68-letni Ezer VVeizman vnet zagovornik miroljubnega reševanja bliznjevzhodnega vprašanja in kot tak prava »golobica« med izraelskimi politiki, saj se je med drugim v preteklosti kljub prepovedi sestal s predstavniki PLO. Zanj je glasovalo 66 od skupno 120 poslancev kneseta, medtem ko je njegov li-kudovski tekmec Dov Si-lanski prejel 53 glasov.
Z VVeizmanovo izvolitvijo se je kratka izraelska zgodovina ponovila, saj
je bil prvi predsednik
Izraela njegov stric Haim VVeizman.
Novi predsednik je začel svojo kariero že za časa britanskega mandata nad Palestino kot pil° spitfirejev. Bil je ustanovitelj izraelskega letati stva, ki je v šestdnevni vojni dokončno dokazalo svojo premoč na Bližnjem vzhodu. VVeizman je bil tedaj goreč konservativni likudovec in se je na smrt sprl s tedanjim
načelnikom generalštaba in sedanjim premierom
Rabinom.	, .
Med campdavidskimi
pogajanji je VVeizman po stopoma spremenil svoje vedenje. Najprej je zapu stil Beginovo vlado, na ° še svoj Likud in v osem desetih letih ustanovi svojo stranko Jahad, ki )e dobila tri poslance, ki nato z njim prestopih laburistične vrste. VVeiz man je znan po svojin bliskovitih pripombah, Ki so izredno duhovite, a obenem tudi izredno pikre. Zdaj pa je obljubil, da bo držal jezik za zoo-mi.
Kako se mu bo to p° srecilo, ni povsem jasn°> ker se položaj v Izra® in na zasedenih arabski ozemljih iz dneva v dan slabša. »Njegovo letalstvo« je včeraj bombardiralo položaje hezbolahov v južnem Libanonu, v Nablusu pa so ubili neke ga 23-letnega Palestinca.
POZIV ZDRUŽENIH NARODOV
Ze štirje milijoni ljudi planeta Zemlje potrebujejo pomoč
Čedalje več jih je, ki ne morejo poskrbeti sami zase
Organizacija Združenih narodov v svojem že šestem pozivu, ki je bil pravkar objavljen, apelira na vse države sveta, naj pomagajo vse večjemu številu ljudi, prizadetih z grozotami vojne na tleh nekdanje Jugoslavije. Ta mednarodna organizacija v najnovejšem pozivu opozarja, da je na tem območju pomoC potrebna že skoraj štirim milijonom ljudi. V obdobju od aprila do decembra letos bi bilo potrebno za to najnujnejšo pomoC zagotoviti finančna sredstva v višini ene milijarde in tristo milijonov ameriških dolarjev. O pomoči in potrebnih finančnih sredstvih bodo Združeni narodi podrobneje razpravljali v Četrtek v Žene-vi.Stevilo štiri milijone pomoti potrebnih ljudi je
prav osupljivo in je na žalost iz dneva v dan večje. O tem govori tudi podatek, da so Združeni narodi v svojem prvem apelu prositi pomoči za 500 ti-soC z vojno prizadetih v nekdanji Jugoslaviji. Ta pomoC je bila namenjena predvsem beguncem iz Hrvaške. Takrat je bilo potrebno zagotoviti »le« 24 milijonov dolarjev pomoči, toda s širjenjem vojne na ozemlju Bosne in Hercegovine se je število pomoti potrebnih kar za osemkrat povečalo, s tem pa je postal astronomsko visok tudi znesek, potreben za najnujnejšo pomoč.
Po najnovejših podatkih so agencije ZN -Unchr, Unicef, Wpf, Who in lom - od novembra leta 1991 do marca letos od držav in raznih človekolju-
bnih organizacij za pomoC prejele skupaj 519 milijonov dolarjev. NajveC pomoči, kar 202 milijona, so prispevale države Evropske skupnosti. NajveC je podarila Švedska - 33 milijonov dolarjev. Iz Združenih držav pa je prišlo 79 milijonov dolarjev pomoči. Večino tega denarja je dobil Visoki komisariat ZN za begunce (Unchr).
Wfp (World Food Pro-gramme) ima samo še za nekaj tednov zalog hrane, zato ZN v apelu še posebej opozarja, da ni rezervnih zalog, ki bi ublažile nepričakovane zastoje pri razdeljevanju hrane. Poleg pomoti v hrani je zelo pomembna tudi pomoC Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki jo še posebej skrbi Čezmerno razmnoževanje gledalcev in
širjenje nalezljivih bolezni, saj zaradi vojne v Bosni veliko otrok ni bilo cepljenih, zato je tukaj potrebna tudi pomoč Unicefa. Unicef in Unesco pa bosta skupaj pomagala pri ponovnem odprtju šol.
Pri organiziranju pouka za begunce v Sloveniji je slovenski vladi veliko pomagal Unchr. V lanskem letu je Unchr porabil za begunce v Sloveniji dobrih sedem milijonov ameriških dolarjev, za letošnje leto pa ima predvidenih enajst milijonov, Čeprav so Združeni narodi v svojem najnovejšem apelu zapisati, da bi begunci v Sloveniji potrebovati pomoC v višini 19, 5 milijona, od tega pa bi nameniti šolanju begunskih otrok dobrih 700.000 dolarjev.
Dejan Zagorac
FRANCIJA / PRED DRUGIM KROGOM VOLITEV
Poraženci francoskih volitev so bili v svoji gospodarski politiki prej thatcherijanci kot socialisti
PARIZ - Francoski votil-ci so v prvem krogu parlamentarnih volitev prepričljivo kaznovali socialiste. Pred drugim, nedeljskim krogom se zato najpomembnejše volilno vprašanje glasi, katera od obeh najpomembnejših strank desnice bo dobila več glasov.
Toda stranka Francoisa Mitterranda ne bo odšla zaradi preveč socializma, ampak kveCejmu zaradi premajhne skrbi za socialna vprašanja in naraščajočo nezaposlenost med njenim zadnjim mandatom. Francoski socialisti so namreč na raCun socialne varnosti in z obilno nemško pomo-
čjo privedli gospodarstvo države med najbolj obetavna v Evropi.
Inflacija v državi je samo dvoodstotna, trgovinski primanjkljaj pa se bo v letošnjem letu najverjetneje še zmanjševal zaradi devalvacij valut v sosednjih državah. Tudi francosko bančništvo je zdravo v primerjavi z drugimi razvitimi državami.Dva dni pred splošnimi volitvami je francoski statistični urad IN-SEE sporočil, da se je januarja industrijska proizvodnja povečala za 0, 4 odstotka, čeprav je še vedno za 4, 7 odstotka nižja od lanskega januarja. Po številkah bi
lahko soditi, da se gospodarstvo stabilizira v prvem Četrtletju tekočega leta po krcu, ki ga je doživelo v zadnjem Četrtletju lani.
Produkcija v industriji je pokazala rast za 2, 5 odstotka, še vedno pa je bila za 4, 1 odstotka pod ravnijo januarja lani. Pri proizvodnji vozil je bilo decembra opaziti oster upad, ki je prispeval k zmanjšanju celotne industrijske proizvodnje za 1, 2 odstotka na mesečnem nivoju. Finančno ministrstvo ugotavlja, da je mesečna rast v industrijski proizvodnji najvecja od januarja 1991, na prvem mestu pa je bilo povpraševanje za
potrošnimi dobrinami. »Januarske številke potrjujejo, da je pri industrijski dejavnosti krivulja dosegla dno ob koncu minulega leta. Postopoma se odpirajo možnosti za oživitev,« ugotavljajo na ministrstvu.
Seveda so med ocenjevalci francoskega gospodarstva tudi pesimisti. Ekonomisti na uradu za statistiko na primer trdijo: »Rast v industrijski proizvodnji je v glavnem rezultat dohitevanja zamujenega, zlasti v avtomobilski industriji, ki si je decembra nakopičila zaloge. Nikakor pa ni mogoče govoriti o nekakšni oživitvi. (Reuter)
LONDON - V Londonu pomladni vetrovi že otresajo cvetoče japonske Češnje in z rožnatimi preprogami pokrivajo tla pod njimi. Pisano pomladansko cvetje krasi številne parke, toda tudi sprehod po londonskih parkih spremlja srhljiv spomin na dolgo roko terorizma. Komaj pet minut hoje od hiše, kjer stanujem, so vrata v park, ki mu pravijo Primrose Hill in sredi katerega je hribček s Čudovito razgledno točko ter pogledom na London. Pod hribčkom leži živalski vrt, na levi strani seže oko do Greenvvicha, na desni do Richmonda, vmes pa se razprostira London s katedralo Sv. Paula in parlamentarno palačo West-minster. Pozdrav London s te razgledne točke sodi k mojim rednim hitrim sprehodom, toda pred dnevi sem se zalotila, da nisem stopila na rob do razgledne table, ampak sem iz previdne razdalje zrla na London pod seboj. Vzrok za to pa je velik in močan kovinski koš za smeti, ki so ga komunalci jeseni brez posebne nuje postaviti ob razgledni tabli. Koši za smeti so namreč v Londonu in drugih večjih britanskih mestih postali nevarne pasti, v katerih se lahko skriva teroristična bomba; teroristi severnoirske organizacije IRA namreč že nekaj Časa nastavljajo bombe v koše za smeti. NihCe nikoli ne sumi nekoga, ki navidezno odvrže le vrečko smeti, Čeprav je v njej razstrelivo. Ko pa razstrelivo ati bomba eksplodira, raznese tudi koš za smeti na tisoče kovinskih drobcev, podobno kot granata. Tako je smrtonosni učinek še večji.
Ko je februarja 1991 na londonski železniški postaji Victoria v košu za smeti eksplodirala prva bomba in ubila moškega, je policija odstranila na stotine košev za smeti z londonskih železniških postaj. Prav tako so od-
PISMO IZ LONDONA

flll
Koši za smeti ubijajo otroke
Aua Košak
stranili koše za smeti iz številnih nakupovalnih centrov v Londonu, ko je januarja letos eksplodirala bomba pred trgovsko hišo Harrolds. Toda konec februarja je bomba eksplodirala tudi v košu za smeti na glavni utici londonske Četrti Camden.
Policija pravi, da ne more učinkovito preprečiti takšnih napadov. Lahko bi le odstranila vse koše za smeti z javnih mest, obenem pa se zaveda, da bi teroristi hitro našli druga nova odlagatisca.V teh bombnih eksplozijah k sreči ne umre veliko ljudi, a vedno je preveC ranjenih; med njimi so tudi težko poškodovani. Veliko nedolžnih ljudi in njihovih družin je nenadoma pahnjenih v osebne trage-
dije. Srečanje s terorističnim napadom v prestolnici in drugih večjih britanskih mestih je zdaj tako kot prometne nesreče postalo vprašanje usodnih naključij.
Minulo soboto, dan pred praznovanjem britanskega materinskega dne, so teroristi preselili svojo smrtonosno deja-vnot v angleško mesto VVarrington. V nakupovalnem središču, polnem otrok in staršev, ki so z njimi nakupovati darila za materinski dan, so v dva koša za smeti podtakniti bombi. Eno so podtakniti v koš za smeti pred najve-Cjo drogerijo in lekarno, drugo pa v koš za smeti blizu restavracije McDonald, ki je vedno polna otrok.Tako je ob prvi ek-
sploziji umrl triletni deček Johnathan Baal, ki je z neko deklico kupoval čestitko za materinski dan. 56 ljudi je bilo ranjenih, med njimi tudi 12-letni Timothy Parry, ko je bežal pred prvo eksplozijo naravnost v drogo, ki ga je težko ranila. S hudimi obraznimi poškodbami in počeno lobanjo se bori za življenje, njegovi starši pa zaman, tako kot mnogi drugi, sprašujejo: »Zakaj?«
Sliko angelskega obraza edine smrtne žrtve, triletnega Johnathana Baala, so objaviti na naslovnicah britanskih dnevnikov, tragedija v Warringtonu pa je pretresla ne le Britance, ampak tudi Irce v Britaniji in na irskem otoku. Johnathan je bil edini sin 59-letnega Wilfa Baala, ki
je svojega sina oboževal ib se je celo predčasno upo' kojil samo zato, da bi bil lahko vec z njim skupaj. Zdaj pa obupani oce le ponavlja: »Johnathan je bil moje življenje, zaradi njega sem živel.«
Irska vlada je sporočila, da bo na Johnathanov pogreb poslala svojega zastopnika, in predstavnik vlade je dejal: »Ob tej krvolo Cnosti delimo ogorčenje z Britanci. Želimo pokazati, da smo zaskrbljeni, in p°'
udariti, da zavračamo
IRO.« V Londonu pa dodajajo, da bo to prvi predstavnik irske vlade ali celo elan ministrskega sveta, ki se bo v Britaniji uradno udeležil pogreba žrtve teroristov IRE. Iz Dublin3 sporočajo, da bodo organi zirali minuto molka ali ce lo prekinitev dela v času,
ko bodo v Warringtonu pokopavati malega Johnathana. Oglašajo se tu 1 predstavniki irske sku pnosti v Britaniji, ki obsojajo severnoirski terorizem in izražajo svoje ogorce nje. Federacija irskih društev, ki v Britaniji vključuje več kot 80 društev, pa svoje člane spodbuja, naJ razlagajo ljudem po Brita niji, da ne podpirjao tero ristov in njihovih zločinov. Predstavniki pri tem pravijo, da so ob vsakem terorističnem udaru v te žjem položaju. Vecfeia nji hovih elanov se namreč zavzema za združeno fr' sko. Čeprav so proti nasilju in IRI, imajo občutek, da jih drugi ljudje pravza prav krivijo za grozodejstva, ati pa si mislijo, da je bilo nasilje storjeno v nji hovem imenu. Pri tem pa poudarjajo, da je teror1 zem mogoče premagati le na političnem polju, za o je potrebno Veliko večje prizadevanje na obeh stra neh meje, da bi s pogovori in po mirni poti odstranili ovire oziroma vse, kar da je povod za delovanje teroristov. Toda pogajanja so zaenkrat na mrtvi točki in 20-letni terorizem enako kruto še naprej udarja nedolžne ljudi.
Tudi odlično opremljena britanska policija ne more preprečiti terorja
SVET
Četrtek, 25. marca 1993
ZVEZA NATO / BIH
NEMČIJA / DILEME O MEDNARODNEM DELOVANJU
Načrti že nared
Nato bo da 150.000 vojakov
Vroče razprave o pravilnosti nemške balkanske politike
Proti nemškemu vojaškemu sodelovanju v akcijah ZN so vojaki[ zanj pa se zavzemajo mirovniki, feministke in človekoljubne organizacije
BRUSELJ - Članice Nata so včeraj obravnavale načrte za zagotovitev prepovedi preletov nad Bosno in se dogovorile, da bodo ZN kmalu ponudile enote, ki bi jih lahko uporabili za zagotovitev mirovnega sporazuma pod okriljem ZN.
Nato je pripravljen dati na voljo najmanj 50.000 vojakov za Bosno. Ključno vprašanje je, ali bodo ZDA, najpomembnejša Članica Nata, poslale kopenske enote v Bosno, ki bi se pridružile evropskim zaveznikom, kot sta Francija in Velika Britanija. Diplomati iz Nata pravijo, da bi VVashington ponudil do 20.000 vojakov, vendar bo to odvisno od tega, kakšni bodo dogovori v zvezi s poveljevanjem. ZDA namreč želijo, da bi bila operacija pod poveljstvom Nata in pod vodstvom ZDA, politično pa pod pokroviteljstvom ZN. Francija si bolj Zeli neposrednejso vlogo ZN, čeprav gre za uporabo enot Nata. Nato bo ustanovil koordinacijsko skupino, ki naj bi pomagala razrešiti nekatere izmed teh problemov z vzpostavitvijo povezav med Natom, ZN in drugimi državami, kot je Rusija, ki bo najbrž tudi prispevala
enote.
Delegacija Nata je prejšnji teden obiskala nekdanjo Jugoslavijo in s tamkajšnjimi Poveljniki enot ZN obravnavala probleme poveljevanja m nadzora.
Ce bo Nato zagotavljal Pmpoved preletov ali pa
prevzel zagotovitev mirovnega načrta za ZN, bo to prva vojaška operacija te organizacije zunaj njenih meja, odkar je bila ustanovljena leta 1949.
Nato ima že izdelane načrte za to nalogo. Operacijo naj bi vodili iz glavnega centra v Vicenzi v severovzhodni Italiji in bi verjetno vključevala sile ZDA, Britanije in Francije. Predvideni so različni posegi, od preproste kontrole zračnega prostora do bombardiranja letališč v Srbiji in drugod, Ce bo potrebno. Nato bi sicer vodil operacijo, vendar bi bila ta pod strogim političnim nadzorom ZN, ki ga lahko prekinejo ali prilagodijo po lastni presoji.
ZN so prvič uvedli prepoved preletov nad Bosno oktobra, da bi preprečili zračne napade. Prepoved je bila prekršena veC kot 450-krat, večinoma s strani Srbov. ZDA so soglašale, da se prepoved zagotovi s silo, toda ključni evropski zaveznici Francija in Velika Britanija sta bili proti, ker bi to lahko ogrozilo njune enote, ki v Bosni spremljajo delitev pomoči. Varnostni svet ZN naj bi po nekajdnevnem odlogu, ko bo obravnaval ruske zadržke v zvezi z uporabo sile pri prepovedi preletov, konCno sprejel resolucijo o uporabi sile. Dovoljeval naj bi sedemdnevno čakalno dobo, preden začne veljati, in teden dni za Nato, da koordinira svoje operacije z ZN. (Reuter)
KOLN - Ni malo glasov, ki nemški vladi očitajo, da je s priznanjem Slovenije in Hrvaške decembra 1991 še bolj zanetila vojno na Balkanu. 2e prejšnji ameriški zunanji minister Lavvrence Eagleburger in posrednik Združenih narodov za nekdanjo Jugoslavijo Cyrus Vanče sta dala nekaj kritičnih izjav o nemški politiki, ker se je prejšnji nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher uveljavil z zahtevo o priznanju posameznih držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Srbija je Nemčiji ves Cas očitala, da se je za priznanje Slovenije in Hrvaške odločila zgolj iz lastnih interesov. Iz zadnjih poročil nemškega veleposlaništva v Beogradu je razvidno, da je srbski propagandni obrekovalski stroj še vedno v polnem teku. Njihova najnovejša parola je, da si Turčija in Nemčija želita zagotoviti nadzor nad Balkanom.
Nemški vladni krogi so na to odgovarjali s konkretnimi podatki iz Časov, ko so v Evropski skupnosti razpravljali o priznanju republik nekdanje Jugoslavije, zlasti z ugotovitvami Badinterje-ve komisije, ki je 7. decembra 1991 potrdila pravno stališče, da v primeru Jugoslavije ne gre za odcepitev obrobnih
območij, ampak za razpad jugoslovanske države. Ker sta Slovenija in Hrvaška medtem izpolnili kriterije serije zahtev, ki so temeljile na pariški listini konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, bonnski diplomati menijo, da je bila odločitev o priznanju Slovenije in Hrvaške pravilna.
Kljub tej argumentaciji v bonnskih diplomatskih krogih priznavajo, da ne morejo trditi, ali bi se lahko prelivanju krvi v nekdanji Jugoslaviji izognili, Ce priznanja ne bi bilo oziroma Ce bi ga preložili na poznejši Cas. Ce bi se odločili za ta korak, bi bile posamezne jugo-
Marta Kos / Koln
slovanske republike vsekakor na milost in nemilost prepuščene srbskemu nacionalizmu. Seveda se vsakdo takoj vpraša, kaj je potem z Makedonijo, za katero je Ba-dinterjeva komisija prav tako ugotovila, da v celoti uveljavlja demokratična načela. Kljub temu je Evropska skupnost vse do danes še ni priznala in ves svet ve, da samo zato ne, ker priznanju nasprotuje Grčija.
Dejstvo je, da je Nemčija priznala Slovenijo, Hrvaško in Bosno zato, ker je-želela preprečiti krvavo vojno. Kljub te-
mu vojna na tleh Bosne in Hercegovine še vedno divja, mednarodna skupnost, med drugim tudi Nemčija, pa doslej ni znala ukrepati in končati nesmiselnega prelivanja krvi.
Prav zato se je v Nemčiji razvnela diskusija v javnosti in med politiki, ki jo lahko strnemo v naslednjih vprašanjih: ali naj tujina poseže v Bosno; ali naj dovolijo prodajo orožja Bosancem, da se bodo lahko vsaj sami branili; ali je mogoCe priznati politična dejstva, ki so jih Srbi ustvarili s pobijanjem, etničnim čiščenjem. Pri tem je nastala nenavadna koalicija: zeleni, feminis-
tke, mladi poslanci vseh strank, tako kršCansko-demokratske kot liberalne in socialdemokratske, različne organizacije - na primer Družba za ogrožene narode - vsi se zdaj zavzemajo za oborožen poseg v Bosni in za odpravo embarga na dobavo orožja Bosancem, da bi se lahko sami branili. Za to koalicijo je značilno, da hoče preseči nemško kratkovidnost; dovolj jim je nenehnega razpravljanja o tem, ali nemška ustava dovoljuje, da so v posadkah izvi-dniških letal AVVACS tudi Nemci ali ne.
Temu taboru stoji nasproti sloj izkušenih politikov, ki nočejo iti predaleč. Proti so tudi mirovniki, ki menijo, da bi se z vojaškim posegom umiranje na Balkanu šele prav zaCelo, ne pa končalo. Proti so tudi mnogi, zvečine upokojeni oficirji, ki nenehno opozarjajo, da bi za poseg potrebovali stotisoCe vojakov, da bi bilo veC tisoC žrtev in da bi ta poteza konec koncev pripeljala do ponovitve ameriške drame v Vietnamu. Zanimivo je predvsem to, da vojaki svarijo pred posegom, za ta ukrep pa se jasno zavzemajo zeleni in Človekoljubne organizacije. To je vsekakor velika sprememba v političnih navadah v Nemčiji.
Nemško orožje je zaenkrat samo na izložbi, o uporabi pa šele razpravljajo politiki
NOVICE
Čosiču bo trda predla
BEOGRAD - V ponedeljek, 29. marca, bo parlament ZR Jugoslavije odloCal o tem, ali bo predsednika države Dobrico CosiCa razrešil po kratkem ali nekoliko daljšem postopku. Glede na torkovo sejo pravosodnega odbora zbora državljanov bo parlament verjetno sprejel predlog Sešljevih radikalcev o spremembi zakona o izvolitvi in razrešitvi predsednika države. Sedanja ustava ZRJ namreč doloCa, da je predsednika države mogoče razrešiti le, Ce krši ustavo, zakon pa doloCa, da zvezna skupščina predsednika ne more razrešiti, Ce pred tem ne dobi mnenja ustavnega sodišča. Radikalci so predlagali Črtanje zadnjega določila zakona. Predsednik vlade je na torkovi seji pravosodnega odbora opozoril, da bi se zvezna skupščina, Ce bo sprejela predlog radikalcev, spremenila v sodišče. Kljub temu so elani omenjenega odbora predlog Šešlja podprli. (STA)
Beograjski delavci napovedujejo stavko
BEOGRAD - Beograjski delavci so za petek napovedali stavko, s katero hočejo opozoriti na nenehno padanje življenjske ravni. Stavko pripravlja Svobodni sindikat Srbije; zajela bo delavce, zaposlene v podjetjih, tovarnah in uradih v glavnem srbskem mestu, trajala pa bo ves dan. Sindikat poudarja, da kljub podpisanemu sporazumu z vlado ta ni nic naredila v zvezi z oživitvijo gospodarstva, znižanjem cen in plačami. PlaCe so s povprečno 350 dolarjev leta 1991 padle na povprečno 18 dolarjev januarja letos. (Reuter)
Albanija postavlja tanke na mejo z nekdanjo Jugoslavijo
TIRANA - Albanija je na sevem države, kjer poteka meja z nekdanjo Jugoslavijo, postavila večje število tankov. O tem govorijo priče in piše tiransko Časopisje, obrambno ministrstvo pa je to zanikalo. Albanski predsednik Berisha je pred Časom že napovedoval možnost vojaškega posega njegove države na Kosovu, Ce bi se srbsko zatiranje Albancev na Kosovu stopnjevalo do državljanske vojne. (STA, DPA)
Težave novinarjev v Sarajevu
SARAJEVO - Srbi so na kontrolnih točkah za vstop v Sarajevo v zadnjem mesecu številnim tujim novinarjem zasegli denar in opremo, in to v vrednosti veC sto tisoč dolarjev. V ponedeljek so snemalcu in novinarju britanske televizijske družbe WTN zasegli 1.800 dolarjev in 6.000 mark in mu zagotovili, da mu bodo denar vrnili po koncu vojne. Nemški novinarski ekipi so Srbi na kontrolni točki vzeli kar 40.000 mark s pojasnilom, da tako velike vsote ni varno nositi s seboj. Podobna usoda pa je doletela tudi francoske novinarje, ki so ji Srbi vzeli 300.000 frankov vreden satelitslci telefon. V BiH je nemogoče plačevati s Čeki ali kreditnimi karticami, zato morajo novinarji s seboj nositi večje vsote gotovine. (STA, AFP)
Ko bom velik, bi rad popravljal stvari, tako kot moj oče
SARAJEVO - Trinajstletni Irfan in sedemletni Admir stanujeta na številki 9 v Ulici prole-terskih brigad v Sarajevu. Stanovanje gleda na hribe, ki so sprejeli zimske olimpijske igre.
Na balkonu so še zmeraj smuči, a tam, kjer je bilo steklo, so zdaj lepilni trakovi. V niestu, ki ga oblegajo že več kot leto dni, je to Približno vsa zaščita zoper desetine izstrelkov, ki vsak dan dežujejo s teh hribov.
»Neke noči me je v yobi zbudila eksplozije,« pripoveduje enajstletna Negra, ki je iz soseščine prišla na
obisk k Irfanu in Admi-rju.
»Moja sestrična je kar naprej spala, mene pa je bilo zelo strah,« se spominja. Obe deklici imata Črne lase, ki so zadaj speti, in uhane. Nikoli ali skoraj nikoli ne gresta ven, da bi se igrali na ulici, niti Irfan
Olivier Baube / AFP
niti Admir, pa tudi stotine drugih otrok iz mesta ne.
»Prevec nevarno je,« pravijo starši otrok, zbrani okrog majhne svetilke na petrolej, ki jo je izdelal njihov oCe Faruk.
»Ko bom velik, bi rad popravljal stvari
kot moj oCe,« pravi Admir. Njegov starejši brat bi se rad ukvarjal z informatiko, »a zaradi vojne sem že izgubil eno šolsko leto. Zdaj je vse to zgubljeno,« resno doda. Otroci so hodili v Solo k nekemu sosedu, ki je organiziral jutranji pouk.
»Vendar je to postalo preveč tvegano, tako smo se temu raje odrekli,« razlaga oCe. Tako imamo zdaj doma vsak dan angleščino in matematiko, poučujeta pa oce, ki je ekonomist, in mati, zaposlena v banki.
Irfan posluša svojo mater tiho, z resnim obrazom.
O vojni razumemo vse, nam zatrdi. »Sovražim Karadziča, a politika ni za nas.« Ze veC mesecev spijo na pol oblečeni, za primer, ce bi morali teci v klet. V vsakem primeru je pre-mraz, da bi lahko spali samo v pižamah, pojasni njuna mati.
V posteljo gresta ob 9. uri zvečer in vstaneta med 7. in 8. uro zjutraj.
»Vse je seveda odvisno od bomb, prva eksplozija je namesto jutranje budilke,« pojasni Irfan. Oba fanta se pritožita na vsakdanji me-nu. Ze dva meseca si zapisujeta ameriške obroke, ki jih ZN pošiljajo v Sarajevo.
Vsak od teh obrokov ima svojo številko. Irfan, Admir in obe deklici so nepopustljivi -obroka številka 1 in 12 nista užitna. »To kar povejte Amerikan-cem,« zagrozijo v zboru.
Starši na stvari gledajo drugače in se veselijo predvsem tega, da so obroki uravnoteženi. Otroci se po hudih prepirih končno odločijo za številko 11, ki ima bonbone, takoj za njim pa prideta številka 2 in 7 (zaradi kolačev).
____________BIH / POSAVINA________
Brez kopenske povezave z »matico« Srbijo vse propade
Gradačac in Brčko sta tarči nenehnih srbskih napadov
Grobovi pri Brčkem (Foto: B.M)
Ze dva meseca ne poje-njuje silovita ofenziva na položaje braniteljev v okolici Brčkega. Vojna z vso svojo silovitostjo tukaj nepretrgoma traja že polnih 10 mesecev. Ob zasedbi samega Brčkega maja lani so branilci utrdili svoje položaje že na mestnem obrobju, od takrat pa so tudi žrtve stalnih napadov. Prav v tem delu bosanske Posavine je namreč najožji koridor, ki povezuje Srbijo z bosansko in kninsko Krajino. Zato je trikotnik Ora-šje-GradaCac-Brčko strateško najusodnejši za vzpostavitev velike Srbije. Brez kopenske povezave »matice« s tako imenovanimi srbskimi krajinami v Bosni in na Hrvaškem je vsa ideologija sanj in vojne stvarnosti o zemljevidu velike Srbije - prazna.
Zato napadajo Grada-Cac vztrajno in brez milosti, Čeprav so že najbolj okoreli Četniki spoznali,
sorskih sil, potem ko bodo končali z etničnim čiščenjem v nekoliko južnejših predelih vzhodne Bosne (po Cerski, Srebrenici, KonjeviC Polju in Žepi), tudi samo Breko je v vzhodni Bosni, le da je na njenem severu. Poleg tega se bliža bajram (24. marca), muslimanski narodni in verski praznik. Lani je bil zaradi spremenljivosti, ker je muslimanski koledar lunaren, nekaj kasneje (4. aprila), ko se je »slovesno« začela okupacija BiH in ko se je Bijeljina že kopala v krvi. Vsa sporočila generalštabov iz Pal in Beograda kažejo, da bo tudi na letošnji bajram po Bosni tekla kri.
Besim Mukič / Brčko
da ne morejo zavzeti tega mesta.
Odkar je manj novic o napadih na GradaCac, so vse pogostejši in hujši boji v okolici Brčkega. Najnovejša taktika napadalca je, da so frontne Črte razpotegnjene na celih 70 kilometrov, s Čimer želijo razredčiti obrambo. Sleherni proboj bi bil usoden, ne samo zaradi vzpostavitve varnega koridorja od vzhoda na zahod nekdanje Jugoslavije, ampak tudi za številne civilne prebivalce, ki jih je doletel položaj, v kakršnem so se pred kratkim znašli v Cerski, zdaj pa se to dogaja s KonjeviC Poljem, Srebrenico in Zepo. V zaledju obrambnih linij Brčkega, zlasti v velikih vaseh Rahič in Maoča, je zdaj približno 50.000 civilnih prebivalcev, meščanov in beguncev iz drugih krajev Bosne. Od
tod gredo lahko samo še naprej k Majevici, a že na drugi strani te planine so utrjeni četniški položaji (odkoder obstreljujejo Tuzlo).
Stanje v okolici Brčkega je potemtakem veC kot dramatično.
»Razdalje za preskrbo in logistično podporo postajajo vse daljše, slabše in nevarnejše, embargo na uvoz orožja pa je skrajno nepravičen za branilce, saj so iz Muslimanov naredili pasivno tarčo za odstrel,« pravi Enes Paša-lič, vodja informativne službe Brčkega.
Pričakovati je še hujše napade in premike agre-
Več kot 5000 poklanih na območju Brčkega
Seznam vojnih zločincev na področju Brčkega obsega 32 imen, v sporočilu pa so povedali, da je spisek začasen in da bo precej razširjen, saj je »bilo v Brčkem ubitih vec kot 5000 prebivalcev (nekatere ocene navajajo tudi 7000 Žrtev pokolov), v zasedenem mestu pa so porušili vse muslimanske, verske in kulturne objekte: muslimanska naselja so povsem izropana in požgana«.
Na vrhu seznama je 8 pohticnih in vojaških voditeljev, »ki so vodih operacijo etničnega čiščenja Brčkega m so neposredno odgovorni za množične zločine«. Našteti so tudi najodgovornejši za zločine v koncentracijskih taboriščih Luka, Bijelo polje in Batkoviči ter v samem mestu. Med njimi je tudi ženska - Monika (Bore) Ilič, za katero navajajo, da je osebno ubila na desetine ljudi. Za vojne zločine zoper civilno prebivalstvo bodo sodih tudi dvema Muslimanoma: Fikretu Pikiču in Džemu Zahiroviču Spajzerju, ki sta opravljala posebne naloge s posebnimi metodami (svoje sonarodnjake Muslimane sta ubijala s kamenjem, jim lomila hrbtenice itn.).
SLOVENIJA
Četrtek, 25. marca 1993
_____DRŽAVNI ZBOR / DRUGI DAN ZASEDANJA_
Slovenija je vse manj zanimiva za tujce
Poslanci so večino časa zasedali za zaprtimi vrati
Majda Vukelič, Ivanka Mihelčič
LJUBLJANA - Drugi dan zasedanja slovenskega parlamenta je večinoma potekal za zaprtimi vrati velike dvorane na SubiCevi 4, saj so poslanci v prvem delu včerajšnje seje dobre Štiri ure brez navzočnosti javnosti razpravljali o izhodiščih za pogajanja naše države s sosednjo Italijo, ki jih bo naša delegacija danes predstavila italijanskim sogovornikom.
Drugi del seje, ki smo ga novinarji lahko spremljali, pa je bil v glavnem namenjen različnim zakonskim predlogom, vendar za nobenega Se ne moremo zapisati, da je bil tudi sprejet. Poslanci namreč niso imeli veliko priložnosti, da bi uporabljali glasovalne naprave, saj se o zakonih niso izrekali. Glasovanje naj bi sicer po dogovoru potekalo
Feri Horvat (FotoiTRIO)
ob 16. uri, vendar so bili poslanci takrat v bifeju, saj je bil določen skoraj dveumi odmor. Toda, sodec po razpravi, bo večina zakonov dobila zeleno luC, zataknilo bi se lahko le pri predlogu za izdajo zakona o stvarnih pravicah tujcev na nepremičninah z osnutkom, saj so bila mnenja poslancev precej deljena. Sicer gre za zakon, ki je prav v Italiji dvignil nemalo prahu, ker prinaša precej omejitev in za tuji kapital ni prav spodbuden. Pravosodno ministrstvo, ki je zakon pripravilo, priznava, da je precej restriktiven, poskusa pa razrešiti dilemo, kako tujcem onemogočiti, da bi »pokupili« pol države, ne da bi se pri tem zmanjšalo zanimanje za tuja vlaganja. V razpravi so si bile pripombe k zakonu precej nasprotujoče. Tako smo lahko od poslancev Samostojne poslanske skupine sliSali, »da bomo spet hlapci na svoji zemlji, Ce bogatim tujcem na široko odpremo vrata«, od poslancev Združene liste pa, da moramo iz gospodarskih razlogov vendarle ostati zanimivi za tuje vlagatelje, tako restriktiven zakon pa temu ni v prid. Da je Slovenija vse manj zanimiva za tujce, se da razbrati iz poda-
tkov, ki jih je predstavil Feri Horvat (ZLJ. Tako so bile tuje naložbe pri nas lani »težke« 180 milijonov nemških mark in tujci so nam dali vedeti, da zanje še zdaleč nismo dovolj zanimivi. France Bučar (DS) pa je Se napovedal, da za zakon ne bo glasoval - ne da bi se pri tem posebej spuščal v njegovo vsebino -predvsem zato, ker Slovenija nima izdelane strategije do tujih vlaganj. To pa je predvsem politično vprašanje.
V večernih urah je državni zbor spet zasedal za zaprtimi vrati, saj je sklepal o svojih stališčih do pogovorov in pogajanj o urejanju odnosov med Slovenijo in Italijo. Po sklepanju so poslanci sejo končali, saj v dvorani tako in tako ni bilo več poslancev SNS, SPS, DS in SLS, ki o pogajalskih stališčih niso hoteli glasovati, saj so menili, da odbor za mednarodne odnose, ki jih je pripravil, ni v zadostni meri upošteval njihovih pripomb. Tako poslancem za danes ostaja Se izjemno veliko dela.
Plače poslancev naj bi bile nižje za 20 odstotkov
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve bo tudi danes nadaljeval delo. Razpravljal bo o predlogu vlade za znižanje poslanskih plaC. Proti koncu sinočnjega zasedanja državnega zbora so se namreč sestali tudi vodje poslanskih skupin. Po enourni razpravi so soglašali s ponovnim znižanjem poslanskih plaC za 20 odstotkov, delno pa naj bi znižali tudi funkcijske dodatke, povprečno za okrog 10 odstotkov. To pomeni, da bodo ministri po tem znižanju tako svojih
kot tudi poslanskih plaC vendarle imeli za približno 50 odstotkov večje plaCe od poslancev, oziroma za 15 do 20 odstotkov večje plaCe od predsednikov delovnih teles zbora. Kvi-az bo ta predlog, ki bo ustrezno oblikovan, posredoval zboru v odločanje.
Poslanci za zaprtimi vrati (Foto: Srdjan ZivuloviC/TRIO)
PISMO EMILIU COLOMBU
Hi
zaupanje!
Štirje poslanci parlamenta v prejšnji sestavi (Aurelio Juri, Franco Juri, Isabella Flego in Mario Domino) so poslali pismo italijanskemu ministru za zunanje zadeve Emiliu Colombu. Nekdanji poslanci italijanske narodnosti v njem poudarjajo, da so »s presenečenjem in obžalovanjem sprejeli pobudo italijanskega zunanjega ministrstva, nanašajočo se na premoženje, ki so ga zapustili istrski izseljenci«. S presenečenjem zato, ker so bili prepričani, da italijanska vlada ne namerava veC odpirati (zlasti na tako nepreudaren način) vprašanja, ki je bilo po njihovem mnenju rešeno s podpisom osimskih sporazumov in prevzemom (s strani Slovenije) obveznosti o poravnavi odškodnin, katerim se je zavezala Jugoslavija. Z obžalovanjem pa zato, ker tako ravnanje spodbuja nacionalistične napake in Spekulacije, ki lahko »resno ogrozijo globalne odnose med Slovenijo in Italijo s skrajno negativnimi posledicami za položaj narodnostnih manjšin«.
Štirje nekdanji poslanci skuSajo opozoriti na nevarnosti, ki bi
se pojavile ob morebitni reviziji osimskih sporazumov in Ce bi »obstajal namen ponovno odpirati vprašanja, katerih rešitev je pred 18 leti dokončno opredelila pogoje stabilnosti, sodelovanja in dobrososedskih odnosov«.
Naloga Slovenije in Hrvaške je, navajajo v pismu, »z dogovorom opredeliti najustreznejši način in instrumente, da bi zaščitili in izboljšali položaj italijanske narodnosti, in ponovno, vsaj funkcionalno, združili teritorij, ki je tudi zgodovinsko njeno matično ozemlje in ob tem dovolili in omogočili zlasti gospo-’ darsko in kulturno vključevanje izseljencev, z uvedbo predkupne pravice pri nakupu nepremičnin - torej možnost, ki bi jo lahko stališče, kakršno je zavzelo italijansko ministrstvo, prejudiciralo«.
Hkrati omenjeni nekdanji poslanci vidijo obvezo Italije, da sprejme tako težko pričakovani zakon o globalni zaščiti slovenske skupnosti, živeče v Furlaniji-Julijski Krajini, in sočasno zaustavi proces nazadovanja, ki je navzoč zlasti v Trstu, kjer so že pridobljene pravice odvzete z občinskimi odloki.
Danes spremembe zakona o zamrznitvi plač
LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora se bodo danes med drugim lotili predloga predstavnikov Združene liste in socialdemokratov za spremembo sprejetega interventnega zakona o načinu izplačevanja in obračunavanja plaC. Spremembo tega zakona naj bi sprejeli po hitrem postopku in tako zagotovili, da se bodo po njem ravnali v podjetjih že pri izplačevanju marčnih plaC v prvih dneh aprila. Osnovni namen predlaganih sprememb je, kot pravijo predlagatelji, slediti nujnosti usmerjanja rasti plaC, sankcionirati veljavnost aneksa k splošni kolektivni pogodbi, povečevati motivacijo zaposlenih pri udeležbi pri dobičku podjetij ter omejiti veljavnost interventnega zakona na najkrajši možni Cas in s tem spodbuditi čimprejšnjo dosego socialnega pakta. Predlagatelji se zavzemajo tudi za omejevanje plaC poslancev ter drugih državnih funkcionarjev in poslovodnih delavcev, kar konkretno pomeni, da bi osnova za obračun plaC poslancev od 1. marca do 30. junija letos znašala največ 80 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega v gospodarstvu za december.
Spremembe zakona naj bi dopolnile tudi aneks k kolektivni pogodbi za gospodarstvo, in sicer tako, da bo zakon poslej vključeval tudi prejemnike najvišjih plač. Poleg tega naj bi omejil tudi najvisje izhodiščne plače, saj, kot pravijo, ne želijo, da se v tem prehodnem obdobju socialne razlike Se naprej poglabljajo.
Teh predlogov se je včeraj navsezgodaj lotil tudi odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Po približno dve-urni razpravi pa osnovni predlog ni doživel bistvenih sprememb. Zanimivo je, da so elani odbora zavrnili skoraj vsa vladna dopolnila na predlog sprememb intervencijskega zakona, razen tistih, ki so ugodnejša za delavce. Razpravljali so zlasti o možnosti večje udeležbe delavcev pri ostanku dobička, ugodnejša različica pa naj bi obveljala za tista podjetja, ki niso dosegla povprečja plaC v gospodarstvu in ki niso zviševala plaC v skladu z inflacijo. Ta podjetja naj bi zakon izvzel. Sprememba interventnega zakona naj bi se nanašala tudi na področje negospodarstva. Čeprav je vlada nasprotovala, so elani odbora vztrajali pri tem, da so plaCe v negospodarstvu zamrznjene le do konca maja letošnjega leta.
Na današnji seji zbora kaže pričakovati dokaj razgreto razpravo tudi glede poslanskih plaC, in to ne le zaradi dikcije, ki so jo predlagatelji zapisali v predlogu spremembe interventnega zakona. Duhove namreč buri informacija vlade, da je za Cas veljavnosti zakona znižala osnovo za plaCe ministrov in predsednika vlade za dodatnih 25 odstotkov od že znižane osnove, pa tudi predlog zboru, naj ponovno odloča o znižanju osnov za plače poslancev. Kaj to dejansko pomeni, je elanom odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko včeraj poskušal po-
nazoriti generalni sekretar vlade Mirko Bandelj. Toda njegova razlaga je največkrat izvabila le ironičen nasmeh poslancev. Pojasnjevanje v stilu »kaj bi, Ce in ko bi...« so namreč prekinili z zahtevo, naj najprej pove, koliko so si februarja izplačali ministri in njihov prvi mož. Dobili so odgovor, da je Drnovšek dobil natančno 368.000 tolarjev neto plaCe (poračun za lansko leto, različna osnova od 25. januarja do 31. januarja letos in različna osnova izračuna za nekaj dni v februarju).
Minister za kulturo Sergij Pelhan pa je dobil 241.419 tolarjev plaCe za isto obdobje, kljub temu da sodi v kategorijo devetih ministrov, ki jim Drnovšek dodeljuje funkcijski dodatek, ki znaša nad 66 odstotkov osnovne plaCe. Sest drugih ministrov ima nižji dodatek. Bandelj je še pojasnil, da so si v vladi že znižali osnovo za 20 odstotkov, in to hkrati s poslanci. Niso pa znižali funkcijskih dodatkov. To pomeni, da bo kljub lastnemu predlogu za najnovejše (menda že upoštevano) znižanje imel Drnovšek za najmanj 10 odstotkov višjo plačo od trenutno neznižane plaCe predsednika državnega zbora. To pomeni, da bodo Drnovšku aprila izplačali 209.000 tolarjev osebnega dohodka, povprečno »dober« minister pa bo zaslužil 180.768 tolarjev.Poslanci bodo nekaj mesecev prejemali le okrog 113.000 tolarjev osnove, povečane za znižane funkcijske dodatke. (I.M.)
Bo nova direktorica Službe družbenega knjigovodstva Romana Logar?
LJUBLJANA - Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve državnega zbora je na svoji včerajšnji seji obravnavala tri vloge za mesto novega direktorja Službe družbenega knjigovodstva. Z večino glasov je sklenila, da bo državnemu zbom predlagala, naj izvoli dosedanjo namestnico direktorja SDK Romano Logar. Večino članov Kviaza je prepričala njena nestrankarska usmerjenost, pa tudi njena vizija postopnega preoblikovanja te službe. Proti Logarjevi so bili le poslanci Slovenske ljudske stranke in poslanec Slovensldh krščanskih demokratov. Vsi so podpirali kandidata krščanskih demokratov, uslužbenca koprske podružnice SDK Matjaža Jevševarja, sicer elana Narodno demokratske stranke. Svojega kandidata so včeraj ponudili tu-
di socialdemokrati. To je Marija Lončar, ekonomistka in nekdanja poslanka v zbom združenega dela iz Kranja. V kandidacijsko »tekmo« se Lončarjeva vendarle ni enakopravno vključila, saj ni ponudila svojega programa dela Službe družbenega knjigovodstva, kot sta storila njena protikandidata.
Prav primer imenovanja novega direktorja SDK kaže, da stranke vladne koalicije vendarle niso usklajene glede vseh kadrovskih sprememb, ki se bodo zgodile po volitvah in oblikovanju nove oblasti. V koalicijskih pogodbah je določena delitev ministrskih položajev in mest državnih sekretarjev, na druge ravni (torej za drage »državne« službe) pa dogovor očitno ni segel, kljub namigovanjem, da naj bi krščanski in liberalni demokrati pod-
pisali o tem nekakšen »tajni« sporazum. Kandidaturo Romane Logar podpirajo liberalni demokrati, Čeprav so na mesto direktorja SDK potihem računali tudi nekateri dani te stranke in so imeli nekaj časa v mislih tudi sedanjega podsekretarja v ministrstvu za finance Stanka Debeljaka. Združena lista je razmišljala o Evelini Horvat, ki je zaposlena v podružnici SDK v Murski Soboti, vendar njene kandidature uradno ni vložila. Na glasovanju v zbora bo ZL očitno podprla Logarjevo. Presenetili so krščanski demokrati s svojim protikandidatom Jevševarjem in še bolj socialdemokrati s kandidaturo Lončarjeve. Štiri vladne stranke torej podpirajo tri različne kandidate, kar utegne celo zaplesti današnje glasovanje o novem direktorju SDK v državnem zbora.
Predlog krščanskih demokratov je mogoCe razumeti predvsem v kontekstu »gesla« SKD, da je potrebna »sveža kri« v ustanovah in upravi. Logarjevi naj bi tudi pripisovali, da je blizu Demokratski stranki, Čeprav ni Članica nobene stranke. Kandidatoma krščanskih demokratov in socialdemokratov pa druga stran očita, da za taksno službo nista dovolj usposobljena in strokovno podkovana, da drugih, bolj trivialnih in teže dokazljivih zgodb sploh ne omenjamo. Po današnjem glasovanju bo jasno, ah se bodo vladne stranke resno spopadle za mesto direktorja SDK To je pravzaprav malo verjetno, saj SDK za zdaj nima tolikšnih pooblastil, organizacije in zakonskih temeljev za to, da bi v kratkem postala resna in močna nadzorna ustanova. (I. M., T. S.)
RAZPRTIJE V STRANKAH / ZELENIH STRANK JE VEDNO VEC
Zeleni Slovenije kot stranka ostajajo ■ člani odhajajo
Razrešili člane Zelenih - Ekološko socialne stranke
Anita Zmahar
LJUBLJANA - Zeleni Slovenije ostajajo parlamentarna stranka z istim geslom in programom, s katerim so na volitvah osvojili 3,7 odstotka glasov, so sklenili na seji sveta stranke. Navzočih je bilo 29 poslancev. Ljubljanski zeleni se seje niso udeležili iz protesta, ker so vabila prejeli šele v ponedeljek, po statutu pa bi jih morali dobiti vsaj sedem dni prej.
Med sejo so se odločili, da morajo sejo zapustiti nekdanji funkcionarji Zelenih Slovenije, ki delujejo v novo ustanovljeni stranki Zeleni -Ekološka socialna stranka. Članstva so razrešili dr. Petra Tanciga, dr. Dušana Pluta, Petra Jamnikarja, Lea Šešerka, Boža Flajšmana, Borisa Mar-
LJUBLJANA - »Skrajni datum združevalnega kongresa Socialdemokratske stranke Slovenije in Socialistične stranke Slovenije je 15. maj,« sta povedala predsednika dr. Jože Pučnik in Viktor Žakelj. Ime stranke bo Socialdemokratska stranka Slovenije. Stranki sta ustanovili tri skupne komisije: ena se bo ukvarjala z dopolnitvami skupnega programa, druga bo pripravila predlog statuta nove stranke, tretja pa bo pooblaščena za tehnično izvedbo združitvenega kongresa.
Pri združevanju bosta obe stranki enakopravno
tincica, dr. Božidarja Voljča in druge elane ožjega vodstva nove stranke. Vane Gošnik je v imenu Zelenih Slovenije povedal, da so bivši
sodelovali, pri določanju organov v skupni stranki pa naj bi se ravnali po načelu izidov minulih volitev: 3,4 odstotka za SDSS in 2,8 odstotka za SSS. O konkretnih kandidatih za vodstvo nove stranke se še niso dogovorili.
Socialdemokrati so se zavzeli tudi za sodelovanje s sorodnimi strankami. Demokrati so dejali, da so pripravljeni na sodelovanje, že danes pa naj bi o tem imeli skupni sestanek. Združena lista ni navdušena nad težnjami socialdemokratov po sodelovanju z nekaterimi njenimi strankami, saj bi se zaradi tega Lista lahko
elani z ustanovitvijo nove stranke kršili statut stranke, zato so jih razrešili članstva in odvzeli vsa pooblastila. Do skupščine stranke, ki bo
zaCela razdruževati. Socialdemokrati so zainteresirani tudi za sodelovanje z zelenimi. Zelenim so v primera združitve ponudili tudi možnost oblikovanja samostojne ekološke frakcije v sklopu stranke. Ob koncu sta Žakelj in PuCnik dodala, da je združevanje strank s socialdemokratsko konotacijo zelo pomembno za politične razmere v Sloveniji. Tako naj bi se po Pučnikovem mnenju izognili reduciranju slovenskega političnega prostora na le dve stranki, saj bi združena socialdemokracija prispevala k večji pluralizaciji strankarskega življenja. (L. G.)
24. aprila, bo stranko predstavljalo začasno vodstvo sveta, ki ga sestavljajo: predsednica Marinka Draksler, podpredsednika Boris Kevc in Dušan Puh, predsednik sveta stranke Ivan Tomše in generalni sekretar Tomaž Kukoviča.
Izvolili so tudi revizijsko komisijo, ki bo proučila delovanje bivšega vodstva Zelenih Slovenije. Gošnik je poudaril, da kot elan ožjega vodstva ni bil obveščen niti o številu elanov (zdaj je v evidenci 36 občinskih odborov, niso pa hoteli povedati, koliko od teh jih podpira) niti o finan-Cnem stanju. V volilni kampanji so porabili veliko veC denarja, kot hočejo prikazati nekdanji elani.
Nikogar od elanov ne silijo, da ostane v stranki, Ce ne želi, prav tako se lahko republiški p°' slanci sami odločijo, ce bodo še zastopali Zelene Slovenije, vendar se morajo zavedati, da so v skupščino prišli po volilnem ključu in s strankinim programom.
Se med sejo sveta Zelenih Slovenije so Zelem - Ekološka socialna stranka napisali izjavo, v kateri novo vodstvo ZS obtožujejo, da so jih odstranili z nelegalne seje, saj še niso bili sklepčni-Svojo stranko so ustanovili prav »zaradi nezmo žnosti vzpostavitve dia loga znotraj Zelenih Slovenije«, neuspela seja pa je pokazala, »da konzer-
vativno-fundamentalisti-
Cno krilo ni sposobno proceduralno korektno prevzeti vodenja preostalega dela stranke«.
Začasni Svet Zelenih Slovenije (foto: S. Zivulovič/ TRIO)
STRANKARSKA ZDRUŽEVANJA / SDSS, SSS
Združitev do 15. maja
Skupno ime bo Socialdemokratska stranka Slovenije
DUNAJ / PRIČEVANJA
AVSTRIJA / ANKETA IFES
DUNAJ / GORENJE
Naša Evropa je mnogolika
Predavanje Silviusa Magnaga
Igor Schellander
Ofenziva za učenje tujih jezikov
Pobuda Scholtena
Igor Schellander/Ivan Lukan
V koraku s tekmeci
Konec prikrivanja izvora
Ivan Lukan
DUNAJ - Ni mu videti. da je že v 80. letu starosti. Oster spomin in spretna verbalna akrobatika ga delata navidez mlajšega, na stare dni Pa je dovoljena tudi malenkostna neCimrost, Pravi sam in vidno uživa dominantnost, s katero kroti poslušajočo Publiko v nabito polni dvorani. Silvius Magna-go, steber povojne juž-uotirolske politike (kot deželni glavar in kot vodja južnotirolske ljudske stranke se umaknil pred dvemi leti). je začetek tega tedna v hiši zveznih dežel sproščeno govoril o svojem življenju ter .o južnotirolski politiki Preteklih desetletij.
Najvecji uspeh, ki ga je vztrajno in dosledno zasledoval, je za dolgoletna voditelja Južnih Tirolcev 2.statut o južnotirolski avtonomiji iz leta 1972, ki je skorajda vse pristojnosti od uprave do gospodarske in mdustrijske politike -Položil v roke nemško-govorece večine v Južnem tirolu.
Ljudska štetja od leta dalje potrjujejo pozitivni trend, v katerem se nahaja nemško govoreča narod-Ta skupnost - nataliteta 1® vecja od mortalitete,
delež nemško govorečega prebivalstva v primerjavi do italjanskega narašča. Magnago je izpostavil svoje zasluge pri ustavljanju 'klo-roformske politike’ - politike uspavanja in postopne	dena-
cionalizacije, ki se po njegovih besedah danes ponekod spet pojavlja pod oznako 'politika integracije’ - in utrjevanju avtonomije.
"Evropa je lahko samo enotna v mnogoliko-sti”, tako odgovarja Magnago na danes aktualna vprašanja o smiselnosti evropske integra-
Silvius Magnago
cije. Njegova opredelitev: proti Evropi držav, za Evropo regij. Kajti samo v okviru regij je dana in varovana tudi razvojna možnost jezikovnih manjšin, zato ne sme priti do tega, ”da bi nekdo od zgoraj odvzel naši regiji kompetence”.
Kot možno in realistično vizijo v bodoči Evropi Magnago vidi nekakšno evropsko regijo Tirol. Južnemu Tirolu je Evropska skupnost zlasti v vprašanju preživetja gorskih kmetov močno pomagala, izpostavlja bivši deželni glavar, zato bi bilo napak ES načelno odklanjati.
Glede avstrijsko-itali-janiskih odnosov bivši južnotirolski deželni glavar ni za kompromise: dokler Italija ne bo tako imenovanim “borcem za svobodo prvega vala“ spet priznala vse državljanske pravice, ne sme priti do podpisa (načrtovane) prijateljske pogodbe med Avstrijo in Italijo, je izpostavil Silvius Magnago. Pri tem je dodal, da za zahteva zadeva tiste južnotirolske “bum-serje“, ki s svojimi bombnimi atentati niso ogrožali Clovških življenj in ki so obsedeli svoje zaporne kazni.
DUNAJ - 80 odstotkov avstrijskih dijakov se želi v okviru pouka (poleg obvezne angleščine) učiti še enega dodatnega tujega jezika, poroča avstrijski inštitut za raziskovanje javnega mnenja IFES. Pri izbiri jezikov prednjačijo jeziki iz vzhodnoevropskih držav.
Ta podatek je vsekakor zanimiv in razveseljiv, saj tudi pristojni ljudje v avstrijskem gospodarstvu in pri izobraževalnih ustanovah že dalj časa opozarjajo na to, da bo avstrijsko gospodarstvo v času evropske integracije moralo postati 'mednarodno’. Glavna pomanjkljivost, tako domači strokovnjaki o domačem gospodarstvu, je (v primerjavi do drugih držav) klavrno obvladanje tujih jezikov. Zvezni minister za šolstvo Rudolf Scholten se je zdaj odzval tako želji dijakov kot potrebam gospodarstva ter napovedal ofenzivo za učenje tujih jezikov na avstrijskih šolah. Tako naj bi že v prvih štirih razredih osnovne šole poleg začetnih korakov v angleščini avstrijski dijaki lahko že
spoznavali francoščino in italjanšCino. Mionister Scholten tozadevno misli na izvedbo bilingualnih šolskih poskusov. Za gimnazije pa je napovedal omejitev pouka latinščine v prid živim jezikom. Vodstvo šole naj bi o tem lahko samostojno odločalo.
Z dodatnimi iniciativami na področju jezikovnega pouka naj bi bila izboljšana tudi situacija na poklicih šolah, kjer imajo sicer že dalj Časa predmet 'angleščina v poklicu', vendar zlasti iz nekaterih področij domačega gospodarstva prihajajo opozorila na pomanjkljivost po-klicnošolske izobrazbe.
Rezulati najnovejše raziskavepa potrjuje tudi pravilnost ustanovitve Zvezne dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Na celovški trgovski akademiji se učenke in učenci poleg slovenščine in nemščine (obajezika sta tudi učna jezika -op. ured) učijo še angleščine in italijanščine, kar je še posebnega pomena za gospodarstvo v vse bolj odpirajoče se prostoru Al-pe-Jadran.
CELOVEC - Februarja letos je minilo 18 let, ko je slovensko Gorenje u-stanovilo za podjetjem v Miinchnu drugo podjetje na tujem, in sicer Gorenje Handelsgesellschaft m.b.H. na Dunaju. Podjetje, tako direktor Pavle Baluc včeraj v Celovcu, je v vseh teh letih prikrivalo svoj izvor, “z vstopom v 19. poslovno leto v Avstriji pa povemo vsem, od kod smo! “
Vzrok za to samozavestno nastopanje v tujini da pa ni samo dosežena samostojnost Slovenije ter visoka kvaliteta proizvodov in uspešen nastop na evropskem in svetovnem trgu, marveč tudi dejstvo, da nad 20 odstotkov Avstrijcev niti ne ve, da je Gorenje firma s slovenskim izvorom. Oz-nacenje proizvodov oz. embalaže z etiketo kot “Made in Slovenija" ali “Made in Europe - Slovenija" naj bi tudi zadnjemu Avstrijcu dalo informacijo, da kupuje kvaliteten proizvod firme, ki je slovenskega izvora.
Na tiskovni konferenci, na kateri je namestnik generalnega direktorja slovenskega Gorenja, Jure Toplak, predstavil avstrijskim novinarjem tudi celotni koncern Gorenje in na kateri se je slo-
venski generalni konzul Jeraj izrekel za Čimprejšnjo sklenitev gospodarskega sporazuma med Slovenijo in Avstrijo, je Baluc nadalje poudaril, da bo leto 1993 tudi za dunajsko podjetje Gorenje ključnega pomena. Gorenje Handelsgesellschaft z letnim prometom 1, 1 milijarde šilingov in nad 150 zaposlenimi, si je zastavilo tudi jasen cilj: držati korak s petimi najvecjimi konkurenti na področju proizvodnje gospodinjskih aparatov oz. tako imenovane bele tehnike. Pri pralnih strojih Zeli Gorenje na avstrijskem trgu doseči 10 odstotni delež, pri sušilnih strojih 6 odstotkov, pri štedilnikih obdržati vodilno pozicijo, pri hladilnikih in zamrzovalnikih doseči med 12 do 15 odstotkov, pri vgradilnih aparatih in v pohištvu pa okoli 9 odstotkov. Cilje na bi bili doseženi tudi na osnovi novih proizvodov, ki so bolj varčni, ekološko Cisti ter zanimivi tudi glede cene.
Baluc je še poudaril, da se je poslovno leto 1993 za Gorenje Handels Ges. m.b.H. dobro začelo in da so prodajne številke v mesecih januar in februar znatno nad lanskoletnimi.
Afera Noricum šla v tretji teden
DUNAJ - Pri isti jnformiranosti in preverjanju’ situacije "bi tudi danes ravnal tako; Ce tega ne bi trdil, bi to Pomenilo, da sem takrat zavestno ravnal drugače” - tako se Ie na včerajšnjem nadaljevanju sodne obravnave v zvezi z ilegalno prodajo avstrijskega orožja Iranu (afera 'Noricum', 1985/86) zagovarjal nivsi zunanji minister Gratz.
Sodnik in državni tožilec sta v teku včerajšnje razprave uotela od bivšega ministra vedeti, zakaj zaradi velikega števila opozoril na Hegalno kupčijo Pravzaprav ni podvomil o pravilnosti svojih informacij o famo domnevnem Končnem odjemalcu mbiji. Saj svarila in opozorila navse-zadnje niso prihajala samo s strani avstrijskih informiranih uiplomatov, marveč med drugim celo s strani ZDA in celo CIA.
Sodišče je Gratz-ovi izjavi, ces taka nradna potrdila pac ne gre preverjati, zoperstavilo dejstvo, na je prav avstrijsko zunanje ministrstvo ve leti kasneje Preko svoje am-nasade izvedlo kontrolo o tem, ali je pri nekem kupu orožja končni odjemalec lajska, kot je lete zatrjevala v uradnem potrdilu.
AVSTRIJA / ISKANJE LOKACIJ
650.000 ton nevarnih smeti
Občani se že organizirajo
DUNAJ - Ministrstvo za okolje že dalj časa preverja možne lokacije za sežiganje nevarnih odpadkov. Dunajski tedenski magacin 'Profil' poroča, da sta v ožjem izboru dve mesti - Ranshofen v Gornji Avstriji in Zeltvveg na Štajerskem. Se v aprilu naj bi zaceli s konkretnim izdelovanjem načrtov. Prizadete občine in prebivalstvo kajpada ni navdušeno nad takšnimi projekti, v Zeltvvegu se je občinski odbor izrekel proti gradnji sežigalne naprave, še preden da je občina uradno bila obveščena o tozadevnih načrtih. Letna količina nevarnih odpadkov v Avstriji znaša okoli 650.000 ton, strokovnjaki menijo, da je količina nevarnih od-
padkov še dosti večja. Ker v Avstriji ni nobene deponije za nevarne odpadke, so ta problem reševali ali z izvozom odpadkov (kar nova zakonodaja in tudi spremenjene okoliščine v izvoznih državah zdaj ne dovoljujeta več) ali s sežiganjem. Za sežiganje pa je na razpolago le eno samo podjetje - EBS Sim-mering na Dunaju -. ki ne more prevzeti vseh odpadkov. Zato že dalj Časa potekajo raziskave in razprave o možnih in primernih lokacijah za nove sežigalne naprave, pri čemer pristojno ministrstvo za okolje zaradi pričakovanih konfrontacij s prizadetim prebivalstvom in pristojnimi občinami do zdaj ni objavljalo konkretnih imen.
KOROŠKA
Menjava v vladi 13.maja
Nova razdelitev
CELOVEC - Odločitev je padla, termin menjave v koroški deželni vladi je znan. Deželni finančni referent Max Rauscher se bo 13. maja poslovil s politike, njegov namestnik bo šef sindikalne zveze Adam Unterrieder.
Adam Unterrieder
AVSTRIJA / TRD OREH ZA KOALICIJO
Bo veliko povpraševanje po civilni službi privedlo do poklicne vojske?
DUNAJ - S pričetkom leta 1992 je bila v Avstriji odpravljena komisija, ki je odločala o tem, ali lahko vojaški obveznik namesto vojaščine napravi civilno služenje vojaškega roka.
Ta liberalizacije je - vzporedno z veCajoCo se nea-traktivnostjo vojske - povzročila pravo poplavo kandidatov za civilno služneje vojaškega roka, in
to kljub okoliščini, da taksno alternativno služenje traja dva meseca vec kot vojaščina. Razprave o civilni službi niso prenehale, v preteklih tednih je prihajalo do ponovnih poskusov, da bi poslabšali situacijo civilnih uslužbencev. Za to se zavzema zlasti drugi predsednik avstrijskega državnega zbora in nekdanji obrambni minister Robert Li-chal (Ljudska
stranka), ki zaradi liberalizacije vidi ogrožene interese zvezne vojske. Centralni sekretar socialdemokratske stranke Giinther Marizzi se je zdaj izrekel proti ukrepom v prid vojski na račun civilne službe, Čeprav stranka dokončnega stalisca do tega vprašanja Se ni zavzela.
Ce naj bi bila civilna služba alternativa napram vojski, potem naj bi
Avstrija kar dobila poklicno vojsko, je na to odvrnil Lo-schnak in s tem naznanil, da bo ta tema vsekakor še zaposljevala vladno koalicijo med SPO in OVP. Svobodnjaška stranka medtem glasno razmišlja o tem, da bi izvedli referendum o ustanovitvi poklicne vojske v Avstriji. Ankete, kako bi avstrijsko prebivalstvo pri takem referendumu glasovalo, ni.
KOROŠKA / NARODOPISNA DEJAVNOST
Poživitev ljudskega petja med Slovenci
Berfej Logar predstavil kaseto in brošuro
Alois Angerer
CELOVEC - Krščanska kulturna zveza v Celovcu se lahko pohvali s vrsto odličnih sodelavcev na narodopisnem področju. Najbolj upešnim in ustvarjalnim so letos podelili Janežicova priznanja. Za svojo raziskovalno delo na področju ljudskega petja je bil odlikovan mag. Bertej Logar, glasbeni etnolog na visoki soli za glasbo v Gradcu. Nagrajenec se ukvarja od svojega študija glasbe in zgodovine v Gradcu (diplomiral je leta 1987) z ljudskem petjem v Podjuni in je zadnja leta objavil vrsto lepih sadov svojega raziskovalnega dela. Srečamo ga na raznih kongresih in simpozijih, kjer predava o narodni pesmi koroških Slovencev s poudarkom na ljudsko pesem in podjunsko področje. Skupaj z dialektologom dr. Ludvikom Karničarjem iz Graške univerze izdajata serijo poljudnih glasbenih zvezkov pod naslovom: "Pesmi in glasba z južne Koroške”.
Mladi znanstvenik si je zadal nalogo obširne raziskave ljudskega pe-smiškega izročila Podjune pod naslovom "Vsaka vas ima svoj glas”, izšel pa je že prvi del (pet snopičev, 5. je zaključen in tik pred izidom): zbirka slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi iz Podjune, transkripcija in vsestranska dokumentacija pesmi iz izbirk zagrebškega etnologa dr. Jerka Beziz in profesorja ter zbiratelja
narodnih pesmi dr. Fra-ceta Czigan, ki sta nastali v letih 1948 do 1970. V drugem delu tega znanstvenega dela bo mag. Logar uporabljal predvsem lastne posnetke zadnjih 10 let in dodal zbirkam monografije posameznih krajev, narodopisna obdelava kulturne zgodovine s poudarkom na ljudsko petje.
ZaCel je kar doma, v rojstni	fari
Suha/Neuhaus pri Labotu in pri predstavitvi brošure in kasete nakazal nekaj zanj značilnih pogledov na razvoj ljudskega petja in problemov pri delu na terenu. "V vseh krajih, je veliko ljudi, ki še znajo ljudske pesmi in dovolj mladine, ki le-te rada prepeva”, izjavlja mag. Logar. Na družabnem veCeru je tudi dokazal, da je njegov način ohranjevanja in poživljanja ljudskih pesmi pravilen: izreden občutek za preprosto
Bertej Logar, glasbeni etnolog iz Suhe v Podjuni
ljudstvo in smisel za mladino. S povabljenimi skupinami vred se je drlo v vaški gostilni na Suhi neverjetno veliko mladih ljudi, ki so se z navdušenjem priključili splošnjemu petju. "Ljudska glasba”, pravi Bertej Logar, je nedvomno posebna kulturna vrednota etične skupine, izraz narodne identitete.
Ko prelistamo brošuro o Suhi, šele dojamemo, kako tesno je avtor povezan z ljudstvom, s narodnim izročilom svojega rojstnega kraja in z realno dvojezičnostjo današnje Koroške. Poleg zapiska ljudskih pesmi iz kasete vsebuje brošura podatke o cerkvenem petju suške fare v luči novejše zgodovine od začetkov, "ko so se nadarjeni pevci in pevkinje zbrali na koru in po posluhi prepevali stare cerkvene pesmi”, preko prevedenih slovenskih besedil v nemščino med okupacijo do dvojezičnega petja in sodelovanja v duhu sožitja narodnosto v Cerkvi zadnjih let.
Narodnopisno delo zaključuje seznam hišnih imen in posestnikov fare Suha. "Živo gradivo moje domovine”, pravi Logar, s katerim hočem pokazati drugim, kako so včasih peli in kaj še danes pojemo.Obenem naj bi publikacija prispevala k mirnemu sožitju obeh narodnih skupnosti na jezikovnem obrobnem in mešanem območju občine Suha/Neuhaus.
NOVICE
Mock v Nemčiji in v Rusiji
DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je vCeraj bil na delovnem obisku pri svojem nemškem kolegu Kinkelu. V Bonnu se je sestal med drugim tudi z nemškim finančnim ministrom VVaigelom in frakcijskim vodjo CDU Schaublejem. V ospredju obiska so stali pogovori o evropski integraciji in vojni v Bosni in Hercegovini. V petek bo Mock v Moskvi in v soboto v Petrogradu otvoril novo ustanovljeni avstrijski biblioteki. V Petrogradu bo zunanji minister slo-vensno otvoril tudi retrospektivno razstavo avstrijskega slikarja Ernsta Fuchsa. Hkrati pa bo Mock izkoristil svoj obisk v Rusiji za delovni sestanek o avstrijsko-ruskih bilateralnih odnosih z ruskim zunanjim ministrom Kozirevom.
ORF hoče povišati pristojbine
DUNAJ - Nepričakovano manjši letošnji dohodki iz reklame vodstvo avstrijskega radiotelevizijskega monopolista ORF silijo k ponovnemu povišanju rtv-prispevka. Pri svojem naslednjem zasedanju 20. aprila se bo moral kuratorij ORF ukvarjati s tem vprašanjem. Dohodki iz reklame so v prvih mesecih 1993 bili za 10 odstotkov manjši kot v preteklih letih. Pristojbina je bila zadnjic povišana 1989, ORF in stranke so nato neštetokrat obljubljali, da povišanje 'samoprispevka' gledalcev in poslušalcev ni veC aktualna.
Delavska zbornica za deželni praznik 10. oktober
DUNAJ /CELOVEC - Predsednik delavske zbornice za Koroško Josef Quantschnig je včeraj na Dunaju predal predsedniku avstrijskega parlamenta Heinzu Fischerju peticijo, v kateri se to interesno zastopstvo delojemalcev izreče za uvdebo 10. oktobra za dela prost deželni praznik na Koroškem. Predsednik zbornice je hkrati zaprosil predsednika parlamenta, naj poskrbi za to, da bo avstrijski parlament potrebne zakone sklenil še v tem letu. Pred odhodom na Dunaj je Quantschnig na tiskovni konferenci poudaril, da je, zahteva po deželnem prazniku s strani delavske zvbornice utemeljena in upravičena, saj je delavsko gibanje v Času tako imenovanega obrambnega boja in na plebiscitu 10. oktobra leta 1920 bistveno prispevalo k temu, da je Koroška ostala v današnjih mejah. Na tiskovni konferenci so hkrati predstavili brošoro novinarja in histerika Hellwiga Valentina, v kateri avtor opisuje vlogo in pomen delavskega gibanja v letih 1918 do 1920.
Volilna pravica z 18. letom
CELOVEC - Koroška deželna vlada je na svoji zadnji seji odobrila zakonski osnutek, po katerem naj bi imeli pri naslednjih deželnozborskih volitvah volilno pravico vsi deželani, ki so dopolnili 18 let. S tem se je volilna starost znižala za eno leto in hkrati prilagodilo že veljavnemu volilnemu zakonu za državnozborske volitve. Znižanje volilne starosti velja tudi za občinske volitve in za volitve župana, kateri se volijo neposredno.
Razširitev “Akcije 8000“
CELOVEC - Zaradi visokega števila brezposelnih nad 45 let je koroška deželna vlada sklenila spremembe pogojev za sprejem v “Akcjio 8000“. Javne ustanove ter splošno koristne organizacije bodo lahko takoj za dve leti nastavile-žene nad 45 let in moške nad 50 let, prednost akcije pa je v tem, da delodajalec nosi samo tretjino plače in prispevkov, dve tretjini pa dežela oz. država. S tem sklepom se je dežela obvezala, da bo tudi drugem letu zaposlitve financirala dva meseca zaposljitve. Predsednica socialdemokratskih žena in deželna poslanka Melitta Trunk je sklep deželne vlade pozdravila in dejala, da pomeni raširitev “akcije 8000“ nadaljnji korak k enakopravnem tretiranju Zena v javnih službah, konkretno na deželni in občinski ravni.
Nakup Mistralov sporen tudi za zvezno računsko kontrolo
DUNAJ - Razprave o nakupu francoskih protiletalskih raket, ki jih želi nebaviti avstrijska vojska, nočejo prenehati. Medtem ko je v ponedeljek zaradi nepričakovano slabega izida pri preiskušanju raket v francoski vojski - dva izstrelka sta iz še nepoznanega vzroka odpovedala - ponovno prišlo do kritičnih komentarjev v zvezi z načrtovano nabavo tako s strani avstrijskih medijev kot s strani vrste politikov in strokovnjakov, je dan navrh tudi Zvezni urad za računsko kontrolo napovedal, da bo načrtovani nakup francoskih raket še preverjen. Tozadevna pogodba še ni podpisana, urad za računsko kontrolo pa namerava pregledati tudi druge nabavne posle avstrijske vojske, kar v avstrijski javnosti seveda krepi domnevo, da pri nabavljanju vojnega materijala ne poteka vse po pravilih. Po informacijah nekaterih iz informiranih krogov naj bi bil Zvezni urad za računsko kontrolo izdelal zelo kritično poročilo tako o aktualnem primeru nabave raketnega orožja francoskega oboroževalnega koncerna Matra kot tudi o nekaterih že starejših nabavnih poslih. Obrambni minister Fasslabend je včeraj v pogovoru za avstrijski radij o demantiral resnost zadeve in upravičenost kritike zveznih računskih kontrolorjev. Razpis je potekal v skladu s predpisi, upoštevane in preverjene so bile vse ponudbe, poudarja Fasslabend. Glede na očitke o domnevni nezaneslivnosti francoskega raketnega orožja paje dejal, da Franzozi o spodletelem preiskusu raket Se niso podali poročila, zato je trenutno še težko kaj o tem povedati, hkrati pa obrambni minister o kakovosti Mistrala noče dvomiti, saj je raketno orožje istega tipa nabavila tudi vrsta drugih evropskih držav. Naklonjenega razpisa predvsem politična in ne strokovna odločitev. Se ta teden bo zaključeno poskusno strelanje s francoskimi protiletalskimi raketami 'Mistal', ki jih misli pri francoskem koncernu Matra kupiti avstrijska vojska . Pri načrtovani kupčiji gre za nabavno ceno 1, 2 milijarde šilingov. (I.S.)
LJUDJE IN DOGODKI
Četrtek, 25. marca 1993
NOVICE
Atentat na Filipinih
COTABATO (FILIPINI) - Predsinoci je v pokrajini Maguidanao med političnim shodom vladajoče Ljudske stranke eksplodiral peklenski stroj, ki je ubil eno osebo, Sest pa jih je ranil. Do atentata je prišlo dan pred krajevnimi volitvami, danes bodo namreč v Ma-guidanau izvolili krajevno muslimansko vlado, ki bi ob najširši avtonomiji odvzela netiva separatistom.
Greenvvich spet odprt
LONDON - Po 18 mesecih in veC kot 2 milijona funtov so odprti za javnost prenovljeni observatorij v Greenvvichu, skozi kateri gre začetni poldnevnik in po katerem so posredno naravnane vse ure sveta. »Greenvvich je muzej posvečen Času«, je s ponosom navedla kustorka obnovljenega in posodobljenega Greenvvicha, kjer lahko obiskovalci s posebnimi igricami išCejo zvezde in določajo poldnevnike in se seznanijo z bogato zgodovino tega observatorija.
Kubansko partijsko glasilo objavilo papežev poziv
HAVANA - Kubansko partijsko glasilo Granma je včeraj objavilo poziv papeža Jenza Pavla D. »mednarodnim institucijam in ljudem dobre volje, naj nesebično pomagajo velikodušnemu kubanskemu ljudstvu«, ki ga je nedavno prizadelo katastrofalno neurje. Vlada Fidela Castra je OZN in mednarodno skupnost že zaprosila za pomoC, da bi bila lahko poskrbela za 150.000 brezdomcev in za vsaj delno odpravo škode, ki jo je povzročil »vihar stoletja«.
Na Kitajskem množične smrtne obsodbe zaradi mamil
PEKING - V južnokitajski pokrajini Yunnan so lani zaradi mamil aretirati 7.000 ljudi, 464 so jih, že usmrtiti, za veC kot 600 obsojencev pa so smrtno kazen odložiti za dve leti. Odgovorni za boj proti mamilom v pokrajini Vunnan Vin Jun je povedal, da so lani zapleniti štiri tone heroina, kar je 90% vsega na Kitajskem zaplenjenega heroina. Vunnan ima kar 4 tisoč kilometrov meje z državami tako imenovanega »zlatega trikotnika« (Tajska, Laos in Burma), kjer pridelujejo opijev mak in proizvajajo heroin.
Švicarske vojske se drži smola
ŽENEVA - NesreCe med vojaškimi manevri so za vse vojske normalno tveganje. Kar pa se v zadnjih dneh dogaja švicarski vojski gre preko vseh statističnih predvidevanj. Štiri incidenti v enem tednu so namreč prava tragedija. Zadnji se je pripetil v torek v Biereu (kanton Vaud), ko je neki rekrut na poligonu nehote sprožil protitankovski raketomet, plini pa so'težko raniti dva vojaka, ki sta bila za raketometom. V fri-burškem kantonu je strmoglavil reaktivni lovec hun-ter, pilot se je rešil z manjšimi praskami.
____KITAJSKA / KONČNO NAŠLI GLAVNEGA KRIVCA ZA NEUSPEŠNOST_
Kitajska klesti svoj aparat ki utesnjuje njena podjetja
Partijski in državni aparat bo moralo zapustiti 8,5 milijona birokratov
. PEKING - Vsaj 8, 5 milijona uslužbencev kitajskega partijskega in državnega aparata bo moralo poiskati novo delo zaradi sklepa režima, da bo v okviru prestruk-turizacije zmanjšalo število birokratov.
Minister za kadrovska vprašanja	Zhao
Dongwan je na včerajšnji tiskovni konferenci navedel, da bosta partija in država pomagali odpuščenim, da si poiščejo novo delo. Trenutno je v partijskem in državnem aparatu kar 34 milijonov uslužbencev, od teh jih dela za partijo 9, 2 milijona. Podatek zgovorno dokazuje, da je skoraj 20% od vseh vpisanih v partijo tudi njenih uslužbencev. Napovedana kle-stenja bodo prizadela srednje in višje funkcionarje za 20%, medtem ko bodo z dela odpustili 25% nižjih funkcionarjev in uslužbencev v krajevnih ustanovah in upravah.
Zhao Dongwan ni hotel povedati, kdo bo določil »presežke«, poudaril je le, da bodo imeli odpuščeni proste roke pri bodoči zaposlitvi, država pa jim bo odobrila tudi ugodnostna posojila, Ce bi odprli kako zasebno dejavnost.
Kitajski režim hoče prihraniti na plaCah svojih uslužbencev, obenem pa hoče povečati
Kitajski zunanji minister Qian Qichen med zasedanjem parlamenta (lelefoto AR)
storilnost državnega aparata. Prav storilnost je najbolj boleCe vprašanje. Kitajska birokracija se je namreč znašla v začaranem krogu, ker je bilo treba nekako opravičiti prisotnost take množice uslužbencev. Sistem se je do take mere zakompliciral, da so si funkcionarji izmišljali nove in
nove formularje, statistične podatke in najrazličnejša pooblastila, da so labko opravičili svoj obstoj. Nic Čudnega torej, da menedžerji pasivnih državnih podjetij zahtevajo najširšo avtonomijo in ločitev od državnega birokratskega aparata, brez tega ne bo sanacije njihovih podjetij.
Predsednik neke šan-gajske tekstilne industrije Huang Guancong, ki je obenem poslanec v novoizvoljenem kitajskem parlamentu, je včeraj v Pekingu izjavil, da morajo imeti podjetja pravico odločanja o svojih reinvesticijah, ne da bi morala Čakati na predhodna pooblastila
raznih državnih uradov. Nova pravila o vodenju podjetij, ki so jih uvedli leta 1991, so v bistvu podjetjem dala precejšnjo avtonomijo, a kaj, ko niso spremenili vloge in vmešavanja državne birokracije. Po vsemu sodec je vlada končno razumela, da se bo kitajsko gospodarstvo razvilo, le Ce ga ne bodo utesnjevale »izmišljene norme« v svojo nenadomestljivo vlogo zaverovane državne birokracije.
To pa še ni vse. Kitajski menedžerji so obenem nezadovoljni z vladno davčno politiko. Davki na dohodek nihajo od 15 do 30%, davčni uradi pa lahko določajo popuste in poviške, ne da bi zato polagali račune. Huang Guancong zahteva enotne kriterije, ki bi zajamčili svobodno konkurenčnost. Po novem lahko država zapre deficitarna podjetja, ali pa jih spoji z uspešnejšimi. »Tehnološki presežek« kot pravijo »odvečnim zaposlenim« pa se ne znajde na cesti, ker režim nasprotuje množičnim odpustom, ki bi povzročili nepredvidljive družbene nemire. Presežke delovne sile preusmerjajo v druge dejavnosti v tesnem sodelovanju s tovarniškimi sveti, tako da še ni prišlo do sporov med delavci in vodstvi podjetij.
POLEMIKA
Ostanki lobanje Adolfa Hitlerja so zares v Moskvi
- mrnsmamaamamamrn
Luigi Sandri, Ansa
MOSKVA - Posmrtni ostanki Adolfa Hitlerja so zares shranjeni v ruskem državnem arhivu in francoski zdravniki, ki so pred kratkim podvomili v njihovo avtentičnost so delali zaman. Tako je povedal ravnatelj arhiva Sergjej Vladimirovič Mironjenko. » V eni teh blindiranih omar so shranjeni delci Hotlerjeve lobanje,« je dejal, ko je odpiral sobo VI1I-32 v osmem nadstropju velike palače, v kateri je od leta 1991 posebni arhiv, tajno skladišče, ki je nedostopno za navadne smrtnike. Po državnem udaru leta 1991 je arhiv spremenil ime, postal je ruski državni arhiv, spremenil pa se je tudi red, na katerem je bil desetletja osnovan. Sedaj je arhiv odprt javnosti in vsakdo lahko brska po približno pet milijonih snopičev, ki so stari najmanj 30 let. V sobo 32 osmega nadstropja je kakih 50 blindiranih omar, visokih dva metra in širokih meter. » V eni teh omar, ne povem vam v kateri, so ostanki Hitlerjeve lobanje, zagotavlja Mironjenko, ki pa je pripravljen vsakomur pokazati fotografijo dveh fragmentov, na enem je jasno razvidna luknja, ki jo je povz-
ročila svinčenka.
Ravnatelj državnega arhiva pojasnjuje, da je Hitler najprej zauZil nekaj strupa, nato pa se je ustrelil v usta in svinčenka je predrla lobanjo. Ko so maja 1945 prve enote Rdeče armade stopile v Berlin so našle zogleneli trupli Hitlerja in njegove družice Eve Braun. Sprva so truplo nekega vojaka, ki je imel brke podobne Hitlerjevim zamenjali za truplo nemškega diktatorja, fotografirali so ga, vendar so kmalu ugotovili, da je šlo za zamenjavo. Kasneje so Hitlerjevo truplo identificirali in že v maju 1945 izvedli avtopsijo.
Pred desetimi dnevi so zdravniki sodnomedicinskega oddelka univerze v Lillu izjavili, da so ruske ugotovitve netočne in svoja dognanja utemeljili s trditvijo, da zoboje trupla ne ustreza Hitlerjevemu zobovju. Mironjenko pa je poudaril, da je leta 1945 asistentka osebnega Hitlerjevega zobozdravnika natančno opisala zobovje in se je njen opis v celoti skladal z zobovjem trupla, ki so ga našli v Berlinu. Po mnenju Mironjenka so torej ugotovitve francoskih sodnih zdravnikov napačne.
ZDA / PLAZE NA ZATP2NI KLOPI
ZDA / PIKANTNA LJUBEZENSKA ZGODBA PRED SODNIKI NA MANHATTANU
Je pesek res kancerogen?
Cristiano Del Riccio, Ansa
NEW VORK - Ali je pesek, s katerim so posute naše plaže, kancerogen? V to je prepričan ameriški znanstvenik David Goldsmith, ki je mnenja, da je kristalni silicij (najdemo ga v pesku, a tudi npr. v opekah, kamnu in celo v nekaterih zdravilih) lahko možni krivec za rakasta obolenja. Njegove raziskave so sprožile pravi alarm v ZDA, mednarodna agencija za raziskovanje rakastih obolenj pa je poverila skupini uglednih znanstvenikov, naj preverilo vse Goldsmithove domneve. V Kaliforniji so zdravstvene oblasti pred kratkim ukazale, da morajo vsi proizvodi s kristalnim silicijem obvezno imeti nalepko z napisom "lahko povzroči raka".
VeCina strokovnjakov je vsekakor prepričana, da se je Goldsmith prenaglil in da je alarm v Kaliforniji popolnoma neupravičen. Po njiho-
vem mnenju namreč ni resnih dokazov, da bi lahko kristalni silicij povzročil raka. Goldsmith je sicer preveril, da med delavci, ki so izpostavljeni kristalnemu siliciju, opažati v povprečju veC rakastih obolenj, kot med tistimi, ki ne delajo v stiku s temi proizvodi. Mnogi kolegi pa kontestirajo te Goldsmithove zaključke in pravijo, da znansvenik pri tem ni upošteval kadilcev in nekadilcev.
Polemika je, kot vidimo, odprta. V ameriški državi VVisconsin je vdova nekega delavca, ki je delal v kamnolomu in ki je umrl za pljučnim rakom, zahtevala od sodišča visoko denarno odškodnino. Prepričana je namreč, da je vzroke za raka treba iskati prav v kristalnem siliciju, ki je prisoten v kamnu. Goldsmith je izjavil, da ji bo pomagal prepričati sodnike. Njegova naloga pa bo vse prej kot lahka.
NEW VORK - Scenarij zgodbe o Woodyju Allenu in Mii Farrovv še zdaleč ni končan. Na vrhovnem sodišču v Manhattanu je bil tokrat že drugi dan na vrsti Allen, ki je pred sodnikom Elliottom VVilkom in pred množico novinarjev govoril o najintimnejših odnosih z Mio Farrovv. Govoril je o svoji ljubezenski zgodbi s posvojenko Soon-Yi, o erotičnih, vendar ne pornografskih fotografijah dekleta, o noCeh, ki jih je preživel z Mio, da bi umiril njen »histerični bes«, o obtožbah igralki, da se je hotela maščevati s pomočjo otrok. Vendar je večje presenečenje od Al-lenovih besed pripravil njegov 14-letni posvojeni sin Moses, ki je v pismu, ki so ga odvetniki Mie
Farrovv prebrali na sodišču, napisal: »Upam, da boš iz sramu, za to, kar si povzročil, naredil samomor.« Moses, ki je eden od predmetov sodne obravnave, kajti vsak od staršev bi želel, da_ bi mu ga sodišče izročilo v varstvo, se je torej odločil za Mio Farrovv. V pismu je še napisal, da ga je posvojila igralka in je šele kasneje Allen dodal svoj pristan. »Ti delaš nekaj groznega, nepozabnega, nizkotnega, umazanega in neumnega,« je še napisal in dodal, da bo Allen pač moral sam obžalovati to svoje početje.
To pismo je torej predstavljalo jedro včerajšnje razprave, sicer pa je Allen ponovno ostro napadel svojo družico in ji predvsem očital, da je otrokom
pripovedovala grozne stvari o njemu z edinim namenom, da bi si zagotovila njihovo zaupanje. Seveda ni manjkalo pikantnih trenutkov, na primer tistega, ko je Allen pripovedoval, kako je fotografiral Soon-Yi - prav najdba teh fotografij je bila povod za zahtevo Mie Farrovv po ločitvi in izločitvi otrok -s poudarkom, da je bilo tudi to fotografiranje sad dogovora med dvema polnoletnima človekoma. Ob koncu pa je Allen še očital svoji bivši ženi, da je bila v zadnjih petih letih Čustvenega življenja »brez spolnosti in brez veselja«. Tako se je njegovo pričevanje končalo in reflektorji so že uprti v prihodnjo sceno, ko bo pred sodnikom nastopila Mia Farrovv.
Woody Allen prihaja na sodišče (Telefoto AR)
		
Pripravlja: Silvo Kovač
1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
Vodoravno:
1. ime ameriške filmske lepotice Thur-man, 4. kraj pri Vrhniki, 8. italijanski dirigent, nekdanji vodja milanske Scale, rojen na današnji dan leta 1867 (Artu-ro), 11. ime filmske igralke Nielsen, 12. egipčanska sveta ptica, 13. žlahtni plin, ki se uporablja v svetlobnih ceveh, 14. ime nekdanjega italijanskega nogometnega vratarja Zoffa, 15. leta 1941 umrla hrvaška sopranistka, interpretinja Wa-gnerja (Milka), 17. oseba iz romana Vzhodno od raja, 18. reka v Sibiriji, ki teCe iz Bajkalskega jezera in se kot Gornja Tanguska izliva v Jenisej, 20. ter, 23. Capkova drama, 24. sorta hruške, 28. področje, območje, 30. mesto na Češkem, nekaj Časa imenovano Got-tvvaldov, 31. druga najvišja karta pri taroku, 32. ime slovenskega pesnika Zajca, 33. podaja pri nogometu, 35. plitko slano jezero v osrednji Aziji, 36. rodoviten danski otok v Malem Beltu.
Navpično:
1. nekdanji burmanski politik in generalni sekretar OZN, 2. avstrijski filmski igralec (Hans), 3. angleški fizik, odkritelj izotopnosti, Nobelovec leta 1922 (Francis VVilliam), 4. avtomobilske oznaka Valjeva v Srbiji, 5. mesto v Oklahomi v ZDA, 6. majhna vodna žival, 7. delavec, ki dela za dnevno plačilo, 9. najvecji slovenski pisatelj (Ivan), 10. italijanski naziv slovenske luke, 16. kanaanska boginja ljubezni, 19. mesto za-leganja ptičjega zaroda, 20. rovnica, ro-vaCa, 21. rimska boginja jutranje zarje, 22. športni vaditelj, 25. urejen, za kopanje primeren del obale, 26. hrvaški skladatelj (Mario), (iz crk kline), 27. dodatek k pogodbi, 29. levi pritok reke Pad v Italiji, 34. enaki črki.
■siv ‘ierv ‘^azojpajd ‘aueQ 'puora ‘miz ‘caie ‘e^daj ‘yn>I ‘ubij -e>i ‘gjgSuv ‘jb3 ‘b>(ujx ‘ouiq ‘uoau ‘siqi ‘Bjsy ‘iutueDsox ‘p-iaA ‘erafi :ouABJopo/\
Aaussra
j Naloga 65 Naloga 66 j
Šahovska naloga št. 65 PETROSJAN - PACHMAN / Bled 1961
Petrosjanove figure so v nastali poziciji zasedle središčna polja in so pripravljene za akcijo na obeh krilih. V trenutno slabost črne pozicije odločilno poseže bela dama.Tako je nastala ena najbolj učinkovitih Petrosjanovih kombinacij. Naloga se glasi: beli na potezi zmaga!
Šahovska naloga št. 66 ZELINSKIJ - AMBRAZAJTIS / dopisna partija 1978
Pritisk črnih figur na polje d5 se stopnjuje, s tem pa tudi nevarnost belemu kralju na diagonali hl-a8. Beli, ki je na potezi v poziciji na diagramu, se z odločilno potezo postavi po robu črnemu in z razbremenitveno kombinacijo preide v dobljeno konCnico.
Rešitev naloge št. 63
S takojšnjim napadom na belega kralja s potezo l...Se3:+! črni še lahko upa na uspel protinapad-2.fe3 Beli mora vzeti skakača, saj na 2.Kel sledi 2...Dd2 mat-
2..	.Da6+! žrtev dame! Na 3.Sa6: je beli matiran 3...Tel: mat. Beli še upa na obrambo in odigra 3.Dd3, toda zdaj sledi 3...Tc5:H in beli je ostal brez obrambe pred 4...Tel: in
4..	.Dd3: mat - beli se vda!
Rešitev naloge St. 64
Velemojster Kostič si je zamislil začasno žrtev dame s potezo
1..	.e3!, ki črnemu omogoči napad na belega kralja. 2.Df3: ed2+ 3.Kdl Lc2+! Črni kombinira še naprej-4.Kc2: delD+ Na šahovnici je nova črna dama, ki obračuna z belim kraljem. 5.Kb3 De6:+ 6.c4 Db6+ 7.Kc3 Db2:+ 8.Kd3 Dd4 mat sredi šahovnice!
EKOLOGIJA
• -fes mm itiniii
Nepropustna
malta
iz odpadkov
Marijan Erjavec
S proslulimi RAO (radioaktivnimi odpadki) oziroma z njihovim varnim shranjevanjem se ukvarjajo kohorte tehnologov. Ko so na enem od svojih simpozijev pred nedavnim razpravljali o trajnosti in nepropustnosti najsodobnejših nerjavečih jekel, posebnih borosilikatnih stekel in keramike, oplemenitene s titanom, se je oglasila neka Martha Goodway, skromna arheologinja iz enega od laboratorijev ameriške ustanove Smith-sonian in jih opozorila na stare Grke in njihovo malto, s katero so ometavali jezove, akvadukte in cisterne, pa tudi druge posode, ki naj bi trajno držale vodo, predvsem dragoceno deževnico. Brez kakršnekoli dodatne nege so te reci še dandanes, po 2400 letih brezhibno vodotesne. Zakaj razpravljati o obnašanju novih snovi v daljni prihodnosti, Ce so že znane in zanesljivo pje-skušene stare.
Arheologinja je na zahtevo atomistov opisala delo J. Mishara, enega svojih že pokojnih kolegov, ki je leta 1980 skupaj s C. Conphagosom z grške Nacionalne univerze raziskal malto, odkrito v Laurionu, sušnem predelu, kakih 40 kilometrov oddaljenem od Aten, kjer so v 5. in 4. stoletju pr. Kr. kopali svinčeno in srebrno rudo. Z rentgenskim uklonom, elektronskimi mikro-sondami in drugimi analitičnimi parafernalijami sta ugotovila, da so domiselni stari Grki delali nepropustno malto iz rudniških odpadkov. Malta, nanesena v mnogih tankih plasteh, je vsebovala namreč mineral ganolamit, ki je v naravi silno redek, prav lahko pa ga je sintetizirati iz kremena, kalcita in drugih mineralnih ostankov, ki jih je v rudniških odpadkih dovolj. Potrebne sestavine so v tistih Časih najbrž razstalili v stek-i°> ga ohladili in zmleli v prah ter s primesjo apna napravili malto. Vrhnji premaz malte vsebuje sintetični svinčev silikat, ki ga je prav tako mogoče napraviti iz rudarskih odpadkov. Avtorja seveda nista nameravala atomistom soliti Pameti in sta svoje delo objavila v malo znani arheološki reviji. Kljub temu je novica o stari malti na tehnologe napravila velik vtis, saj je imela za seboj že 2000-letni preskus. Le nekateri skeptiki so mnenja, da je med Cisto deževnico in mdioaktivno nesnago lahko precejšnja razlika.
M A T E M ATI K A
Duhovito in jedrnato
Boris Lavrič
F. Križanič, Linearna algebra in linearna analiza (LAILA), Državna založba Slovenije, Ljubljana 1993, 544 str.
Leta 1990 je DZS izdala obsežen Križaničev visokošolski učbenik Temelji realne matematične analiza (TRMA). Avtor ga postavlja na začetek svojega zaokroženega tečaja matematične analize, na naslednje mesto pa v uvodu TRME uvrsti knjigo LAILA, ki je leta 1966 izšla pri Mladinski knjigi. Slednjo je zdaj temeljito razširil in predelal. Nastalo je novo delo s starim imenom: LAILA. Po avtorjevih besedah je to učbenik linearne algebre s skromnim uvodom v začetne pojme funkcionalne analize. Bežno jo Prelistajmo.
V obširnem prvem poglavju nas pisec popelje v svet končnorazsežnih vektorskih prostorov, linearnih preslikav in matrik. V drugem obravnava bilinearne forme in z njimi geometrije na vektorskih prostorih. V tem naravnem okolju zagleda tudi evklidske in unitarne prostore, pa se seznani nas s kvadratnimi formami. V naslednjem poglavju obdeluje endomorfizme končnorazsežnih prostorov. Zanimajo ga tudi matrične funkcije, Jordanova matrika endomor-izma in posebni endomoffizmi v unitarnem in fvklidskem prostoru. Poglavje sklene z uporabo kvadratnih form pri klasifikaciji ploskev druge-§a reda- V poglavju z naslovom Polilinearna al-f/rn P0drobno obravnava polilinearne forme.
. LJjuei tenzorski produkt vektorskih prostorov u linearnih preslikav, vpelje pa tudi Grassman-uovo algebro vektorskega prostora, ki jo posebej prouči v primeru evklidskega prostora. V petem Poglavju nas iz linearne algebre popelje v anali-?°' Osrednja tema tega poglavja so Hilbertovi mnkcijski prostori in Fourierove vrste v njih. V pstem poglavju avtor pripravi splošno teorijo mearnih operatorjev v Hilbertovem prostoru, ki )o koristno uporabi pri podrobni obravnavi linearnih diferencialnih operatorjev drugega reda v naslednjem poglavju. V zadnjem, osmem po-8 avju nam postreže s kopico zgledov iz matematične fizike.
Knjiga je napisana v značilnem Križaničevam S1°gu, živo in barvito, duhovito in jedrnato, z izostrenim posluhom za slovenski jezik. Prijaznejša in bogatejša je od prejšnje LAILE, v vseh Pogledih dostojna družabnica TRMI. Računalniško jo je s programskim paketom TEX posta-odlic'*™ Sam *n P^krbel, da je tudi po tej plati
Knjiga je zahteven učbenik, koristen vsem, ki ® resneje srečujejo z linearno algebro in mate-aticno fiziko, in lahko rabi kot koristna dopol-i ev k predavanjem iz te snovi.
GRAFOLOGIJA / NA MNOGIH KATEDRAH ZA PSIHOLOGIJO JE 2E NAŠLA SVOJE MESTO
Izraz napetosti med znanostjo in okultizmom
Simbolika prostora je v bistvu podobna kot v sanjah
Borut Pogačnik
»Grafolofi imajo Čudovito tehniko razlage pisave... Te tehnike nisem študiral ali se je celo učil, videl pa sem v mnogih, večkrat težkih primerih, da so se izkazali.«
Hermann Hesse
Ali ste že kdaj razmišljali, da pisava nosi kar dvojno sporočilo? S pomočjo pisave sporočamo ali prenašamo svoje misli na papir. Bralec bo to sporočilo sprejel in vedel bo, kaj smo takrat mislili. Tak bralec je lahko tudi pisec sam, ko Cez Cas lista po svojih zapiskih. To je ena oblika sporočila. Druga pa je zvečine prikrita in se je redkeje ali pa sploh ne zavedamo. To je nezavedno sporočilo o osebnosti pisca. In ce je pisava kodiran sistem informacij o značajskih in drugih lastnostih pisca, je grafoloEja veda, ki razpolaga z operacijami in sistemom dekodiranja. Tako bi lahko na kratko in hitro označili pomen te znanstvene discipline v sodobnih vedenjih o človeku. Vendar pa je tudi v tem primeru izražanje Človekovih hotenj in sporočil o sebi potrebno napraviti kratek ekskurz v preteklost.
Posredovanje sporočil se je namreč začelo s »pisavo« slik. Prve slike izvirajo iz stare kamene dobe. To so bile večinoma jamske slike lova in živali: konj, goveda in divjadi. Iz takšne pisave se je razvila besedno-sliko-vna pisava, za katero je značilno, da je imel vsak pojem neko samostojno stalno sliko ali ideogram, kot na primer za moža, otroka, govedo, hišo, oko sonce, noC, luno, mesec. Sčasoma pa so se ideogrami spremenili v zapis glasov. Takšna pisava je bila že abstraktna glede na sliko, Čeravno je abstrakcija imela za osnovo sliko oziroma simbol.
Začetek pisave glasov se pripisuje Feničanom in sega nekako v obdobje treh tisočletij pred našim štetjem. Tudi egipčanska pisava je bila najprej slikovna. Grki so takšnim slikam dali svoje ime hieroglyphen, kar je pomenilo sveto, klesano pisavo. Svečeniki pa so kasneje iz hieroglifov razvili hieraticno (sveceniško)
pisavo. Nekako pred štirimi stoletji pred našim štetjem pa je nastala de-motska (ljudska) pisava. Z različnimi preobrazbami se je ohranila do danes.
Razvoj zavesti in pisave hodita vštric. Na to je
opozarjal že veliki psiholog tega stoletja ali kar tisočletja Carl Gustav Jung. In ravno z Jungovo teorijo arhetipov, tj. večnih pra-slik, lahko pojasnimo tudi marsikaj iz zgodovine Človekove pisave. Arhetipi obsegajo vrsto slik o mističnih bitjih in domujejo že vrsto tisočletij v Človekovem nezavednem. Taksne praslike so: podoba pramatere in praočeta, ki se je nato razvil v Boga očeta. Poleg njiju je nastal arhetip otroka. Pri Egipčanih na primer poleg Ozirisa in
Izis sin Horus. Tudi lik modreca je bil pomemben. Prav modrijan, bog Thot, je prinesel po izročilu Egipčanom pisavo. Pod podobnim imenom so tudi Fenicani Častili božanstvo, ki jim je bilo naklonjeno.
Egipčanski Thot je bil pri Grkih Hermes Trisme-gistos - izvorni bog meseca, pisave in znanosti. Veljal je za predstavnika inteligence in pisca svetih knjig. Hermes Trisme-gistos je simboliziral tudi harmonijo sveta in duha v medsebojnem ravnovesju. Pripisujejo mu aksiom: »Kakor spodaj tako zgodaj, kakor zgoraj tako spodaj!« V psihosomatski medicini je ta trditev neštetokrat dokazana.
Ta pogled v zgodovino je pomemben predvsem zato, ker tako ugotovimo,
da je šlo oblikovanje človekove osebnosti, perso-ne, vštric z razvojem pisave. Medsebojni vpliv je namreC še danes viden pri vsakem piscu. Človekova zavest se je oblikovala kot nekakšna nadgradnja na oceanu neza-
vednega. Zavest seveda ni imela in ni mogla črpati drugje kot v globini nezavednega. S preoblikovanjem nezavednega, arhetipov in simbolov se je rodila zavest kot nekakšna vidna in merljiva podoba globin. Vedno večji odmik od sveta simbolov nosi za človeka vedno hujšo revščino in izgubo prvotnih instinktov ter seveda s tem izgubo smisla in predvsem nepojasnjen smisel bivanja. To vse se kaže tudi in predvsem v pisavi. Človekov psihološki razvoj od podob k abstraktom je najbolj razviden iz njegove pisave. 2e od nekdaj je povezanost med tem, kar nekdo je, in med tem, kar zapiše, skorajda popolna.
V pisavi pa se prepletajo poleg povsem individualnih značilnosti tudi kolektivne prvine. Kot vemo, obstajajo kolektivno predpisane predloge pisav pri posameznih narodih in v posameznih obdobjih. Tako recimo najprej na abstrakten način: latinica, cirilica, arabska, hebrejska, gruzinska pisava itd., potem pa še na naCin zahtev: obogatenost (prepisovanje svetih knjig v samostanih), strogost (lepopisje, pedantnost), hitrost (okrajševanje) in podobno. Posebno pozornost bi morali nakloniti tudi pisavam azijskih narodov. V njih je ogromno simbolike, ki se je prav tako kot zahodna preoblikovala v kodiran sistem. Pa o tem morda drugič.
Globinska psihologija nas uCi, da se vse nezavedno na tak ali drugačen naCin projicira. Tako se porajajo določene zakonitosti, ki precej natančno opisujejo zdajšnja ali pre-
tekla dogajanja v človekovem življenju. Pri pisavi se to kaže na veliko načinov. Eden je odnos pisca do prostora. Simbolika prostora je v bistvu enaka kot v sanjah. Tako pisavo kot sanje prostor prežema na podoben način - nosi sorodna sporočila. Odnos do prostora je prav tako globoko zasidran v našem nezavednem.
V levem delu pisne površine je vsebovano vse, kar že od pradavnih Časov velja za žensko in preteklo. To je: stanovitnost, povezanost, gojenje, prehranjevanje, pasivnost, sprejemajoče, yin. Desno v prostoru pa je povezano s predstavo o moškosti in prihodnosti, za katero naj bi bili značilni: dejavnost, odločnost, »klateštvo duha«, prepričevalna moC, osvajalno hotenje (volja do oci), yang. Levo in desno sta prispodobi za dva arhetipa: žensko in moškega. Te kolektivne predpostavke določajo na nezaveden način usmerjenost pisave, tj. njen splošni fe-vi ali desni potek.
Tudi'prostor zgoraj in spodaj je enako pomenljiv. Freudova delitev človekove psihe na tri območja, na nadjaz, jaz in ono (superego, ego in id) je v pisavi razvidna in utemeljena z naslednjimi področji, ki jih najdemo v vsaki pisavi. Zgornje višine pisanih Crk predstavljajo nadjaz, srednje območje (a, o) predstavlja jaz in spodnje dolžine Crk ono. Tako zgornje področje predstavlja intelekt, duhovnost, vzpon, častihlepje in prizadevnost. Srednja plast pa predstavlja človekov jaz in občutek o njem, tako v širini, ozkosti kot vseh drugih, bolj ali manj vidnih manifestacijah. Spodnje področje je sinonim za nezavedno (v Jungovem smislu) ali podzavestno (v Freudovem), kakor tudi za praktične in materialne tendence, spolnost, globino in zakoreninjenost.
Omeniti velja, da levo predstavlja tudi vračanje k jazu in preteklosti in desno predvsem odnos do drugega, to je do tija, kakor tudi odnos do prihodnosti.
Seveda pa grafolofija kot znanost upošteva prav vse parametre pisave, kot so poleg negibnega kota še pritisk, velikost, širina med črkami, besedami, vrsticami, smer pisave, oblikovanje vrst, odnos med velikimi in malimi črkami, tip pisave, oblikovanost velikih in malih Crk, specifičnosti oblikovanja posameznih crk, širina pisnega toka, medsebojna povezanost in nepovezanost, robovi in pa seveda različnost pisav pri enem pisnem izdelku, na primer v besedilu pisma glede na pisavo na ovojnici, ter razmerja med podpisom in besedilom nad njim.
Grafologija je danes ena od oblik izrazne psihologije. Na mnogih univerzah na Zahodu je našla svoje mesto na katedrah za psihologijo. Pri nas žal še ni tako. Mnogi jo štejejo za okultno disciplino, ki naj bi si delila prostor z vedenji o prihodnjih dogodkih, se pravi z vedeževanjem. Vendar pa je k temu veliko prispevalo dejstvo, da so se s tem v preteklosti ukvarjali ljudje, ki za to niso imeli ne znanja ne prakse. Na srečo je v zadnjih letih zanimanja veliko, tako da bodo ideje o njeni potrebnosti pripeljale tudi do njene širše uveljavitve v javnosti.
Hlerogivphen					Bodhsthrifl	Hieratisch			Demotisth
1	6	*	i *	ff	iti	1		i*	
r~		r	/~r	S®	/=*	>	Z	z	z
			% —		&NO*		mdStJL		r (fe:j
'-n				Iz,			JI		
{		i	1 Č	r ff		r	f	r	
i		i\	Bi	ta*	£H	n	Ut	IV	r m
E&ffiSS)		t—H—i	SSStČSS fi&šs	UJS	,	&	«®ia§ 3	a &	%	i
pHrnoo		im-tm v. Chr.	£099-1899 c. 15 v- C Pr	v. Ch	oo mm r.	* thi	c. 1568	c. m	C.O09 ■	cM v. CM	□UL
Razvoj pisav je potekal v smeri od slik k zapisom glasov. Taksno ontogenezo najdemo pri vsakem Človeku v civiliziranem svetu. Otrok izraža svoj pogled na svet ter hotenja in občutke s pomočjo risb. Zato so otroške risbe pravzaprav tudi dvojna sporočila. Vsebinsko morda opisujejo neki dogodek, osebo iz pravljice, po drugi strani pa sporočajo otrokov odnos do tega dogodka, osebe. Iz risb se v fazi izobraževanja oblikujejo zapisi glasov. Toda govorica nezavednega ostaja Se vedno v predstavah, ki jih je mogoCe najbolj predstaviti prav s pomočjo slik. Vendar tudi pisava ni tako neizrazita, tudi v pisavah je mogoCe najti veliko subtilnega »slikovnega« gradiva, le da je največkrat prikrita celo piscu samemu.
o$m
itnim iii$ mir imnl m
bmmn iiad n Hom mit mfti 'Mauc puifm itetin • cu mi
n mo
»M*#.
I ■'	?<•	st.? » tfifi ti i ;(* .v
i to
hcittoditioK’ čufmu rr.C^Eit*tU»BfqE tantuSmulumtui guto^tu lutcfnavi
Pravijo, da je za hipertrofijo Človekovega jaza predvsem zaslužen srednji vek. Zelo zanimivo je namreč, da so v srednjem veku veliko pozornost namenjali lepim začetnicam besedil, ki so jih z opaznimi okraski močno poudarjali. Te tako imenovane ver sati je naj bi kot predhodnice izrazitih razlik med malimi in velikimi črkami nakazovale tudi že razliko med velikim in manjšim, v smislu povzpetnistva, nadvlade. Pravzaprav napadli jaz (ego) predstavlja prav to, nadvlado ega nad sebstvom (Selbst, seljj in s tem nad vsemi Človekovimi potenciali na vseh področjih. Tudi vladavina ega je totalitarna, paranoja pa obvezna. Toda tega ni kriva pisava, ta je le odsev družbe in posameznikove vloge v njej, tako na samem začetku kot našem Času. Poleg individualnih značilnosti pisava nosi tudi kolektivne prvine, ne Črpa samo iz individualno nezavednega, ampak tudi iz kolektivnega. Ego in njegovi cenzorji, podobno kot v sanjali, tudi tu ostajajo praznih rok. Samo da je cenzura ega v primeru pisave manj izrazita. Prostorska simbolika in arlietipskost pa ostajata tako v sanjah kot v pisavi povsem enaki in se tudi s tem potrjujeta.
PORTRET
BIOKEMIKA
OHMHHHHMiHOHMHOHHOO.
Profesor Robert Huber na Slovenskem
Profesor Robert Huber se te dni mudi v Ljubljani na Stefanovih dnevih, ki jih prireja Institut Jožef Stefan. Ob tej priložnosti mu je bil včeraj podeljen naziv Častnega elana inštituta kot prvemu tujemu državljanu. Ta naziv sta doslej prejela le še prof. Anton Peterlin in prof. Milan Osredkar. Na Odseku za biokemijo in molekularno biologijo, s katerim prof. Huber s svojimi sodelavci že dolgo sodeluje, pa je bil odprt Bode-Huberjev laboratorij za kristalograiijo. Včeraj je ta ugledni nemški znanstvenik predaval udeležencem srečanja na temo: Protein Crystalography at the Interface of Chemistry, Physics and Biochemistry.
Prof. Huber je še z dvema nemškima znanstvenikoma, dr. J. Diesenhoferjem in dr. H. Michelom, leta 1988 prejel Nobelovo nagrado za določitev strukture proteina, ki pojasnjuje mehanizem delovanja v procesu fotosinteze. Ta izjemen dosežek predstavlja le enega od številnih uspehov, ki jih je dosegel prof. Huber skupaj s svojimi sodelavci na področju pojasnjevanja strukture proteinov s pomočjo rentgenske kristalografije. Vsekakor pa je skupina za proteinsko strukturo na Institutu Max-Planck za biologijo, ki jo že dolga leta vodi prof. Huber, med vodilnimi v svetu na tem raziskovalnem področju.
Prof. dr. Robert Huber
Prof. Huber je bil rojen leta 1937 v Miinchnu, kjer je leta 1960 diplomiral na kemiji in leta 1963 tudi doktoriral na tamkajšnji Tehniški univerzi. Kasneje je postal profesor na tej univerzi, hkrati pa je direktor Oddelka za kristalografijo na Institutu Max-Planck. 2e vrsto let raziskuje strukturne osnove interakcij med proteinskimi molekulami. Se zlasti so znani njegovi teoretski prispevki k spoznavanju osnovnih mehanizmov delovanja proteoliznih encimov s poudarkom na tripsinu in ki-motripsinu. Kot prvemu se mu je skupaj s sodelavci posrečilo kristalizirati kompleks teh encimov z njihovimi inhibitorji. Poleg tega je raziskoval še strukture encimov, imunoglobulinov kot tudi proteinov, ki sodelujejo v procesu fotosinteze.
Raziskovalna skupina Odseka za biokemijo IJS že dobro desetletje tesno sodeluje s prof. Huberjem. Skupni raziskovalni dosežki so objavljeni v Številnih uglednih mednarodnih revijah. Tako so bile prvič določene kristalne strukture kurjega cistatina, rekombinantnega človeškega stefina B v kompleksu s papainom in človeškim katepsinom B. Prvič je bil razložen mehanizem delovanja katepsina B kot tudi interakcije cisteinskih proteinaz z njihovimi proteinskimi stefini in cistatini. Te raziskave niso prispevale le k nadaljnji uveljavitvi pomena stefinov, cistatinov in katepsinov, pac pa tudi k ugledu Inštituta Jožef Stefan, po katerem so bili poimenovani stefini. Plod tega sodelovanja se izraza tudi v razvoju novega področja, in sicer proteinske kristalografi-je na IJS. Za vse to gre nedvomno velika zasluga prof. Huberju in njegovi raziskovalni skupini. Prof. Huber je poleg mnogih drugih clanstev Častni elan Ameriškega društva bioloških kemikov in Švedskega društva za biofiziko, elan Bavarske akademije za znanost in Nemške akademije za naravoslovje ter dopisni elan Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Ne nazadnje naj omenimo, da je prof. Huber poleg Nobelove nagrade prejel še vrsto drugih mednarodnih priznanj in nagrad, med drugim tudi medaljo Sir Hans Krebs, ki jo podeljuje Zveza evropskih biokemijskih društev za vrhunske dosežke na področju biokemije. Leta 1989 je postal Častni doktor Univerze v Ljubljani. Sodelovanje pri skupnih raziskavah s prof. Huberjem in njegovimi sodelavci je vodilo do vzpostavitve mnogih osebnih in prijateljskih stikov. Poleg finančne pomoči za raziskovalno delo, ki jo je Inštitut Jožef Stefan večkrat deležen, moramo Se posebej poudariti podporo Republiki Sloveniji v Času vojaške agresije na Slovenijo in Hrvaško, ko so prof. Huber in njegovi sodelavci dejavno podprli slovenska prizadevanja po osamosvojitvi. Profesor je bil takrat med vodilnimi aktivisti Nobelovcev za zaustavitev vojne.
Tridimenzionalna struktura kompleksa med rekom-binantnim stefinom B in papainom.

Četrtek, 25. marca 1993
ŠPORT
planinski svet
JADRANJE / SELEKCIJE ZA NASTOP NA SP
V PRIPRAVI / ZANIMANJE JE PRECEJŠNJE
Beseda in slika o Gran Sassu
Stalni obiskovalci četrtkovih predavanj SPDT so pokazali veliko zanimanje za izvajanje Rajka Slokarja, ki je v poglobljenem izvajanju posredoval tržaškim planincem svoje vtise in izkušnje z dolgega pohoda na Gran Sasso in v Abruški narodni park, kamor so pred dvema letoma potovali planinci iz Nove Gorice.
Zanimanje je bilo tem večje, ker se sedaj SPDT pripravlja, da priredi podoben pohod za obisk in ogled gorskih lepot v Apeninih Srednje Italije. Slokar je pokazal vrsto barvitih diapozitivov, po ogledu katerih so si poslušalci in morebitni bodoči udeleženci izleta ustvarili sliko, kakšen je ta apeninski svet in kaj nudi obiskovalcu, predvsem planincu, ki si zeli odkrivati gorske tajne najvišjega vrha Srednje Italije. Predavatelj se je spustil tudi v določene podrobnosti v zvezi s potmi in planinskimi postojankami na tem področju, poslušalci pa so na koncu obsuli predavatelje z raznimi vprašanji, katerim je Slokar rade volje odgovarjal in pojasnjeval. Dobrodošli so bili tudi njegovi nasveti tržaškim planincem, ki se mislijo avgusta podati na to dolgo turo.
Občni zbori
Za nocoj je napovedan 39. redni občni zbor SPDT z začetkom ob 20.00 uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Odborniki tržaškega planinskega društva bodo podali obračun dosedaj opravljenega dela, poslušali pripombe in kritike, morda tudi pohvale, nakar bodo sledile volitve novega odbora.
Kot običajno se bo občni zbor, ki se ga bo kot gost udeležil predsednik Planinske zveze Slovenije, Andrej Brvar, zaključil z že tradicionalno zakusko, juhi pa bodo v Steverjanu, v dvorani na Bukovju na svojem rednem obenem zboru podajali obračun opravljenega dela odborniki SPDG.
Goriški planinci so bili primorani sklicati občni zbor v Steverjanu, ker je trenutno mala dvorana v Kulturnem domu v popravilu. Po slovenskem in seveda planinskem običaju, bodo prireditelji občnega zbora povabili vse udeležence na kozarec briškega.
Spominski pohod na Porozen
Spominski planinski pohodi na vrhove in kraje, kjer so v Času narodnoosvobodilne borbe potekali odločilni boji in padale mlade žrtve, so vedno zelo priljubljeni.
O tem priča skoraj StiritisoC pohodnikov planincev, ki so se v soboto in nedeljo v lepem vremenu podali na vrh Porezna in oživeli spomin na tragične dogodke iz leta 1945, ko je na pragu svobode pod streli nemških pušk padlo nad sto borcev.
Udeleženci 18. spominskega pohoda na Porezen, nad katerimi je bilo tudi vec tržaških in goriških planincev, so se zbrali pred spomenikom na vrhu gore, kjer jih je pozdravil sam slovenski predsednik Milan Kučan.
Vertikala SPDT
V programu napovedan izlet po poti planinske Vertikale SPDT iz Krmina do Dolenj, ki bi moral biti 21. marca, je žal zaradi epidemije gripe odpadel.
Peter Suhadolc, ki vestno in temeljito vodi akcijo o markiranju poti in stez po Vertikali, je zato določilo, da bo izlet 18. aprila.
Iz istih razlogov je odpadel tudi za 28. marec napovedani izlet osnovnošolcev v okviru Športne šole. Odgovorni Robert Devetak je v soglasju z Mladinskim odsekom SPDT zato sklenil, da bo izlet za Športno šolo 25. aprila, temu pa sledil še eden 9. maja. (L.A.)
Pomanjkanje menjav krivo za poraz košarkarjev Doma Simek
DEŽELNI MLADINCI
Dom Simek - Dentesano 72:85 (28:32)
DOM: Domeniš 2, Silič 26 (4:9), Spacal 17 (3:8), Primožič 19 (7:14), Covi 8 (0:2). Trener: Miani. PON: Spacal (37), Primožič (38), Domeniš (40). Dokler niso začeli zapuščati igrišče zaradi petih osebnih napak (nastopili so v petih, ostala sta samo dva), so se domovci s požrtvovalno obrambo in dobrim odstotkom v metih (razen prostih) enakovredno upirali nasprotnikom. Se v 37. minuti je Dentesano vodil le s 3 točkami razlike.
Danes čaka domovce v Krminu (pričetek ob 18.30) še zaostala tekma proti Albi.
Obvestila
PLAVALNI KLUB BOR
sklicuje 6. redni občni zbor v soboto, 27. t.m., ob 17. uri na Stadionu 1. maj v Trstu z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in imenovanje delove-nega predsedstva, predsedniško poročilo, diskusija, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, volitve, razno.
SD BRD IN A
organizira 28. marca avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva. Informacije po tel. št. 212859 ali 299573.
SK DEVIN
vabi v nedeljo, 28. t. m. ob priliki zamejskega prvenstva na avtobusni izlet v Sappado v veseli družbi. Pohitite s prijavo na tel. št. 200236 (Bruno).
SK DEVIN
vabi vse svoje smučarje, staro in mlado, da se polnoštevilno udeležijo v nedeljo, 28. t. m. zamejskega prvenstva. Prijave na tel. št. 220423 (Stojan).
SD BREG
sklicuje dne 2. aprila REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. otvoritev in imenovanje delavnega predsedstva; 2. poročila predsednika, tajnika in blagajnika; 3. poročila načelnikov sekcij; 4. poročilo nadzornega odbora in razrešnica; 5. volitve; 6. razno.
JAMARSKI KLUB GRMADA
organizira tečaj jamarske tehnike. Zainteresirani naj tel. na št. 299442 od 18. do 20. ure (Franc).
Jadralci Sirene nastopili v Bariju
Po pričakovanju tudi tokrat najboljša Bogatčeva, ki je bila prva med dekleti
Plezanje nepogrešljiva sestavina alpinizma
Tečaje pripravlja Slovensko planinsko društvo Trst
V Bariju je bilo konec prejšnjega tedna že tretja selekcija za nastop na svetovnem prvenstvu v jadranju v razredu evropa, ki bo od 1. do 8. avgusta na Danskem. Organizator selekcije je bil tokrat Circolo della Vela iz Barija, med skupno 80 jadralci in jadralkami pa so nastopili tudi štirje elani Tržaškega pomorskega kluba Sirena Arianna Bogateč,
Miran Guštin, Nevio Sabadin in Katja Omari. Na prejšnjih dveh regatah je nastopil tudi Andrej Močilnik, ki pa je tokrat ostal doma zaradi gripe.
Kot običajno, je bila od Sireninih jadralcev tudi tokrat najuspešnejša Arianna Bogateč, ki je zasedla 8. mesto na absolutni lestvici, med dekleti pa je bila tudi tokrat najboljša. Arianna je zbrala 24, 70 negativnih točk, v dveh regatah pa se je prvič uvrstila na 6. dragic pa na 7. mesto.
Prvo mesto je osvojil Mario Rabbo iz Rapalla, ki je bil v prvi regati tretji, v drugi pa drugi in je imel na koncu 8, 70 negativne točke. Za njim sta se uvrstila Andrea Battisti •(Roma CdV), ki je imel 14 negativnih točk, v posameznih regatah pa je bil enkrat osmi enkrat pa prvi, in Martino Bolletti iz Tržiča, ki je bil dvakrat Četrti, imel pa je 16 negativnih točk.
Od ostalih Sireninih jadralcev je bil najboljši Miran Guštin, ki je bil na koncu petnajsti, to mesto pa si je prislužil z enim 19. in enim 13. mestom ter imel na koncu 44 negativnih točk. Na začetku druge polovice
tekmovalcev pa sta se uvrstila Nevio Sabadin (35. in 50. mesto), ki je bil 97 točkami 45. in Katja Omari (36. in 59.), ki je s 107 točkami zasedla 48. mesto.
Absolutno osmo mesto Arianne Bogateč lahko ocenimo kot zelo dobro, saj Bogatčeva zdaj zaradi šolskih obveznosti praktično ne trenira in hodi samo na tekmovanja. Kljub temu pa dosega solidne uvrstitve, ki ji zagotavljajo zanesljivo mesto v italijanskem zastopstvu na svetovnem prvenstvu.
Nekoliko slabše so tokrat tekmovali ostali. Gre sicer za mlade tekmovalce, za katere so to prve tako zahtevne preizkušnje, vendar pa bi najbrž kljub temu lahko dosegli nekoliko boljše uvrstitve, za kar so s svojim znanjem prav gotovo sposobni.
Povedati je še treba, da regata ni potekala v najboljših vremenskih razmerah, kar je celo preprečilo eno od regat. Po programu bi morali namreč jadralci voziti tri regate, vendar so sobotno preizkušnjo odpovedali zaradi izredno goste megle, poleg tega pa je vladalo skoraj brezvetrje. V nedeljo je bilo nekoliko bolje, saj se je megla razkadila, pa tudi veter je zapihal nekoliko močneje, tako da so lahko izvedli vsaj dve regati.
Do dokončne sestave ekipe za svetovno prvenstvo, Čakata jadralce še dve selekcijski preizkušnji. Prva bo na sporedu 21 aprila v Livornu, zadnja in odločilna pa 9. in 10. maja v Riminiju.
Gore, navpične stene in neusahljiva želja doseči vrh. Plezati, iskati oprimke in stope v preizkušnji samega sebe, zaupajoč v svoje moči in zmogljivosti za dosego cilja, za premagovanje naporov in težav pri osvajanju skalnatih zaprek v tem veličastnem, naravnem svetu spoštljivih velikanov, to je baje vsaj enkratna misel vsakega posameznika. Za mnoge, ki se ne ustrašijo višin, tveganja in fizičnega napora, so drzni vzponi po gladkih stenah, v iskanju novih smeri in poti, v spopadu z neprijazno, kamnito gmoto, nepopisen užitek in samozadovoljstvo svoje duševnosti in biti.
A za tako alpinistično dejavnost so potrebne priprave, potrebno je učenje in znanje, predno se začetnik spopade s steno in z goro. Potrebna je alpinistična osnova, kasneje pa trening in izkušnje.
Zadnje čase je med mladimi, pa tudi med manj mladimi elani opazno veliko zanimanje za alpinistično plezanje v gorah.
Veliko zanimanje kaže predvsem skupina mladih fantov in deklet iz Doline, ki delujejo v okviru Kulturnega društva »Valentin Vodnik«, pa še drugi so, ki bi se radi strokovno spopadli z go-
ro in se ne omejijo samo na izletniško planiranje. Alpinistični odsek SPDT in mnogi prejšnji alpinistični vaditelji so zato mnenja, da bi bilo treba pripraviti alpinistični teCaj za širši krog ljudi, ki se za to zanimajo. Združili bi svoje moCi, izkušnje in zanimanje ter sodelovali z navdušenci iz Doline, priredili plezalni tečaj za plezanje po zavarovalnih poteh.
Ovir za širjenje alpinistične discipline ni. Primerna je za vse starostne dobe, za starejše bi bil morda bolj primeren teCaj za hojo po zavarovanih poteh. Primeren je tudi Cas. Pomlad se pravkar prebuja in vabi Človeka v naravo, na svež zrak, po dolgih mesecih zatohlosti in sivine. Prostor, oziroma kraj, je tudi primeren: naša znamenita dolina Glinščice je pravi plezalni vrtec, ki nudi vsemogoče možnosti plezanja vseh težavnostnih stopenj, kjer so se urili in izpopolnjevali alpinistično znanje mnogi znameniti alpinisti. In konCno, vrsta dobrih, izkušenih vaditeljev, elanov SPDT, ki so pripravljeni voditi tečaje, dajati nasvete in priporočila ter vaditi tečajnike v steno.
Morda bo imel kdo kakšen pomislek, morda pa se bo le poskusil spoprijeti s steno. Odvisno
od posameznika, Ce bo vztrajal in nadaljeval. V tem primeru bo spoznal, da ima tudi plezanje, Čeprav pomeni tudi tveganje, svoj edinstven Car in privlačnost.
SPDT ni samo sebi namen. Njegov smoter hi le prirejati planinske in smučarske izlete. Bistvo dejavnosti planinskega društva je predvsem vzgajati dobre alpiniste, ki bodo znali ceniti naravne
vrednote plezalnega športa, ljubiti gorski svet in težiti za tiste dosežke, ki so odraz njihovih najbolj skritih želja in upanj.
Plezalni tečaji so v pripravi. Podrobnosti bodo prireditelji pravočasno sporočili. Pričakujejo, da se bo javilo CimveCje število tečajnikov. Vsi tisti, ki vas pobuda alpini-sticenga odseka SPDT privlači, odločite se!
(Lojze Abram)
INTERVJU - ENIO BOGATEČ
1^—11^1^—
ŠD Mladina ima bogato aktivnost otepa pa se tudi z vrsto težav
Enio Bogateč, predsednik kriške Mladine, je prijeten sogovornik. O vsaki temi je pripravljen razviti vrsto misli, iz katerih si ni težko ustvariti predstave o vprašanju, o katerem teče beseda. To pa tem bolj, ker je - v taki ali drugačni funkciji - elan tega društva prav od njegovega nastanka in zato zanj nima skrivnosti.
Ali ima ime vašega društva v sebi kaj simboličnega?
»Nekaj je gotovo: društvo zanesljivo ni namenjeno le mladim. Mnogo njegovih elanov je že daleč od rosnih let, Čeprav je tudi mladine veliko. Vsekakor pa smo želeli s takim poimenovanjem društva izraziti željo, da bi bilo živo, polno poleta, radoživo, pač tako, kot je mladina.«
V Križu delujeta dve športni društvi. Ni to preveč za sorazmerno manjše naselje?
»Tega ne občutimo. Vsako društvo ima svojo vsebino. Delovanje obeh društev ni ne konvergentno, ne konkurenčno. Zato tudi ni med njima večjih nasprotij. Lahko rečem, da dobro sodelujemo.«
O kakem združevanju torej ne mislite?
»Ne, trenutno ne. Pa tudi težko bi bilo združiti dve organizaciji, s tako različno športno usmerjenostjo.«
Zanimivo je, da sta obe kriški društvi ubrali povsem nemorsko usmeritev: ne gojita na plavanja, ne nobenih drugih vodnih športov, Čeprav je Križ eno najbolj klasičnih in najstarejših slovenskih obmorskih naselij.
»Tako je s to stvarjo: morje je naš vsakdanji element in Čeprav ga imamo zelo radi, je pač del domače stvarnosti. Svojo ljubezen pa posvečamo - razen morju - tudi drugim svojim težnjam, zlasti planinam, snegu, smučanju. Tudi sam sem naravnost zaljubljen v beli element in ko me je pred leti povsem pritegnil, sem kmalu naletel na mnogo somišljenikov. Tako se je rodil naš odnos do snega, gora, smuči.«
Kako imate, pravzaprav, organizirano društvo?
»Imamo štiri sekcije: baletna, smučarska in rolkarska delujejo dokaj dobro, rekreativna pa bolj občasno.«
Koliko imate v društvu elanov?
»Vpisanih jih je kar precej, okrog 450 jih bo. Od teh se kakih 180 dokaj aktivno udejstvuje v raznih aktivnostih v okvira društva.«
Kaj pa tekmovalci?
»Ce k tem prištejem tudi naše baletnice
Bojan Pavletič
(čeprav v športnem smislu ne tekmujejo), potem je takih mladih kakih 60. Ti redno vadijo in nastopajo.«
So to pretežno domačini?
»O, to pa nikakor ne. Naše društvo je v tem smislu zelo heterogeno. Člani Mladine prihajajo iz vasi od Bazovice, PadriC, Opčin, Devina, seveda tudi iz Križa, iz Trsta in drugod. To je društvo z zelo širokim zaledjem.«
Velja to tudi za odbornike?
»Hm, do določene meje. Večina odbornikov namreč izhaja iz Križa, Čeprav jih je nekaj tudi iz dragih krajev.«
Je pri Mladini rolkanje glavni šport?
»Tega ne morem reci. Vsem našim dejavnostim posvečamo enako pozornost. Nobena nima kake izrazite prednosti pred drugo.«
Kljub temu bi vas vprašali za pogoje, v katerih deluje ta vaš odsek. Kakšni so?
»Se kar dobri. Največ zaslug za to ima gotovo naš koordinator in trener Boris Bogateč, ki posveča tej dejavnosti veliko skrb. Tudi po njegovi zaslugi vadijo in tekmujejo naši rolkarji v dobrih pogojih.«
Odnosi s federacijo?
»Mladina je bila na Tržaškem prvo društvo, ki se je začelo ukvarjati z rolkami, pa tudi v deželi je bila med prvimi. Zato je razumljivo, da je imela v prejšnji federaciji velik ugled. Zdaj pa smo prišli pod hokej-sko-drsalno zvezo in tu se bo treba šele uveljaviti. Bomo videli, kako bo.«
Slišali smo, da kot predsednik Mladine odstopate...
»Da! Uradno sem že odstopil, zdaj je pa v društvu nekakšno medvladje. Se naprej opravljam to funkcijo, dokler ne najdemo zamenjave...«
Vzroki, Ce ni to tajna?
»Težko je to povedati v dveh besedah. Vzrokov je verjetno več. Predvsem sem želel s tem dejanjem opozoriti na določene notranje težave v društvu, ki terjajo radikalno rešitev. Pa tudi ni dobro biti predsednik istega društva toliko let, kot sem bil jaz.«
So med temi težavami tudi finance?
»No, vsekakor. Z denarjem je vedno težko. Vsekakor pa naj izkoristim priložnost za zahvalo za pomoč, katero nam nudi naš sponsor Resco. Brez njegovega prispevka ne bi shajali. Zelo smo mu hvaležni za izkazano pomoč in upam, da je bil tudi naš sponsor zadovoljen z našim delom.«
Kako naprej?
»Ne vem in ne vemo. Pred seboj nimamo nobene vizije, ki bi trenutno nakazala rešitev naših težav. Dotok mladih sicer bistveno ne upada, težave pa so z vodenjem društva. Morda nam manjkajo sveže ideje. Vsekakor ni lahko.«
Vam smem zastaviti nekaj bolj osebnih vprašanj?
»Seveda.«
Kako gleda vaša soproga na vaše odbor-niško delo?
»Moja žena sicer ni izrazita športnica, vendar povsem razume pomen tega dela in mi stoji ob strani.«
Vi ste osebno nekako zaljubljeni v morje in planine, predsedujete društvu, ki goji rolkanje, smučanje, balet, hčerko pa ste kljub temu vključili v Borovo gimnastiko...«
»To je bila racionalna odločitev. Imel sem občutek, da bi lahko hčerka dosegla v gimnastiki doloCen razvoj, da je nadarjena za to. Tudi sama si želi te dejavnosti in živi za njo. Tako odločitev ni bila preveč težka.«
Kaj vi osebno menite o zamisli, da bi od kriškega portica pa do vasi napeljali vzpenjačo?
»Na to še nisem pomislil, verjetno pa težave ne bi bile majhne. Bolj me navdušuje misel, da bi spet uredili in ovrednotili stopnišče in steze, ki vodijo od vasi do morja. Morda bi lahko prav to postala ena izmed nalog novega odbora Mladine.«
ODBOJKA / 1. MOŠKA DIVIZIJA
0lympia danes za play off
Dodatna tekma proti Turriacu bo v Moraru - Slogaši 4. po l delu
Odbojkarsko ekipo 01ympie Jestvine Pintar, ki nastopa v 1. moški diviziji, Čaka drevi pomembna preizkušnja. Na nevtralnem igrišču v Morarau se bo, s pričetkom ob 20. uri, v dodatni tekmi proti Libertasu iz Turriaca potegovala za nastop v finalni skupini za na-• predovanje v D ligo. Kot znano, sta se obe tile šesterki ob koncu regularne faze prvenstva uvrstili na končno 3. mesto v svojih skupinah, pravico do nastopa v play offu pa ima le pet ekip, zaradi Cesar morata 01ympia in Tur-riaco odigrati še eno tekmo. Zmagovalec tega dvoboja se bo v play offu pridružil Fincantieriju, San Luigiju, Val-praporju in Našemu praporju.
Na Tržaškem
V	1. moški in ženski ter 2. ženski diviziji so tekme tokrat na sporedu tudi med tednom..
1. MOŠKA DIVIZIJA
Sloga - Pallavolo 3:2 (15:10, 2:15, 9:15,15:11,16:14)
SLOGA: Jegcog, A. in M. Maver, Miot, Curtolo, PeT' tot, Veljak, Volčič, Glavina, Spetič, Strajn, Germani.
V	zadnjem kolu prvega dela prvenstva so slogaši premagali ekipo Pallavolo, ki jo sestavljajo samo mladinci-Sloga je začela tekmo dobro in brez večjih težav osvojile set. V drugem in tretjem setu so igralci nerazumljivo popustili predvsem v sprejemu, tako da so gostje stalno imeli pobudo. Tudi v četrtem setu ni obetalo nic dobrega. Gostje so namreč vodili z 8:2 in 11:7. Tedaj pa s9 slogaši značajno reagirali in predvsem z ostrimi servisi spravili v krizo nasprotnikov sprejem. V tie breaku je Sloga povedla s 7:3, toda domačini so naredili nekaj napak, tako da so ob menjavi igrišča vodili gostje. Do konca seta sta se ekipi potem izmenjavali v vodstvu, na koncu pa so bili slogaši le prisebnejši.
VRSTNI RED: Club Altura 14. Nuova Pallavolo in
San Sergio 10, SanfAndrea, Sloga in Pallavolo 8, Le Volpi 6, Volley club 2, Prevenire 0. (Sloga in Pallavolo imata tekmo vec)
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
Tekma med Prevenirejem in Bregom Union Betonom je bila sinoči, Kontovel pa bo doma proti SanfAndrei igral drevi ob 20.30.
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
Koimpex - Sgt 3:1 (15:7,16:14, 7:15,15:11)
Koimpex: Criti, Dapretto, Kocjančič, Kufersin, Meria-ni, Novakovič, Stigliani, Živec.	.,
V anticipirani tekmi 7. kola je Koimpex nastopu okrnjen. Slogašice pa so odsotnost svojih soigralk nadomestile z veliko mero borbenosti in volje do zmage. S zlasti je bil pri naših igralkah tokrat učinkovit servis, K1 je velikokrat onemogočil nasprotnicam učinkovito gradnjo igre. Koimpex je nekoliko popustil le v tretjem setu, ki so ga tudi osvojile gostje. V ostalih treh pa so naša dekleta stalno držala vajeti igre v svojih rokah, Ce prav so drugi set osvojile le z minimalno razliko. (Inka) VRSTNI RED PO 6. KOLU: Julia 12, Sokol 10, SanfAndrea 8, Ricreatori, Cus in Koimpex 6, Sgt -Oma 0. (Koimpex in Sgt imata tekmo vec)	, ,
Tekma Sokol - SanfAndrea bo danes v Nabrežini o
18.30.
ALPSKO SMUČANJE / V AREJU V IGRI SE NEKAJ KRISTALNIH GLOBUSOV
Končni obračuni belega cirkusa
I,
t f Z

Tomba je še v boju za veleslalomski in slalomski kristalni globus (AP)
Visoka
zmaga
Italije
proti
Malti
Italija - Malta 6:1
(0:2)
STRELCI: Dino Baggio v 18. Signori v 37., Vierchovvod v
48.,	Mancini v 58. in
88.,	Busuttil v 68., Maldini v 71. minuti.
ITALIJA: Pagliuca, Porrini, Maldini, D. Baggio, Vierchovvod, Baresi, Fuser, Albertini, Melli, Mancini, Signori.
SODNIK: Nikakis (Grčija)
PALERMO - Vse do prvega zadetka so azzurri delovali dokaj negotovo, nato Pa so se sprostili in 2e v prvem polčasu bi lahko dosegli kaj vec kot le dva zadetka, v nadaljevanju Pa so se razigrali. Na vrata Malte so streljali kar 24-krat, Malta je izvedla en napad in izsilila 11-metrovko in tako Premagala Pagliuco. ko je sicer Italija 2e vodila s 4:0.
Velja opozoriti, da )e Italija na Malti zmagala samo z 2:1.
Vrstni red 1. skupine: Italija (5 tekem) 8. Švica (4) 7, Škotska (4) 4, Portugalska t3) 3, Estonija (2) 1,
Malta (6) 1.
Izid 4. skupine: piper - CSFR 1:1 (8:1).
ARE - Danes se v naj-večjem Švedskem smučarskem središču, ki je že desetkrat gostilo tekme svetovnega pokala moških, žensko karavano pa le dvakrat, s smukoma za moške in ženske začenja zadnje dejanje letošnjega svetovnega pokala v alpskem smučanju. Tokrat naj bi bil finale prvič res pravi finale, na katerem bodo nastopali finalisti in ne kar vsi po vrsti, kot je bilo to dosedaj v navadi. V posameznih disciplinah bo nastopilo le dobrih 20 tekmovalcev - najboljša petnajsterica posebne razvrstitve tiste discipline, svetovni in mladinski prvak, najboljši trije evropskega pokala in zmagovalci drugih celinskih pokalov; v vseh disciplinah pa bodo lahko nastopili tisti, ki so si v letošnji sezoni v svetovnem pokalu že nabrali najmanj 400 točk.
Čeprav ima taksen »filter« tudi nekaj nasprotnikov, zlasti zaradi neprimerljivosti svetovnega pokala s celinskimi, bodo finalni obračuni bržCas zanimivi. Se zlasti zato, ker je pred zadnjimi osmimi tekmami Se precej globusov in kolajn »v zraku«, še najbolj veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku pri dekletih, za katerega se bosta do konca potegovali veliki tekmici Anita Wa-chter in Katja Seizinger. V
tej igri je neustavljiva Nemka mačka, utrujena Avstrijka VVacterjeva pa miS.
Izmed slovenskih smučarjev bosta v Are j n nastopila le dva, Jure Košir in Urška Hrovat, oba v slalomu. Slalomisti v svetovnem pokalu niso tekmovali ze dva meseca, od slaloma v Veyssonazu, Jure pa je Se v boju za bronasto slalomsko odličje.
Položaj pred finalom je taksen:
Moški
Smuk: 1. Heinzer (Svi) 527, 2. Skaardal (Nor) 427, 3. Besse (Svi) 366, 4. Assinger (Avs) 360, 5. Mahrer (Svi) 343.
Superveleslalom: 1. Aamodt 320, 2. Thorsen
(oba Nor) 270, 3. Heinzer (Svi) 241, 4. Mader (Avs) 227, 5. Girardelli (Luks) 200.
Veleslalom: 1. Girardelli (Luks) 312, 2. Aamodt (Nor) 310, 3. Tomba (Ita) 301, 4. Kjus (Nor) 209, 5. VVallner (Sve) 208.
Slalom: 1. Fogdo (Sve) 445, 2. Tomba (Ita) 436, 3. Stangassinger (Avs) 302, 4. Košir (Slo) 251, 5. Gstrein (Avs) 226.
Skupno: 1. Girardelli (Luks) 1303, 2. Aamodt (Nor) 1067, 3. Heinzer (Svi) 768, 4. Tomba (Ita) 737, 5. Mader (Avs) 720. Zenske
Smuk: 1. Seizinger 604,
2.	Hausl (obe Nem) 323,
3.	Lee-Gartner (Kan) 294,
4.	Haas (Avs) 291, 5. Pace
(Kan) 285.
Superveleslalom: 1. Merle (Fra) 286, 2. Wach-ter 277, 3. Maier (obe Avs) 276, 4. Seizinger (Nem) 271, 5. S. Eder (Avs) 234.
Veleslalom: 1. Merle (Fra) 380, 2. VVachter (Avs) 336, 3. Ertl (Nem) 252, 4. Maier (Avs) 223, 5. Panzanini (Ita) 206.
Slalom: 1. Coberger (NZ) 434, 2. Schneider (Svi) 390, 3. Chauvet (Fra) 366, 4. VVachter (Avs) 248, 5. Parisien (ZDA) 230.
Skupno: 1. VVachter (Avs) 1166, 2. Seizinger (Nem) 1116, 3. Merle (Fra) 946, 4. Vogt (Nem) 665, 5. Maier (Avs) 569.
TENIS / DAVISOV POKAL
V prvem kolu v Melbournu Avstralija-ZDA
Azzurri proti Braziliji
MELBOURNE - Konec tega tedna bodo v svetovni skupini teniškega Davisovega pokala odigrali dvoboje prvega kola. Najbolj zanimivo bo menda v Melbournu, kjer se bodo pomerile reprezentance Avstralije in ZDA. Za Avstralijo bodo (na travnati površini) igrali VVoodfor-de, Masur, VVoodbrid-ge in Stoltenberg, za ZDA pa Gilbert, Rene-berg, VVheaton in Grabb.
Izredno izenačen dvoboj se obeta tudi v Barceloni, kjer se bo Španija (Costa, Brugue-ra, Emilio Sanchez in Casal) na peščenih igriščih pomerila z Nizozemsko (Krajicek, Haarhuis, Eltingh in Koevermans).
Italijani so za dvoboj proti Braziliji izbrali hitro dvoransko površino v Modeni. V današnjih prvih dveh dvobojih posameznikov bo kapetan Adriano Panatta poslal na igrišče Camporeseja in Nargisa (nasprotnika sta Oncis in Mattar), ki bosta sestavljala tudi jutrišnjo dvojico azzur-rov. Italijani so favoriti, ker izbrana površina ne ustreza Brazilcem. Pri tem je zanimivo, da so Italijani Se pred nekaj leti radi igrali na

I
Brad Gilbert (ZDA)
peščenih površinah, zdaj pa se jim izogibajo. Zanimivo je, da je selektor Panatta iz moštva izločil Furlana, ki na lestvicah ATP zaseda 59. mesto in je daleč najbolje uvršCen med Italijani. Furlan bo proti Braziliji rezerva, a samo zato, ker je Gane poškodovan, Pe-scosolido pa je zbolel. Ge bodo azzurri zmagali, se bodo v Četrtfinalu pomerili z zmago-' valcem dvoboja Avstralija - ZDA.
Ostali pari 1. kola:
Indija - Švica, Avstrija - Francija, Švedska - Kuba, Danska -CSFR, Rusija Nemčija. Poraženci igrajo z zmagovalci conskih faz.
Nogomet / tudi Liverpool spet zmaguje
PRVENSTVO NBA / JORDAN SPET FENOMENALEN, PETROVIČ SOLIDEN
Ostrostrelec lan Rush ponovno trese mreže
^ zadnjem času je bil pogosto poškodovan
Po pretepu 6 izključenih
na tekmi Phoenix - N Y
Iztok Golob
Liverpool - Moštvo
Llverpoola je v zadnjih treh kolih doseglo tri ^mage in kot kaže pre-redilo hudo krizo, ki je tenru slovitemu klubu 0 grozila z izpadom iz Prve lige. Čeprav je za gleski nogomet znacil-0 Bitro menjavanje razmerij moči, pa pri »Red-* le ne moremo mimo mZr°kov za zadnje, za mn°ge njihove privržen-e. razveseljive dogodke, ravzaprav je vzrok sa-° eden, imenuje pa se an Rush. Slavni »ostrostrelec Liverpoola« je po ? gotrajni poškodbi in odsotnosti v zadnjih ko-na svojevrsten način dosegel štiri zadetke, ki samo da so odločili o
mag°vaiCU; ampaj, so
Liverpoolčanih spet P ebudili njihov napa-oalm in zmagovalni za-8 n, ki je v letošnjem le-tariZ® skorajda ugasnil, tan Rush, sicer Valizan, sodi med tiste strelce, i neposredno vpliva-na način igre svojega m°stva’ lahko bi trdili vno obratno. Kot tipic-ot napadalec je zadolžen H zadetke, ki jih dosega naem, pri katerem ne niHrei° ostati ravnodušni u gledalci, še manj pa d)egovi soigralci. V Li-ZJT°°1 je prišel v
zacetku osemdesetih let
11 8 svojimi zadetki pri-
ki,!?0,861’ ie niegov
Muh kar trikrat zapore-a osvojil državno Prvenstv0. Po tradiciji so n, nP napadalci ne sadi vT?^8-^’ atttpak tu-DostEVv°pi kar malce za-bilf!,V )eJni' NasPloh so do danes najboljši
igralci Evrope le štirje srednji napadalci: Gerd Miiller, Paolo Rossi, Marco Van Basten in Jean Pierre Papin. lan Rush te Časti sicer ni doživel, vendar njegova dobra igra ni ostala neopažena. Leta 1984 je z 32 zadetki kot prvi in edini Britanec postal najboljši strelec Evrope, istega leta pa ga je tudi angleška nogometna zveza počastila z naslovom igralca leta. S svojim moštvom Liverpoola je nadvse uspešno tresel tudi mreže evropskih klubov. V svoje vrste so ga želeli klubi Barcelone, Milana in Kolna, vendar se je ponudbam upiral vse do leta 1986, ko je »moral« v Juventus. Rush si nikoli ni želel oditi iz Liverpoola, tega leta pa je zaradi finančnih težav svojega kluba, ki je zaradi izločitve iz evropskih pokalov vsako leto izgubljal pol milijona funtov,
moral v Juventus, kjer naj bi igral tri leta, vendar se zaradi drugačnih igralskih in življenjskih navad Italijanov ni uspel prilagoditi zahtevam »calcia«. V slabem letu dni je kot eden najboljših napadalcev na svetu skoraj izginil z nogometnega prizorišča; pravzaprav se je leta 1987 vrnil v Liverpool in pri nekdanjemu soigralcu in tedaj menedžerju Dalglishu sedel na klopi za rezervne igralce. Italijanska avantura mu je, kot je večkrat sam dejal, odvzela tisti magični občutek, vendar se je ob soigralcih zaCel počasi vračati. Spomladi leta 1989 je bil lan ponovno v svoji stari formi. Z Johnom Aldrid-geom je neusmiljeno tresel nasprotnikove mreže in z dvema zadetkoma pripomogel, da je Liverpool v finalu angleškega pokala premagal Ever-ton, v prvenstvu pa na zadnjem odločilnem srečanju Liverpool brez njega ni mogel zaustaviti Arsenala, ki je tistega leta postal ligaški prvak prav zahvaljujoč zmagi v zadnjem kolu na Anfield Roadu. Leta 1990 je Liverpool spet suvereno osvojil prvenstvo, lan Rush pa je zaradi poškodb vse bolj izostajal s prvenstvenih srečanj. Kljub temu lan Rush ostaja eden stebrov tako svojega moštva kot tudi državne reprezentance. Zadnji njegovi nastopi dokazujejo, da doživlja svojo tretjo pomlad, kar si zaradi svoje volje in ljubezni do nogometa tudi zasluži.
Vanja Jogan
Alonzo Mourning (Charlotte) je dosegel kar 37 točk
NEW YORK - Ameriško profesionalno košarkarsko prvenstvo se s hitrimi koraki bliža koncu regularnega dela. Nekatere ekipe so odigrale že 67. tekmo in imajo torej pred seboj še natanko 15 srečanj do pričetka play offa.
PLUS IN MINUS: V tem tednu sta svoj položaj na lestvicah najbolj izboljšala Chicago in Boston, ki sta dobila vse tri tekme, dobro pa so se odrezali tudi New Jersey, Phoenix in Seattle (3 zmage in en sam poraz). Popolnoma nasprotno je vzdušje pri ekipah Los Angeles Lakers in Minnesota, ki sta na vseh treh srečanjih potegnili krajši konec.
DVOJNI PODVIG PE-PELKE! Cowboysi iz Dallasa so ta teden kar dvakrat veselo zajahali, saj je njihova ekipa prav tolikokrat zmagala (Orlando in Philadelphia), a kljub temu bistveno niso izboljšali razmerja zmag in porazov (6-59) in se Se vedno »bori« za poslabšanje negativnega rekorda Philadelphie, ki je v sezoni 72/73 zmagala le 9 srečanj.
KOLEKTIVNI PRETEP IN 6 IZKLJUČITEV: Za tekmo Phoenix - New York je vladalo izredno zanimanje, saj sta ekipi v svojih skupinah na vrhu in obe merita na uvrstitev v veliki finale. Barkley je spet potrdil, da preživlja svojo najboljšo sezono in je praktično sam pokopal nasprotnike z 31 točkami. To pa žal ni bil osrednji dogodek tekme, saj sta se
že ob koncu prvega polčasa stepla Johnson in Ri-vers, njuni soigralci pa so jima takoj priskočili na pomoč in ... pričel se je splošen skupinski pretep, ki je trajal kar nekaj Časa. Sodniška trojica je drastično ukrepala in kar Sest igralcev je moralo predčasno v slačilnico. Med temi so bili štiri NetvjorCani, kar se je močno občutilo v nadaljevanju tekme, saj je Phoenix visoko zmagal (končni izid 121:92). O razburljivem vzdušju na tekmi priča že sam podatek, da so sodniki dosodili tudi 12 tehničnih napak. Prava nešportna bitka!!
OLAJUVVON NE BO BERAČIL: Zvezda vse bolj presenetljivega moštva Houston Rockets, Akeem Olajuvvon, je poskrbel za svojo bodočnost, najbrž pa bodo tudi njegovi nasledniki lahko dalj časa držali roke v žepu. Olajuvvon je podpisal šestletno pogodbo za bajno vsoto 34 miljonov dolarjev...
28. EKIPA V KANADI? Leta 95 bo prvenstvo NBA zaokrožilo število vpisanih ekip na 28 (4 skupine po sedem) saj kaže, da bodo vsak Cas ugodili želji in seveda finančni ponudbi petičneža Taenbauma, ki bi rad imel svojo košarkarsko ekipo v Kanadi. Cena ekipe se bo sukala okrog 100 miljonov dolarjev.
NEZADRŽNI PETROVIČ: Vse košarkarske ljubitelje preseneča, da igra Dražen Petrovič tako učinkovito, saj prej ni bil navajen igrati skoraj vsak dan po 40 ali celo vec mi-
nut. V zadnjih tekmah je Petrovič dosegel 28 točk in 5 asistenc proti Atlanti (D.VVilkins »le« 24 točk), 27 točk (11:18 pri metu) proti Milvvaukeju ter 21 z nizko minutažo proti skromnemu Dallasu.
STRAHOVITI JORDAN: Ob pregledu najuspešnejših strelcev na zadnjih tekmah, ne moremo mimo začudenja, da je Michael Jordan dosegel kar 47 točk v samo 26 minutah igre proti VVashing-tonu. Ob polni minutaži bi s takim ritmom lahko mirno presegel mejo 80 točk!!!
TOP SCORERS: Jordan (Chi) 47; VVilkins (Ati) 45 in 38; Barkley (Pho) 38; Mourning (Cha) 37; Levvis (Bos) 37; Smith (Was) 37; Olajuvvon (Hou) 35, 34 in 32; Evving (NY) 35.
VZHODNA KONFERENCA
Atlantic diVision: New
York 45-19; New Jersey
39-	27; Boston 37-28; Orlando 31-33; Miami 29-35; Philadelphia 21-43; Wa-shington 19-45.
Central division: Chicago 46-20; Cleveland 42-* 24; Charlotte 35-31; Atlanta 34-32; Indiana 32-33; Detroit 29-36; Mihvaukee
25-	40.
ZAHODNA KONFERENCA
Midvvest division: Houston 43-23; San Antonio
40-	24; Utah 38-29; Denver
26-	40; Minnessota 15-49; Dallas 6-59.
Pacific division: Phoe-nix 49-15; Seattle 46-21; Portland 38-25; LA Lakers 33-31; LA Clippers 32-34; Golden State 27-38; Sacra-mento 21-44.
NOVICE
Fiorentina - Cagliari v Veroni
RIM - Nedeljsko prvenstveno tekmo v italijanski nogometni A ligi med Fiorentino in Cagliarijem bodo odigrali na nevtralnem igrišCu v Veroni. Fiorentina je bila kaznovana s prepovedjo igranja ene tekme na domaCem igrišču zaradi izgredov, do katerih je prišlo 6. decembra na tekmi Fiorentina -Juventus. Športni sodnik je včeraj tudi izrekel kazni za nedisciplinirane igralce. Camevale (Roma) je zaradi žaljenja sodnika kaznovan s prepovedjo igranja za tri kola, po eno kolo pa bodo na prisilnem počitku Bortolotti in De Paola (Brescia), Fontana in Pecoraro (Ancona), Effenberg in Pioli (Fiorentina), Ceredi (Pescara), Fonseca (Napoti), Grun (Parma), Montero (Atalanta) in Piacentini (Roma).
Senna podpisal za eno... dirko
SAO PAOLO - Brazilski dirkač Ayrton Senna je potrdil, da je podpisal pogodbo z Mclamom, a samo za eno... dirko. »Dogovoril sem se, da bom nastopil na veliki nagradi Brazilije (v nedeljo v Inter-lagosu, op. ur.), nato pa si bom prizadeval doseči sporazum za vso sezono«, je včeraj zaupal Senna neki brazilski telelvizijski postaji.
Maradone ne bodo kaznovali
BUENOS AIRES - Sodni postopek proti Diegu Ar-mandi Maradoni zaradi posesti in uživanja mamil se bo bržkone končal z arhiviranjem. Po argentinskih zakonih namreč storilca ni mogoCe kaznovati, Ce se podvrže zdravljenju narkomanije. Mara-dono pregledajo vsake tri mesece in v zadnjem zdravniškem sporočilu je rečeno, da »zelo dobro napreduje«. Maradono so policisti aretirali 16. aprila 1991. leta v nekem stanovanju v Buenos Airesu.
Vprašljiv nastop Doohana
SEDENY - Michael Doohan, 28-letni avstralski motociklist je veliki favorit za osvojitev naslova svetovnega prvaka v razredu 500 ccm, a veliko vprašanje je, ali se bo lahko udeležil nedeljske uvodne dirke prvenstva v Avstraliji. Doohan si je namreč pred dvema tednoma med testiranjem Honde zlomil zapestje in kljub intenzivni negi še ni povsem okreval. V podobnem položaju je tudi italijanski voznik Bruno Casanova, ki je s svojo aprilio 125 padel na nedeljskem treningu v Ea-stem Creeku in si pri tem poškodoval levo nogo.
Lionsom tretja tekma
MILAN - V tretji finalni tekmi za naslov italijanskega prvaka v hokeju na ledu je milansko moštvo Lions po enem podaljšku s 7:6 (1:2, 0:4, 5:0, 1:0) premagalo Bočen. Milančani so pred pričetkom zadnje tretjine zgubljali že s 6:1! Lionsi zdaj vodijo z 2:1, za osvojitev naslova potrebujejo torej le še eno zmago, prihodnja tekma pa bo v soboto v Boc-nu.
Egli - konec kariere?
ŽENEVA - Kapetan švicarske nogometne reprezentance Andy Egli bo verjetno moral obesiti nogometne Čevlje na klin. Potem, ko se je 17. marca težje poškodoval med prijateljskim srečanjem Švica - Tunizija, so mu včeraj operirali kolenske vezi, počivati pa bo moral sedem mesecev, vendar je treba upoštevati, da ima Egli 35 let. Za zdaj še ne vem, kaj bom storil«, je po operaciji izjavil Egli.
Samaranch na obisku pri Goru
VVASHINGTON - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch je na obisku v Beb hiši podpredsednika ZDA Alberta Gora zaprosil, da bi ameriška vlada podprla organizatorje olimpijskih iger v Atlanti leta 1996, pa tudi pobudo komiteja, da bi leto 1994 razglasili za leto športa in obmpijskega gibanja. Prihodnje leto bo namreč 100-letnica olimpijskega gibanja, katerega pobudnik je bil Pierre de Coubertin. Delegaciji MOK in ameriškega nacionalnega olimpijskega komiteja sta Goru predstavili listini Olimpijsko premirje, ki poziva k ustavitvi vseh vojn v Času olimpijskih iger, in Zemeljski pakt. Obe listini so sestavili na lanskih OI v Barceloni, podpisalo pa ju je 184 nacionalnih olimpijskih komitejev.
V Roland Garrosu letos za več kot 8 milijonov dolarjev
PARIZ - Skupni nagradni sklad odprtega teniškega prvenstva Francije za Grand Siam bo letos kar 8, 1 milijona dolarjev. Zmagovalec pri moških bo 6. junija prejel Cek za 522.500 dolarjev, zmagovalka pa dan prej 486 tisoC dolarjev. V primerjavi z lanskim letom je nagradni sklad večji za devet odstotkov.
Ravter peti na veleslalomu FIS
LACKENHOF - Milan Ravter se je na veleslalomu FIS v Lackenhofu s Časom 2:02, 74 uvrstil na peto mesto. Zmagal je Avstrijec Hermann Schiestl, ki je imel tri stotinke sekunde prednosti pred Hrvatom Vedranom Pavlekom, tretji pa je bil Achim Vogt iz Liechtensteina, ki je za zmagovalcem zaostal le za pet stotink sekunde.
Rezultati: 1. Schiestl (Av) 2:02, 28, 2. Pavlek (Hrv) 2:02, 31, 3. Vogt (Lie9 2:02, 33, 4. Kleinlercher (Av) 2:02, 72, 5. Ravter (Slo) 2:02, 74, 6. Reiter (Av) 2:03, 02.
Kasparovu in Shortu grozi diskvalifikacija
LUZERN - S sedeža FIDE je prišla novica, da svetovni prvak Carl Kasparov in izzivalec Nigel Short septembra v Manchestru ne bosta igrala dvoboja za naslov svetovnega prvaka. Namesto njiju naj bi se za šahovski prestol pomerila Anatolij Karpov in Jan Tirnman. Poteza FIDE je očitno reakcija na poskus Kasparova in Shorta, da bi se izognila pokroviteljstvu FIDE in tako dobila večjo nagrado, kot bi jo prejela sicer. Odločitev FIDE, da naj bi se za naslov potegovala Karpov in Tirnman, je milo rečeno smešna in kaj slaba propagandna poteza za šah nasploh. Bržkone je to eden od zastraševalnih manevrov mednarodne šahovske organizacije, da bi Kasparova in Shorta le »pokorila« in prisilila na dvoboj pod svojim okriljem, saj gre pri tem za lepe denarce. (A.J3.)
Sejem Alpe Adria - Svoboda gibanja
LJUBLJANA
od 22.
do 27. marca 1993
JU ,	
34126 TRST - Ul. Giulia 75/3 T.C. ”IL GIULIA” Tel. 040-350339 - Fax 040-631351	
MODA MORJE - MOŠKO IN ZENSKO PERILO	
GRMOPERU x_/	(0)
JULIPET	
MAM 111	
uon\Arack	SogAgO^
COORa	
■fplodoto	0ff' UMITS pa4i'
OROBLU liji Collonli	
CMERO basettdlants	
Cole of Colibrnb	AOUflSUIT
Pričakujemo vas na sejmu "ALPE-ADRIA"z našimi novimi kolekcijami Naš razstavni orostor *°e,u E ^	
je uredilo podjetje	^ r' ASSOU'GS>'<

Uvoz izvoz zastopstva
Glavni predstavnik
O ADniA'
SLOVENIJALES
34123 TRST - Ul. S. Giorgiol - Tel. (040) 300222 Telex: 460453 ILES I - Telefax: (040) 302515
MADŽARSKA:
INDULES MAGVARORSZAGI KEPVIELET, Budimpešta
BJELORUSIJA: MINSKITAL, Minsk
mi
ZASTOPSTVA
UVOZ
IZVOZ
Rešim s.r.l.
Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 - p. p. 101 Tel. (040) 362676
Telex 460561 Rešim I Telefax (040) 361839
Filiala v Gorici: via degli Orzoni 16 Tel. (0481) 52051
Poslujemo v mednarodni blagovni menjavi industrijskih proizvodov, repromaterialov in opreme
G
GLOBTRA.DE italiana S.p.A.
Export - Import
SEDEŽ: 34170 GORICA, Largo Culiat 11
Telefon (0481) 5941 Telex 460555 GLOBTR I Telefax (0481) 594220
V Ljubljani so v ponedeljek odprli mednarodni sejeme Alpe Adria, ki je letos že 32. po vrsti poteka pa pod naslovom Svoboda gibanja. Gre za sejem, ki predstavlja eno najpomembnejših sejemskih prireditev v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih, naznanja pa tudi začetek poletne turistične sezone. Letos na njem sodeluje 337 raz-stavljalcev iz 19 držav, od tega neposredno poleg Slovenije še iz Avstrije, Italije, Hrvaške in ZDA.
Kot običajno, bo tudi letos na sejmu pod znakom Tržaške trgovinske zbornice prisotnih precej tržaških podjetij. Vse to spada v okvir tesnih stikov med zahodno Evropo, Italijp in novo neodvisno državo. Ti stiki so bili z novembrskim podpisom trgovinskega dogovora med EGS in Slovenijo
še bolj utrjeni, s tem pa se je še bolj je povečal interes tržaških podjetij za tradicionalno sodelovanje na spomladanskem sejmu v Ljubljani.
Na pobudo Tržaške trgovinske zbornice in s sodelovanjem tržaške delegacije Italijansko-slovenske trgovinske zbornice se je za sodelovanje na sejmu takoj prijavilo 10 znanih trgovskih in tudi proizvodnih podjetij (s področja kamnoseštva, trgovine s kavo, živilske proizvodnje ter pohištva in opreme). Pomembno je tudi sodelovanje trgovskega centra II Giu-lia, ki se predstavlja s ponudbo trgovin z oblačili, usnjenimi izdelki, cvetličarstvom, gostinstvom itd., in konzorcija Trieste Centro, ki se predstavlja s celo vrsto promocijskih pobud, ki zadevajo predvsem trgovine na drobno.
Jul inf prelata
MANAGER
APLIKATIVNI PROGRAMI ZA VODENJE PODJETIJ
©/I5EFV OL,DATA
PERSONAL COMPUTER
FUJITSU
Via Muggia 15 - Tržaška industrijska cona - Trst Tel. (040) 381616- Fax 9(040) 381110
ILaJGoriziana sn
ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI

Sedež in uprava:
Ul. Duca d'Aosta 180 - 34170 GORICA Tel. (0481) 520660 - 520655
Operativni urad:
MMP ŠTANDRE2 Tel. (0481)22351/2/3/4/5 Telex 460107 LAGORII Fax (048 \) 520117	™
	EUROSAVA s.r.i. 34133 Trst Ul. Cicerone 8 Tel. (040) 361177 Fax(040) 361839 Telex 460561
EUROSAVA	
	
	Sava w uraro

cV
,o'1 r
& <%> „<A
2L* 0v>%w<*
:PP C/ -'v' '<'-'
> 4= -A-b
ČERNIČ LUIGI
Med pomembnimi podatki je tudi ta, da od 1. januarja letos mnoge tržaške trgovine že vračajo davek Iva slovenskim kupcem za nakupe v vrednosti nad 300.000 lir.
Predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi bo danes tudi vodil uradno tržaško delegacijo, ki bo imela pogovore na Gospodarski zbornici Slovenije, ki jo bo zastopal predsednik Šuster, poleg tega pa se bo tržAška delegacija srečala še z nekaterimi drugimi uradnimi predstavniki Slovenije.
Kot je običaj že vsa leta, se bo nato dogajanje preselilo na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, kjer bo približno ob 14. uri na prostoru, ki je namenjen tržaškim podjetjem srečanje s tržaškimi razstavljale! in predstavniki medijev.
Tržaška podjetja na sejmu
Trgovski center H Giulia;
Ciex;
Konzorcij
Trieste Centro;
Cremcafle;
Intergrafica
Pubblidtaria;
Janoušek
Industiiale;
Paolo Melingo;
Pohištvo Pupis;
Nordest
Elettrodomestid;
Pietro Petrucco;
Tentazioni
Zenith;
Tržaška
turistična
ustanova.

AROME ZA INDUSTRIJSKE PROIZVAJALCE LIKERJEV, BREZALKOHOLNIH PIJAČ, SLASCIC, PREHRAMBENIH IZDELKOV IN ZDRAVILSTEV
Naravni sadni sokovi in koncentrati, destilati - eterična olja - surovine za kozmetiko - aromatične rastline, surovine za jestvine - kemijski proizvodi.
Milje - TRST - Strada per i Laghetti 3 Ind. c. Noghere
Tel. 040-232691; fax 040-232698
■FARCO
FIIME CHEMICALS
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARCO I Fax(040)363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
Filiala v Gorici Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769
ADR1AOIL
S. R. L.
TRST - Ul. Lavatoio 4
Tel. (040)364118 Fax (040) 638099 Telex 460689
Zastopnik podjetja
INA ZAGREB v Italiji
-	petrokemija
-	kemija
-	rezervni deli
Saura
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
Specializirana v trgovini s papirjem
in embalažnim steklom
GORICA - Ul. Trieste 247 Telefon (0481) 521222 Telex 461248 SAURA I Fax (0481) 22203
AUTOPORTO FERNETTI TRST
SUHOZEMNI IN ŽELEZNIŠKI TERMINAL NA FERNETIČIH ZA VASE TOVORE
250.000 m2 ploščadi
■	23.000 m2 skladišč za domače in tuje tovore
■	prostor za kontejnerje
50 špediterskih in prevoznih podjetij
Tel. 040/215218 - Fax 214856 - Telex 461036
Banka Alpe Jadran
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Gledališča
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 20 uri (Štihova dvorana) P. Shaf-fer: Leticija in Luštrek. Vstopnice 500 SIT.
Ob 21.30 uri (Klub CD) Sophie Boulin - Pariš la Nuit. Pevka Sophie Baulin odkriva nove oblike kabaretske predstave. Vstopnice 1000, 1500 SIT.
JUTRI IIN POJUTRIŠNJEM: ob 20. uri (Linhartova dvorana) E. Horvatin: Zenska, ki nenehno govori, (Cas subjektivnega) Poligon. Vstopnice 400 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 20. uri in 31. t. m. ob 21. uri Strnisa/Frey: Žabe. Vstopnina je 600 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG
DANES: ob 19.30. uri J. B. P. Moliere: Svatba Po sili. Abonma Dijaški 8 Večerni in izven.
Ob 20. uri Max Gad: Samo igra je in ne boli. Za izven.
JUTRI: ob 19.30 G.StrniSa: Samorog. Abonma Študentski prvi in izven (konto)
Ob 20. uri A.Nicolaj: Prva klasa. Za izven in konto.
V	PRIHODNJIH DNEH: 27.t.m. ob 19.30. uri A. Schnitzler: Anatol. Za izven in konto.
27.t.m. ob 20. uri I.Cankar: Pisma Ani. Za izven in konto.
Informacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter uro pred predstavo na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
DANES: ob 19. uri Verdi: Requiem
JUTRI: ob 16.30 Verdi: Requiem. Za red Četrtek II in izven.
V	PRIHODNJIH DNEH: 27.t.m. ob 19. uri Strauss: Netopi. Za izven in konto.
Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17- in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo ttted 9. in 11. uro.
mestno gledališče ljubljansko
DANES: ob 19.30 Tabori: Goldbergove variacije. Za abonma Četrtek in izven.
Ob 22.uri (Mala scena) Klinika Tivoli d.o.o. Za izven in konto.
JUTRI: ob 19.-30 M. Frayn: Hrup za odrom. Za izven in konto.
JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: ob 22. uri CABA-res, CABArei, gostuje Zijah-Sokolovič, znameniti sarajevski igralec, dobitnik številnih gledaliških nagrad in priznanj.
informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852.
KUD FRANCE PREŠEREN
. DANES: ob 21. uri Prometej brez skodelice. V lzvedbi Študentske gledališke skupine Rezares.
Informacije na tel. 061/332-288.
Šentjakobsko gledališče
DANES: ob 17.00 uri J. Anouilh: Ljubi tički 'Vse podrekajo). Igra: Jurij SouCek, k.g. Za abon-Uta Red U in izven.
V	PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 19.30 uri J. Anouilh: Ljubi tički (vse podrekajo). Igra Jurij soucek, k.g.. Za abonma red Sobotni in izven.
Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom pred-stave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve Uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu 361/312-860.
Maribor
GLEDALIŠČE GRISTALLO
LA CONTRADA
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 27. t. m., ob 20.30 premierska predstava - gostovanje Alberta Lionella in Erike Blanc z delom Sache Guitry »Mogli, figli e amanti«. Nastopajo: Aldo Alori, Anna Maria Bottini. Scene Umberto Bertracca, kostumi Grazia Alfonsi. Rezija Alberto Lionello.
MILJE
GLEDALIŠČE VERDI
JUTRI: ob 21. uri začetek niza komičnega teatra. Na sporedu bo »La signorina Papillon«, ki jo je napisal in režiral Stefano Benni. V glavnih vlogah Antonio Catania in Gigio Alberti.
VIDEM
GLEDALIŠČE LUIGI BON
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 27. t. m., ob 21. uri gostovanje gledališke skupine Quintino Ronchi s komedijo v furlanskem jeziku San Lau-rinz Zero A Cine«.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
DANES: 25. t. m., ob 19.30 - Kabale un Liebe, drama Friedericha Schillerja.
Glasba
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES IN JUTRI: ob 19.30 uri Koncert orkestra Slovenske filharmonije. Modri abonma. Dirigent: Anton Kolar. Solista: Justus Frantz in Chri-stopher Tainton-Frantz. Program: Saint-Saens, Mozart, D. Zebre, A. Skrjabin.
V	PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m.
JUTRI: ob 22.30 uri (Sprejemna dvorana) Irakere - latino jazz. Latino Zur v živo! Vstopnice v predprodaji 800 SIT, na dan koncerta 1000 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 30. t. m. ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert Komornega orkestra Orpheus. Program: Haydn, Beethoven, Rossini, Bartok.
Orpheus Chamber Orchestra je po mnenju vseh pomembnih svetovnih glasbenih kritikov eden najboljših komornih orkestrov na svetu. Vstopnina je 900 in 600 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
DANES: ob 17. in 18.30 uri Edina ljubezen Jakoba Gallusa Kranjca, koncert Ljubljanskih madrigalistov, dirigent Matjaž Scek. Predstava je zaključena za GM Slovenije.
Informacije na tel. 061/150-155.
LJUBLJANSKI GRAD
DANES: ob 19.30 (Poročna dvorana) Pineiro Nagy, kitara. Popularni program portugalskih in Španskih skladb za kitaro. Prodaja vstopnic: Festival Ljubljana. Tel. 061/221-948. Blagajna 061/226-544 , med 11. in 13. uro in med 18. in 19. uro.
OPERA IN BALET
V	PRIHODNJIH DNEH: 29.t.m. ob 20. uri koncert sopranistke Paulette de Vaughn. V sodelovanju s Festivalom Ljubljana.
SNG DRAMA
v PRIHODNJIH DNEH: 27.t.m„ 3.14. in 10. 4. La divina commedia. Pesnik: Dante Aleghieri. Dramatika: Nenad Prokič. Režiser: Tomaž Pandur.
27.t.m. ob 19.30 Inferno. Premiera.
3.4.	ob 19.30 Purgatorio. Premiera.
10.4.	ob 19.30 Paradiso. Premiera.
Informacije na tel. 062/221-206.
etui
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 11.30 Marovvitz: Scherlockov Zadnji primer. Abonma VIII. mlAdinski in izven. Informacije na tel. 063/25-332.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
. DANES: ob 19.30 uri gostovanje sarajevskega •gralca Zijaha SokoloviCa s predstavo CABAres, CABArei.
JUTRI: ob 19.30 uri B.H.Samobor: Hana Tiger. Abonma Petek I, izven in konto.
Informacije na tel. 064/222-681.
Nova gorica
primorsko dramsko gledališče
j.. JUTRI: ob 20. uri (Mala dvorana KD) J.B.Mo-ere: Mojster Zgaga ali zmeraj ob nepravem Ca-j.rern'era za izven. V izvedbi Amaterskega ladinskega odra pri PDG. Avtor projekta Emil zibersek. Informacije na tel. C
i tel. 065/25-326.
KAVNE na koroškem
kulturni dom
v PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 19. uri A. ■ Cehov: Snubač. Gostuje gledališče Loža. Za abonma in izven.
Eurlanija-Julijska krajina
IRST
KULTURNI dom
»ANES: ob 16.00 (abonma Red I) - Thornton 1 “er - Nase mesto. Režija Adrijan Rustja.
gledališče rossetti
V ANES: ob 20.30 enkratna predstava - Gen 20nn ^nternational Musič Group »Le sfide del Pasaž' pProc!aia vstopnic pri osrednji blagajni v
j^GTRI: ob 20.30 - Sandro Massimini - »My ne t& Pfobstava izven abonmaja. Za abo-cii 6 R°Pust- Predprodaja vstopnic in rezerva-1® v gledališču Rossetti in pri osrednji blagajni
V	Protti- Izkaznice niso veljavne.
.	-------- nipote .....
stem«. Rezija Patrick Guinand. V glavni vlo-nastopa Umberto Orsini. Predstava izven °nm*ia, za abonente popust. Predprodaja Pac°^nC *n rezervacije pri osrednji blagajni v ti (tel*543630063( in v gledališču Rosset-
DVORANA tripcovich
Drpri . °k 20- uri (red F) bo na sporedu tretja m stava Donizettijeve opere Lucia di Lam-cis p10?'.Dirigent Lir Jia. Režija Patrizia Gra-covi v,0t*aia vstopnic pri blagajni dvorane Trip-PenO aast°Pajo: Marzio Giossi, Alaxandrina Chii atcbanska, Cesar Hernandez, Umberto pred™m°' V soboto ob 20. uri (red L) Četrta
KLUBK4
DANES ob 21.uri Hamisc Imlach/Muriel Gra-ves. Škotski folk zabavnjaki.
Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282.
TIVOLSKI GRAD
V	PRIHODNJIH DNEH: 30. t. m. ob 18. uri solistični večer kitarista Jerka Novaka.
Informacije na tel. 061/225-632.
MARIBOR
KAZINSKA DVORANA
DANES: ob 19.30 uri koncert Musiče Sloveni-ce. Solistka Natalija Vorboljova, sopran, Janko Šetinc, klavir. Za izven.
JUTRI: ob 19.30 uri peti abonmajski koncert-Komorni ciklus. Nastopa kvartet Martinu iz Prage-
Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo. Infomacije na tel. 062/221-206.
VELENJE
KC IVAN NAPOTNIK
DANES: ob lO.uri Beltinska banda in Vlado Kreslin. Koncert v počastitev Materinskega dne. Cena vstopnice + pomladanskega šopka je 500 SIT. Cisti dohodek je namenjen slovenski Kari-
V	PRIHODNJIH DNEH: 29. t. m. ob 19.30 uri koncert skupine Trio Ekos.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
JUTRI: ob 20.30 uri Pomladna pesem - koncert sopranistke Dunje Sprik in pianista Andreja Jarca. Program: Mozart, Schubert, Verdi, Strauss, Reger, Wolf.
DOBROVA PRI NOVI GORICI
GRAD DOBROVA
JUTRI: ob 20. uri koncert v okviru večerov Hitove muze, mednarodno priznane skupine Trio Ekos.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
NAPOVEDUJEMO: v torek, 6. aprila, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo gostje iz Minska - Jurij Likin (oboa), Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk (klavir). Na programu Mendelssohn, Gazelova, DjeSevov, Rahmanoniv, Falik. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
Ul. Diaz 27
DANES: ob 20.30 koncert Krožka za kulturo in umetnost. Nastopil bo pianist Victor Pikaizen.
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t. m., ob 18. uri, glasbeno srečanje, ki ga prireja gledališče Verdi. Vstopnice eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni avditorija.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Richard Goode - Orpheus Chamber Orchestra. Na programu Hydn, Beethoven, Rossini in Šostakovič.
NAPOVEDUJEMO: v soboto, 3. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert kantavtorja Fabrizia De Andre. Predprodaja vstopnic je že v teku v osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava izven
abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne; v nedeljo, 4. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert Giannija Morandija (predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti); v četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
NAPOVEDUJEMO: 2. aprila celovečerni koncert kantavtorja Marca Masinija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
BBC CLUB
Ul. Donota
DANES: ob 21. uri koncert glasbene skupine rhytm’n blues »Ban sign«.
JUTRI: ob 21. uri koncert Kvarteta Valentina.
MILJE
GLEDALIŠČE VERDI
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 27. t. m., od 22. ure dalje Dance the jazz. Nastopila bo glasbena skupina Radical Stuff & Lo Greco Bros.
OPČINE
PROSVETNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 28. t. m., ob 10. uri koncert Tria Ekos, ki ga sestavljajo klarinetistka Lee I-Nin iz Tajvvana, Čelistka Anthea Scott-Mitchell iz Avstralije in pianistka Chiara Migliari iz Rima. Koncert organizirata KD Tabor v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev.
SOVODNJE
KULTURNI DOM
DANES: ob 20.30 koncert Tria Ekos - Lee I-Nin (klarinet), Anthea Scott-Mitchell (celo) in Chiara Migliari (klavir). Koncert so organizirali KD Sovodnje, Glasbena matica, ZSKD in Kulturni dom iz Gorice. Predprodaja vstopnic pri Posojilnici v Sovodnjah (tel. 882-155).
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 19.30 - Leteči Holandec, romantična opera Richarda VVagnerja.
Razne prireditve
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: do 28. t.m. ob 18. in 20. uri (Kosovelova dvorana) Igra solz/ The Crying Game. Film Neila Jordana, vstopnina je 400 SIT.
NARODNI MUZEJ
JUTRI: ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem. Predavala bo Darja Pirkmajer, avtorica razstave, kustosinja za arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Vabljeni.
KLUB K4
DANES: ob 21.uri Hamish Imlach / Muriel Graves.
JUTRI: ob 22. uri Aatro parti.
V	PRIHODNJIH DNEH28.t.m. ob 22. uri You Suck. Video: Edvvard II.
29.t.m. ob 20. uri Dorndorf T Night. Promocija in degustacija Čajev Sir VVinston.
Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
DANES: ob 10. uri predavanje Jurija Hudnika z naslovom Uporaba geodezije in fotogrametrije za prikazovanje stanja naravne in kulturne dediščine.
Ob 12. uri predavanje Marka Sakside z naslovom Ponudba JUBA za sanacijo objektov kultur-
np Hprii^Hnp
V	PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 10. uri predavanje z naslovom Prihodnost in realnost krajinskih parkov v Sloveniji.
31. t. m. ob 12. uri Predstavitev novih publikacij Zavoda republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
FILOZOFSKA FAKULTETA
V	PRIHODNJIH DNEH: 30.t.m. ob 19.uri (pred 34) Vpliv tobaka na razvoj ljubljanske industrije. Predavanje dr. jasne Fisher v okviru Humanističnega simpozija.
DOMŽALE
KNJIŽNICA
V	PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 19. uri Mistična Indija, predavanje Dušana Osojnika z 200 diapozitivi.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
POMORSKA POSTAJA
Dvorana Illiria
JUTRI: 26. t. m.od 9. do 13. ure zasedanje »Mai piu razzismo«. Zasedanje organizirajo sindikati CGIL-CISL-UIL in Združenje bivših deportirancev ANED pod pokroviteljstvom tržaške občine.
GLEDALIŠČE MIELA
Do ponedeljka, 19. aprila bodo v gledališču Miela predvajali filme angleških mojstrov Michaela Povvela in Emerica Pressburgerja.
DANES: ob 17.00 in 20.00 :»The Life and Death of Colonel Blimp, i. R. Livesey, A. Wal-brook in D. Kerr.
V	PRIHODNJIH DNEH: 29. t.m., ob 18.00, 20.00 in 22.00: »Black Narcissus, i. D. kerr, D. far-rar, J. Simons, Sabu; 5. aprila ob 18.00 in 20.30: »The red Shoes», i. M.Shearer, L. Massine, F. Ashton; 19. aprila ob 18.00, 20.00, in 22.00: »The Tales of Hoffmann«, i. M. Shearer, L. Massine, L. Tcherina, F. Ashton. Zadnjo predstavo bosta komentirala Martin Scorsese in Bruce Eder.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t.m., ob 18. uri bo v Avditoriju na sporedu »Ura z...» -Srečanje z Ornello Bonomelli, ki ga prireja Gledališče Verdi. Vstopnice so na prodaj pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9-12 in od 16-19, ob ponedeljkih zaprto. Pri blagajni Muzeja Revoltella ob ponedeljkih od 17. ure dalje. Vstopnina 4.000 lir.
Za najmlajše
Furlanija - Julijska krajina
TRST
KULTURNI DOM
DANES: ob 11. uri ponovitev pravljice Cesarjeva nova oblačila. Rezija Vladimir Jurc.
V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 31. t. m., ob 11. uri ponovitev pravljice Cesarjeva nova oblačila. Režija Vladimir Jurc.
Razstave
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (Sprejemna dvorana)
Do 11. aprila je na ogled razstava Desetletje slikarstva - Avstrija 1980 - 1990 -Zbirka Schomer.
Do 25. aprila je na ogled razstava otroških ilustratorjev iz vsega sveta Podobe domišljije- Sarmede 92’.
NARODNA GALERIJA
Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740.
GALERIJA GRAD TIVOLI
Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Raz-stavljalci: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič - Jensko in Petra Varl-Simoncic.
MESTNA GALERIJA
Do 28. marca je na ogled razstava dokumentarnih fotografij Mostar 92’- Urbi-cid.
Do 31. marca je na ogled razstava keramičnih objektov in mozaikov Jane Mihel in Majka Mulacka.
Do 31. marca je na ogled razstava sodobnega španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Alcover, Waldo Balart, Jose Maria Iglesias, Julian Gil, Paco Lopez, Luis Ventos in Ramon de Šoto Y Arandiga.
Informacije na tel. 212-896.
MODERNA GALERIJA
Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka -Doke.
Do 4. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij An-drea Kertesza.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za Študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
GALERIJA INSULA
Na ogled je razstava Jožefa Muhoviča.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča.
Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
GALERIJA KOMPAS
Na ogled je razstava sli kakademskega slikarja Toma Vrana, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi.
GALERIJA ILIRIJA
Do 29. marca si lahko ogledate razstavo slik in lutk Mare Kralj. Tel. 061/266-461.
GALERIJA KRKA
Se danes si lahko ogledate razstavo slik dipl. ing. gradb. UroSa Žitnika.
PREDSTAVNIŠTVO
MURE
Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije.
KIC KRIŽANKE
Do 3. aprila bo na ogled razstava Krajinski park Lahinja.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Na ogled je razstava fotografij mojstra Rafaela Podobnika.
GALERIJA KAPELICA
Do 9.aprila je na ogled fotografska razstava z naslovom Biti zenska avtorice Jasmina Vidmar. Odprto vsak dan od 11. do 17. ure, razen sobote in nedelje.
KUD FRANCE PREŠEREN
Na ogled je razstava slik Marka Butine.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
DANES: ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Mateja Okorna: Akt in Primoža Predaliča: Igra pred zrcalom - portreti slovenskih igralcev . Razstavi bosta na ogled do 13.aprila.
Do 31. marca si lahko ogledate slike, refleksije 1960-1975, Nandeta Vid-rparja.
Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
GALERIJA AŽBE
Na ogled je razstava Namizno cinasto posodje.
Informacije na tel. 061/226-036.
SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ
Na ogled je razstava risb, slik, grafik in del s področja oblikovanja in kiparstva Študentov 4. letnika za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstava je na ogled med 9. in 13. uro. Informacije na tel. 061/213-024.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753.
TARTINIJEVA HIŠA
Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja.
GALERIJA SV. DO-NATA
Na ogled je razstava del Janeza Boljke.
KOPER
GALERIJI LOŽA
Na ogled je razstava slik Toma Podgornika.
NOVA GORICA
LIKOVNA VITRINA
Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja.
GRAD KROMBERK
Do konca marca bo na ogled pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka Bambiča.
PREDDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955.
DOBROVO V BRDIH
Na ogled je razstava del Ivane Kobilica in Ferda Vesela. Odprto v sredo, Četrtek in petek od 12. do 18. ure ter ob sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
ŠEMPETER PRI GORICI
KLUB CRMK
Do konca marca je na ogled razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Razstavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro. Informacije na tel. 065/32-478.
GALERIJA BAZATO
Do 3. aprila bo na ogled razstava slik in gvaSev Toma Vrana.
SOLKAN
VILA BARTOLOMEI
Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure.
KANAL
SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
GALERIJA RIKA DEBENJAKA
Do konca meseca bo na ogled razstava fotografij Hermana Pivka. Odprto ob torkih in sredah od 9. do 12. ure in v petek od 15. do
18.	ure.
TOLMIN
KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA
Do konca marca bo na ogled razstava Podobe iz živalskega sveta avtorja Jurija Mikuletiča.
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
IDRIJA
GALERIJA IDRIJA
Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca.
ŠKOFJA LOKA
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka.
GALERIJA FARA
Do 4. aprila bo na ogled razstava fotografij domačina Petra Pokorna. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter med 16. in
19.	uro, ob sobotah od 9. do 12. ure.
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Na ogled je razstava del
beneških umetnikov. Razstavljajo: Gianni Balus, Gio-vanni Carlig, Brunetta di Lenardo, Loretta Dorbolo, Giacinto Iussa, Tresa Len-daro, Paolo Manzini, Sandra Manzini, Gianni Osgba-ch, Alessio Petricig, Alvar-do Petricig, Paolo Pteicig, Claudia Raza, Luisa Toma-setig, Rosina Zufferli.
Informacije na tel. 064/622-261.
OKROGLI STOLP
Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v Zirovskem vrhu.
KROPA
KOVAŠKI MUZEJ
Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljar-stvu v Lipniški dolini.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vecchieta.
BLED
GALERIJA GRADU GRIMSCE
Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona.
RADOVLJICA
FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA)
Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica.
GASILSKI DOM NA GORJUSAH
Na ogled je razstava slikarjev amaterjev občine Radovljica.
KAMNIK
GALERIJA BALANTIČ
Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič.
ZAGORJE
AVLA DD
Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije.
TRBOVLJE
GALERIJA KNJIŽNICE TONETA SELISKARJ
Do 31. marca je na ogled razstava slikarke Ivane Uršič. Odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Vabljeni!
SEVNICA
GRAD
Do 7. maja je na ogled razstava Almire Sadar in Marije Jenko z naslovom Odrazi lastnih podob v grafikah, tekstilu in oblačilih.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA
Na ogled je 3. medregio-nalna likovna razstava, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11. aprila.
PINCE
do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure.
SALA DEGLISTUCCHI
Ul. Cassa di Risparmio
10
Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bariso-na z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda.
MIRAMARSKI GRAD
Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar«.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«.
V organizaciji Tržaške letoviscarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepsih neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti.
GLEDALIŠČE MIELA
Na ogled je razstava Oli-viera Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
SEDEŽ LETOVISCARSKE USTANOVE
Ul. S. Nicold, 20
Na ogled je razstava Marina Cassettija.
ART LIGHT HALL
Trg. S.Giovanni 3/1.nad-str.
Do 27. t. m. je na ogled razstava Alessandra Fogarja z naslovom »Fele». Urnik: od 18.00 do 20.00 razen ponedeljkov in praznikov.
GALERIJA RETTORI TRIBBIO
Ul. delle Beccherie 7/1
Se jutri, 26. t. m., razstavlja tržaški slikar Marino Sormani.
ART GALLERV
Ul. S.Servolo 6
Na ogled je razstava grafične skupine Bottega del Tintoretto: Cristina Albil-los, Giulia Pitacco, Roberto Mazzetto, Cristina Venditti.
GOETHE INSTITUT
Ul. Coroneo 15
Do 27. t. m. je na ogled razstava Zeit/Worte - rojstvo in zgodovina Nemčije. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13, 16-19.
STUDIO TOMMASEO
Ul. del Monte 2/1
Do 26. t. m. bo razstavljal slikar Calligaro. Na ogled od torka do sobote od 17. do 20. ure.
RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER
TRGOVSKI CENTER GIULIA
Na ogled je razstava o Morski biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili elani vodstva Mi-ramarskega morskega parka, ki spada pod sklad WWF in Deželna služba za okolje Furlanije-Julijske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. St. 040/224147.
POMORSKA POSTAJA
Dvorana Illiria
Do 27. t. m. je na ogled fotografska razstava o nacističnih taboriščih »Nikoli vec rasizma«. Urnik: 9-12 in 16-19.
SASKI DOM
Na ogled je razstava ročnih del. Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kulture.
FJK
TRST
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20
Danes, ob 17.30 odprtje razstave Mihe Maleša ob 90-letnici umetnikovega rojstva. Za ciklus »Literarno okno« - Miroslav Košuta.
KULTURNI DOM
Do 13. aprila je na ogled razstava »Skavti in gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kultur-no-gospodarska zveza. Urnik ogleda: vsako soboto od 10. do 12. ure, ob gledaliških predstavah - pol ure pred predstavo, po dogovoru z organizatorji - RV tel. 632663, SZSO tel. 215086.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17.
TRŽAŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK
Ul. Zovenzoni 4
Od 27. marca do 6. aprila bo na ogled fotografska razstava Tullia Stravisija z naslovom »Nature morte (o quasi). Otvoritev bo v soboto ob 18. uri. Urnik: ob delavnikih od 18.00-20.00, ob praznikih od 11.00-13.00, ob ponedeljkih zaprto.
RICMANJE
BARAGOV DOM
Na ogled je razstava »Ric-manjski pomniki«, ki spada v sklop praznovanj vaškega patrona, sv. Jožefa. Razstavo so pripravili župnija v Ric-manjih in Goriški grad-Grad Kromberk pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij. Razstava bo na ogled do Velike noči ob delavnikih: 9-12, 15-17.
GORICA
KATOLIŠKA KNJIGARNA
Do 3. aprila je na ogled skupinska razstava desetih goriskih likovnikov. Urnik: ob urah odprtja knjigarne.
UL. SV. IVANA 8
Do 28. marca je odprta skupinska razstava mlajših goriskih likovnikov. Ogled ob petkih, sobotah in nedelja, od 14. do 19. in od 21. do 24. ure.
RUBRIKE
Četrtek, 25. marca 1993
Drago Kralj
Carin še ni Appenzell
Ko so se Švicarji v 15. stoletju otresli Habsburžanov, so se prebivalci Appenzella po nekaj uvodnih praskah razdelili po verskem prepričanju - Kanton so razrezali na dve neenaki polovici in se vdali miru, otrokom, siru, demokraciji, proslavam, paši ter vsak svoji veri - do današnjih dni
Za to Švicarsko zgodbo je kriv Lev. Tako po nase imenujem Hamzo, znanca, petdesetletnega Muslimana iz »Cazinskega kantona« kakor sam pravi zadnje Čase.
»Ne bodo nas zlomili! Nas Fikret jih bo že ugnal. Imeli bomo kanton sredi srbskih krajin, tako kakor ga ima Apencel v Švici...«
Lani me je spet zaneslo v ta Hamzin kanton.
Iz Altstattena se z vlakom odpeljem v hribe, v dobrih 15 kilometrov oddaljeni Appenzell. Vlakec zoba strmino po tirnicah, ki sta le meter vsaksebi, po sredi med njima se vleče nasekana Čeljust za zobato kolo.
Medtem ko se cesta po pobočju krivi v ključih, jo proga briše kar naravnost in povprek po travnati strmini. Od razigranih nedeljskih sopotnikov izvem, da je naklona za celihlGO promilov. Verjeti moram tudi, da je proga namenoma speljana natanko po poti, po kateri so pred pol tisočletja rinili avstrijski vitezi v napad na Appenzell.
Ko vlakec pridrajsa na vrh hriba, se ustavi pred majceno postajo, imenuje se Stoss, na na-
dmorski višini 945 metrov. Po petih kilometrih smo se vzpeli za celih petsto metrov.
Za postajo je na pobočju zbrana tisoCglava množica predvsem mož ter otrok. Stojijo okrog kapelice, iz katere se s tenkim glasom oglaša že povsem pregret zvonček. Med ljudmi je veliko lovcev s »puša-mi«, nekaj pa je pisanih vojakov, ki tudi niso brez orožja. Večina je oborožena s vrčki piva. Vsi so glasni, prav nic masno razpoloženi.
Vlak me skoraj samega potegne naprej po valoviti travnati planini. Cez dobre četrt ure se v kakih sto metrov nižji kotanji pokaže svetlo, skoraj sijoče mestece Appenzell (v prevodu opatja celica), gnezdo rdečih streh sredi živozelenih, vlažnih in skrtacenih travnikov, posejanih z majhnimi seniki in Čredami sivo-rjavih krav.
Glavno mesto Notranjega Rhodena. Kanton Appenzell sestavljata dva polkantona; razen omenjenega Se Zunanji Rhoden. Prvi je katoliški, slednji protestantski. LoCila sta se pred Štirimi stoletji (1597) in že od takrat sta versko Cista. Skupaj obsegata komaj 415 km2 (kakor naša občina Šmarje pri
Jelšah). Prebivalcev je dvainšestdeset tisoč, od tega v katoliškem kantonu samo trinajst tisoC.
Appenzell je mesto iz Škatlice; hiše in hiške . tekmujejo med seboj, katera bo bolj podobna pravljični koci Janka in Metke. Med pisanimi pročelji visijo preštevilne živobarvne zastave in prapori - vseh švicarskih kantonov, vseh polkantonskih občin, far, pašnih skupnosti in obrtnih združenj.
»Vsi so Sli k masi na Stoss«, mrmra priletna možača, ki bi lahko bila vse prej kot slaščičarka. K njej me prinese, ker so vse gostilne zapahnjene. Vsi oštirji, s svojimi gosti vred, so na Stossu.
»K nam pridite, ko bo “Landsgemeinde”. Letos ste za dva tedna zamudili.« Pokaže na predpasnik, na katerem je barvna podoba ap-penzellskega “bisera neposredne demokracije”.
Lani sem bil v Ap-penzellu ob pravem Času - ko so zborovali. Enkrat na leto se zberejo vsi volilci, ki svojo pol-nomoCnost potrdijo z opasanim mečem, majhnim in najbrž nenevarnim. Ves dan je deževalo kakor za stavo. Zjutraj se je skozi mesto najprej prerinil sprevod
premočenih narodnih noš z ogromnimi farnimi banderami.
Mokri vitezi so potem na trgu poslušali govore in razprave; vse je potekalo glasno, a mirno, brez kančka prepira in žolca. Beseda, kolikor je bilo mogoče razumeti nasekano narečje, je tekla o kanton-skem proračunu; pa tudi o popravilu pločnikov, plačah učiteljev in občinskih knjižnicah, o novih elanih polkan-tonske vlade in “vrhovnem” sodniku, o Cistern zraku in prepovedi hupanja po deveti uri zveCer.
Premočeni možje Appenzella so ves čas marljivo telovadili z dviganjem rok, ko je predsednik rjovel v dež, kdo je za in kdo proti. Pravijo, da je bolje tako, kakor da bi odločitve prepuščali skupščinam, vladam, komisijam. Vsi o vsem za vse...
Naslednjega dne je šentgallenski dnevnik zapisal, da so »Appen-zellCani ostali neomajno zvesti svojemu pro-vincializmu in pregovornemu konzervativi-zmu«.
Nemara ne morejo pozabiti, da se je Appenzell pred šestimi stoletji uprl knezoško-fom St. Gallena. Hri-
Appenzell,kakršen je bil pred poldrugim stoletjem
bov.ci niso vec prenesli samovolje Škofovskih valptov in Čezmernih dajatev in Se zlasti ne zavezništva škofije s Habsburžani, zakletimi sovražniki švicarske neodvisnosti. Appenzell-Cani so po prvih neuspelih praskah, nekajkrat temeljito namahali tako škofovsko kakor habsburško najemniško soldatesko.
Popoldne se vrnem na Stoss. Ljudi ni nic manj. Tisti, ki me poznajo iz vlaka, so takoj moji stari znanci. Pivo teče dobesedno v potokih. Razlagajo se stare vojaške koračnice. Izpod krošnje mogočnega drevesa hrope godba zlatih trobil. Od nekod privlečejo možje majhen, a prav nic starinski top. Očistijo ga slame in zapeljejo pred ka-
pelico. Duhovnik ga blagoslovi.
Nabašejo ga in ustrelijo. Enkrat, dvakrat, trikrat. Ura je natanko 16.45. Grom se kotali po hribu v dolino Rena, katerega srebrna črta leno teCe za vasmi in rise mejo med Švico in Avstrijo.
Povedo, da se je slavna, zmagovita in odločilna bitka, ki jo proslavljajo, končala ravno ob tej uri, 14. maja 1405. Appenzelska vojska je Stela 400 gorjač, Avstrijcev pa je bilo tri tisoC; cvet habsburških konjenikov, samih oklepnikov.
Boj je potekal menda po načrtu: sovražno vojsko so Čakali na Stossu, da so si konji temeljito nagrizli kolena. Ko so prihropli skoraj do vrha, se je iz go-
zda, z leve in desne, razlegel strašanski ropot. Otroci in ženske so bili po loncih in škafih, kričali in vrešCali so ter tulili v rogove. Konji so se vznemiril in se, ko so jih zadele prve puščice, splašili ter otresli težkih jezdecev. Oklepniki so bili na strmih tleh težki in povsem nebogljeni, ko so se jih hribovci lotili z gorjačami...
Kljub bleščečim zmagam je v domala dvajsetletni appenzellski vojni padlo veliko domačih fantov in mož, menda kar polovica »žive sile«. St. Gallen pa je navsezadnje le moral požreti appenzellsko odcepitev in priznati obstoj novega kantona sredi svojega ozemlja.
Ko je kasneje vsa Švica, neodvisna in rešena
Habsburžanov, zagorela v požaru verskih vojn, so se prebivalci Appenzella razdelili po verskem prepričanju. Ze po nekaj uvodnih medsebojnih praskah, pa so sedli za mizo in se pomenili. Kanton so razrezali na dve neenaki polovici in se vdali miru, otrokom, siru, demokraciji, proslavam, paši ter vsak svoji veri -do današnjih dni.
»Stoss je bil okop, ne le Appenzella, ampak cele Švice«, pribijajo sopotniki, ko vlak, natlačen do stopnic, krtači zobe po strmini navzdol. Mraci se in v dolini se prižiga jezero luči. Adijo, bojeviti kanton! Kanton Appenzell... Kanton Cazin... Odmislimo stoletja!? Nekaj soli je nemara le v Hamzini primerjavi...
26. marca
Sredi prejšnjega stoletja je vzniknila ideologija, ki je postavljala Človeka v vlogo ustroja, ga skušala narediti za del sistema. Bil naj bi odvisna količina, s katero je mogoče eksperimentirati in upravljati.
Ideja se je rodila zaradi nemoči, da bi kakor koli razumno uredili navzdržne življenjske razmere, v katerih so tičale množice delavcev v času zgodnjega kapitalizma in industrijske revolucije. Iz nje se je rodilo stoletje revolucij, katerega zaton spremljamo in doživljamo danes. Obenem lahko • opazujemo tudi totalni fiasko komunističnih idej o ureditvi dražbe.
Ta obskurna ideja je imela zanimiv učinek zlasti na področju umetnosti. Komunistični zanesenjaki so ugotovili, da je mogoče producirati umetniška dela po tekočem traku, le vzpostaviti je treba za to potrebne pogoje. Zato so, povečini namišljenim, umetnikom gradili luksuzna bivališča in podobno, potem pa čakali, kaj bo. No, pa je bilo. Le z umetnostjo ni imelo kaj prida zveze.
Kako drugače je bilo v resnici! Veliki nemški skladatelj in pianist Ludvvig van Beethoven, rojen leta 1770, je ustvarjal v nemogočih razmerah in kljub vsemu dosegel klasično popolnost sonate in simfonije. Umrl je popolnoma gluh na jutrišnji dan leta 1827.
divjačinska juha goveja bržola gobov riž solata
sadna rezina
Sadne rezine
SESTAVINE: 4 jajca, 250 g sladkorja, 100 g vode, 100 g olja, 250 g moke, pecilni prašek, vanilin sladkor, 30 g moke, drobtine za pekač, sladkor za posipanje, 1 kg svežega sadja
C AS PRIPRAVE: 50 do 60 minut
Rumenjake in polovico sladkorja penasto vmešamo. Prilijemo olje in vodo, primešamo moko s pecilnim praškom, naribano lupinico in vanilin sladkor. Vse skupaj narahlo premešamo in na koncu dodamo se stepen sneg. Testo vlijemo v pomaščen in z drobtinami potresen pekaC in peCemo pri srednji temperaturi približno 35 minut. Ohlajeno sladico narežemo na rezine, posladkamo in obložimo z rezinami svežega sadja.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Predan
krompirjev curry z jabolki indijska omaka curry jabolčni sok
Krompirjev curry z jabolki
SESTAVINE: 6 krompirjev, sol, 5 žlic kuhanega masla, cimet, ingver, klinčki, kumina, koriander, kurkuma, 3 jabolka, 1 dl jogurtovega sirčka: za indijsko omako currv: 1 dl kuhanega masla, triplat, klinčki (po želji), koriander, cimet (po želji), kurkuma, zmleti ingver, zmleti kardamom, 1 dl kisle smetane ali jogurta, žlica limoninega soka
Krompir olupimo, narežemo na kocke in skuhamo v osoljeni vodi. Vode naj bo čimmanj. Ko je kuhan, skoraj vso vodo odcedimo. Napravimo osnovno indijsko omako curry z naštetimi zmletimi začimbami. Jabolka drobno narežemo in dušimo v omaki curry, da se malo zmehčajo. Zmešamo s krompirjem in jogurtovim sirčkom ter ponudimo.
Po želji lahko krompir dušimo kar skupaj z jabolki v osnovni indijski omaki, ki smo ji dodali malo vode.
Priprava indijske omake curry: na kuhanem maslu nekaj minut pražimo začimbe, naprej cele, nato dodamo Se zmlete. Omako odstavimo, malo ohladimo in dodamo kislo smetano. Nato omako ponovno postavimo na ogenj, jo segrejemo in dodamo limonin sok. Ves Cas mešamo. Kislo smetano ali jogurt primešamo Sele tik preden ponudimo. Z omako lahko prelijemo riž ali jo dodamo duSeni zelenjavi.
Mini
Twiggy
Nada Vodušek
MODA DANES
Priprave na pomlad in poletje
Zvonka Makuc
Prihajajoče poletje naj bi ženske noge skrilo pod dolga krila, kar pa je komaj Se omembe vredno. Polemike o dolžini Zenskih kril že zdavnaj niso veC zanimive, Se manj pomembne. Zmeraj pa ni bilo tako.
Ko se je v šestdesetih letih pojavil mini, je povzročil pravi oblačilni Sok. »The Look«, ki ga je leta 1965 oblikoval John Bates, je bil sporen predvsem zaradi dolžine krila. Vsaj za producente televizijske nanizanke Maščevalci, ki so glavni igralki Diani Rigg (zanjo je namreč Bates oblikoval kostume novega »videza«) skušali rob krila na vsak način pomakniti navzdol h kolenom. Bates je bil seveda odločno proti.
Kamermani so »odkrili« še dodaten problem: Črno beli op art vzorci naj bi jim povzročali težave pri snemanju. Pa se je izkazalo, da se motijo in konec koncev je Bates požel zasluženo slavo. Oblačila so navdušila gledalce, postala so naslovna tema britanskih Časopisov in revij. Potem je »The Look« osvojil še tržiSCe, mini pa je bil top tema člankov in polemik. Nastalo je celo »britansko združenje za ohranitev mini krila«, ki je septembra 1966 pripravilo demonstracije pred Diorjevo modno hišo na dan, ko so tam predstavili novo kolekcijo dolgih plaščev in oblek. Faktografija je
natančna: štirje izmed njih so nosili celo dva transparenta: »mini krilo za zmeraj« in »podprite mini«. Predsednik te združbe pa je izjavil, da »delujejo za dobro človeštva«.
Po podatkih, ki jih je mogoče izbrskati iz takratnih člankov o modi, je bila panika nepotrebna. Mini ju sploh ni Slo slabo. Kot pravi Barbara Bernard, avtorica knjige Moda v Šestdesetih, je bil »The Look« z mini krilom vred trdno zasidran modni stil s Številnimi privrženci.
Ime Leslie Hornby danes najbrž nikomur nic ne pomeni. DrugaCe pa je z imenom Twig-gy. In vendar sta to le dve imeni istega suhljatega dekleta z velikimi
očmi in desko frizuro, ki je zaokrožilo podobo »looka« šestdesetih. Leta ’66, ko je bila stara sedemnajst let, jo je Daily Express proglasil za obraz leta. Le nekaj mesecev je potrebovala za to, da je postala najbolj iskana manekenka, ki so jo fotografirali za številne znane modne revije. Leta ’67 je njena podoba dobesedno preplavila svet. Njeno ime je postalo (in ostalo) sinonim za vse »suhice« tega sveta, njena izjava »Temu res ne morete reci postava, mar ne?«, pa anekdotična. In vsi so zaceli hujšati! Twiggy je odšla s sedemdesetimi. Hujšanje je ostalo moderno Se danes. Pa nikar tako radikalno kot pri Stephe-nu Kingu!
Prvi prijetni spomladanski dnevi so nam že dali Čutiti, da je nastopil Cas, ko se iz debelejših oblačil pričnemo leviti v tanjše in ko naša celotna zunanjost potrebuje nekaj osvežitev ter popravkov. Kakšnih, se boste vprašali? Smo, kakršni smo, pa naj bo to pozimi ali poleti. A ni cisto tako.
Pozna jesen in zima z večinoma slabim vremenom pogostokrat prikrijeta včasih neumite lase in premalo negovano kožo, nede-pilirane ženske noge ali okrog pasu nabrano salo, skrito pod dolgimi hlačami ali širokimi puloverji. Sonce, ki nas je začelo intenzivno osvetljevati, in toplota, ki nas počasi slači, pa vse, kar smo med mrazom zanemarili, potencirano odkrivata. Zato veselo na delo: v savne, fitnes klube, na trim steze in vožnje s kolesi v bližnjo in daljno okolico, na sprehod do prve reke ali znane turistične točke. Tudi malce posta ne bi škodilo in vsaj štirinajst dni kozarec mineralne vode namesto malega piva. Da o »kopalniških« pripomočkih, ki odstranjujejo predebelo kožo na komolcih in Se kje drugje, sploh ne govorimo.
Ko bo vse to za vami in bo vsaj delček vašega telesa obnovljen, se postavite pred ogledalo in kritično odločite, koliko je treba skrajšati lase in kakšno pomladansko oziroma pole-
tno modno linijo si lahko privoščite.
Oprijete majice in srajce ali Se vedno nekoliko ohlapne kroje, minico ali prek kolen segajoče krilo, ozke kavbojke ali sirSe hlaCe z gubicami v pasu, živahne tone ali raje umirjene nianse, velike fantazijske ali drobne diskretne vzorce. Ob tem opravilu bo dobrodošel tudi nasvet prijatelja ali družinskega elana, vendar mu morate stoodstotno zaupati.
Naslednja faza je pregled omare: kaj od zimske garderobe pride v poštev tudi za prihodnje dni in kaj je treba kupiti ali narediti na novo. Ce je v hiši veliko denarja, kar pa v naši deželi ni ravno običajno, potem seveda ob izbiri nove garderobe ne sme biti problemov. Skromnejši družinski proračun pa zahteva nekaj vec premisleka in domišljije, s tem pa nemalokrat veliko bolj učinkovite in individualne rezultate.
Za konec lahko seveda obnovimo Se modne smernice, aktualne za pomlad in poletje 1993. Veliko je naravnih materialov, od
platna, bombaža, garna do svile; prav tako barv, ki se vedno spremljajo vse, kar je zemeljskega. Ne manjkajo tudi Črna, temno modra in bela, pa tudi pastelni toni, ki tako zelo osvežijo naš videz. Linije so enostavne, gladke, a tudi bogate, romantične; vzorci nežni ali hudo pisani.
Hit je prozoren muslin prek tako ali drugače oblikovanih nedrčkov ali majic in za zelo pogumne le na golo kožo. Vse vec je tudi kvačkanih modnih elementov, ki so bili aktualni še v Šestdesetih letih. HlaCe so lahko kla-
sične ali spodaj rahlo zvončaste, krila pogosto dolga, obleke oprijete ali od pasu navzdol nabrane. Spet je zaželjeno večplastno oblačenje in izrezi so najrazličnejših oblik in velikosti.
Tudi moški se morajo oblačiti manj togo in strogo kot v zimskih dneh. Pastelne barve, bolj obarvane srajce in majice, lahki materiali, pogumnejši vzorci in kombinacije, ki zahtevajo malce premisleka, so tisto, kar jim bo popestrilo vsakdan in naredilo življenje prijetnejše. In to je vsekakor zelo pomembno.
OD DAJE V SLOVENŠČINI
® RAI 1
RETE 4
® TMC
B5 Koper
SLOVENIJA 1
Zgodbe iz školjke Tedenski izbor
Film tedna: Ev. kinematografija: Evropa, danski film Poročila
Filmsko popoldne
Buntz z Beverly Hillsa, 13., zadnji del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS 1405
Odletel bom, 20/21 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1430
Bennyjev prostor, ameriški film, VPS 1515
TV dnevnik 1 - slovenska kronika Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor Besede, besede, besede, tv-igrica Dnevnik 2, vreme Šport
Danes v parlamentu
C.A. Cueni: Iskanje Salome, 1/6 del Švicarske nadaljevanke, VPS 2040
Tednik, VPS 2130
TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215
Šport
Poslovna borza Video strani
SLOVENIJA 2
Turizem: Madeira, ponovitev Are: smuk ženske, prenos Are: smuk moški, prenos
Sanjska potovanja: Tako so živeli Maharadže, 3/12 del
nemške dokumentarne serije, ponovitev
Pred finalom SP v smučarskih skokih v Planici, ponov.
NBA košarka, posnetek: Chicago Bulls-Detroit Pistons
Obiski, ponovitev
Svet poroča, ponovitev
Videošpon
Ze veste
Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV dnevnik 2, vreme, šport
Povečava
Pogovor: Slovenska kinematografija jutri Kratki igrani filmi v produkciji E-Motion filma:
Metod Pevec: Karavla Damjan Kozole: Zdravljica Aleksandra VokaC: Križci in krogci Sova
On in ona, 3/13 del ameriške nanizanke Odletel bom, 21., zadnji del ameriške nadaljevanke Video strani
KANALA
RIS, risanke in spoti
Ninja želve, 49. del
Astrološka napoved
Drugačen svet, ponovitev 123. dela
MCM
Risanka
Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 124. del ameriške nadaljevanke Kulinarični kotiček, ponovitev 7. oddaje Dance Session, 22. oddaja o plesu Žametne sanje, italijansko/Španski film Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM
Video strani
m
KOPER
Primorski forum Primorska kronika
	Aktualno: Unomatti-		Nan.: Družina Ad-		Euronevvs	
	na, vmes dnevnik		dams, 6.50 Bradford,		Nad.: Doppio imbro-	
	Film: Smith il tacitur-		7.40 Jeffersonov!		glio, 9.45 Potere (i.	
	no (vestern, ’48, i.		Nad.: General Hospi-		Tarcisio Meira), 10.15	
	Alan Ladd), vmes		tal, 8.40 Marilena,		Terre sconfinate	
	(11.00) dnevnik		9.55 Ines, 10.50		Qualit& Italia	
	Nan.: Cuori senza eta,		Amanda, 11.50 Cele-		Variete: Tappeto vo-	
	La signora in giallo,		ste, vmes (9.30) vesti		lante	
	vmes (12.30) dnevnik		II pranzo e servito		SP v smučanju: ženski	
	Dnevnik in Tri minute		TG 4 vesti		smuk	
H	Fatti, misfatti e ...		Buon pomeriggio		Vreme (tudi ob 13.45,	
H	Aktualno: Primissima		Nad.: Sentieri, 15.05		15.45.17.45)	
ftgl	Nogomet: Italija-Malta		Greda, 15.45 Anche i		SP v smučanju: moški	
	Under 21		ricchi piangono Aktualno: Lui lei Tal-		smuk	H
	Mladinski variete: Big				La spesa di Wilma	B
	V Parlamentu in vesti		tro, nato (17.30) vesti		Film: A chi tocca toc-	B
	Aktualno: Italija, na-		Aktualno: C’ eravamo		ca (krim., ’78, i. Fabio	B
	vodila za uporabo		tanto amati		Testi, Assaf Dayan)	
	Dok.: Kvarkov svet		Nad.: La signora in ro-		Risanke	
	Vreme in dnevnik		sa, vmes (19.00) vesti		Šale, pepe e fantasia	
	Tribuna za referen-		Kviz: Il nuovo gioco		TMC News	
	dum, nato šport		delle coppie		Film: Sogni d’estate -	
	Variete: Partita doppia		Film: Senti chi p ari a		La storia dei Beach	
	Dnevnik		(kom., ZDA ’89, i.		Boys (pust., ZDA ’90,	
	Aktualno: A carte sco-		John Travolta)		i. Bruce Greenwood)	
	perte (vodi Claudio		Film: Staying Alive		Zgodovina rock glasbe	
	Donat Cattin)		(glas., ZDA ’83, vmes		TMC News in šport	
	Dnevnik in vreme		(23.30) vesti		EP v košarki	
	Danes v Parlamentu				Rubrika 0 zimskem	
					športu: Snežni planet	
					Dok.: Mesta sveta	
-	E	Tsl CANALE5				
F RAI 2
			
			Na prvi strani
	Otroški variete		Nan.: Un dottore per
	Jutranji dnevnik		tutti
	Rubrika 0 vrtnarstvu		Variete: Maurizio Co-
	Film: Una donna in at-		stanzo Shovv
	tesa di divorzio (’72)		Variete: ore 12
	Nan.: Lassie		Dnevnik TG 5
	Kratke vesti		Aktualno: Sgarbi quo-
	Segreti per voi...		tidiani
	Variete: I fatti vostri		Aktualno:	Forum,
	Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero		14.35 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo
			
	Nad.: Quando si ama,		parliamone,15.30 Sce-
	14.40 Santa Barbara		ne da un matrimonio
	Kronika v živo		Otroški variete
	Vesti in iz Parlamenta		Kviz: OK il prezzo e
	Aktualno:	Pogum		giusto, 19.00 La ruota
	življenja, nato šport		della fortuna
	Nan.: L’ispettore Tibbs		Dnevnik TG 5
	Nad.: Beautiful		Striscia la notizia
	Dnevnik in šport		Kviz: Tutti per uno
	Variete: Ventieventi		Arriva Extralarge
	TV film: L’ispettore		Nan.: Robinsonovi
	anticrimine (2. del)		Variete: Maurizio Co-
	Aktualno: Rock caffe		stanzo Shovv, vmes
	TG 2 - Pegaz		(24.00) TG 5 vesti
	Šport: Košarka		
			
/9§ ITALIA 7
^ RAI 3	
	Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti
	SP v smučanju: ženski in moški smuk
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Dok. DSE
	Samo za šport
	Športna rubrika Derby
	Neonevvs, nato pregled tujega tiska
	Dok.: Geo, nato nan.
B	Šport, vreme, dnevnik
B	Deželne vesti
	Tribuna za referendum, nato Blob in Una Cartolina
	Aktualno: II rosso e il nero (vodi M. Santoro)
	Dnevnik in Omnibus
	Dnevnik in vreme
ITAUA 1
Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papa Varieteja: Non h la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere
Šport in UnoMeteo Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke
3 Nan.: Beverly Hills 90210
3 Variete: Mai dire TV Film: Fuori nel buio (dram., ZDA ’86) Odprti studio
Risanke
Nad.: Čara a čara Nan.: Brothers News Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Risanke News Line Nan.: Samurai Il sasso nella scarpa Film: Cobra Mission 2 (pust., It.-Nem. ’87, r. M. Davis, i. Brad Clark, J. Maldovan) Vesti: News Line Colpo grosso story Film: La soldatessa al-la visita militare (kom., It. '77)
News Line - Vesti
TELEFRIUU
Nan.: Riuscira la... Kratke vesti Variete: Starlandia Nad.: California, 18.30 Destini Večerne vesti Rubrika: Parliamone Film: La chiave del mistero (krim., ZDA 72, i. S. Boyd)
NoCne vesti
S TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
Mannix, am. tv. nan. Stara devica, ponovitev filma
NoCni sodnik, naniz. Pustite jih živeti, dok. serija TV novice
Čarobna svetilka: Tečaj italijanskega jezika Sprehod po moderni umetnosti, ameriška ital. dok. serija Bersaglio, ponovitev Arhitektovi nasveti Turistična oddaja Primorska kronika Dnevnik
Mannix, ameriška tv nanizanka
NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka Meridiani
Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija
TV dnevnik Juke box, glasbena oddaja v živo, vodi Alex Bini
	
iniMF1 Avstrija 1	
	Cas v sliki
	Sinha Moča, 125. del
	Big Valley, serija
	Tibetansko višavje
	Knjiga o džungli: Kamor pade ljubezen
	Am, dam, des
	Alfred J. Kwak: Ugrabitev
	Artefix, otroški klub
	Prijatelji: Rdeče ali črno
	Cas v sliki, vreme
	Opojnost planin in pršič, 1/8 del: Dvojčka iz Seefelda
	Iskalca, ameriški vestern
	Vrata v pekel, ameriški film
	Manekenka in vohljač, serija
	Poročila/Tisoč mojstrovin
DMF Avstrija 2
	Šport: Smuk, 2, iz Aa-reja
	Tisoč mojstrovin
	Hooperman: Ljubezenske muke
	Kdo je kdo?, igra
	Regionalna poročila
	Cas v sliki, vreme
	Kultura
	Domače reportaže
	Trailer, za ljubitelje filma
	Pozor, kultura!
	Cas v sliki
	Pogovor s sodobniki: kipar A. Hrdlicko
	Propad imperija - SZ in njene države
	Poročila/Tisoč mojstrovin
QtD Hrvaška 1
Dobro jutro, Hrvaška Poročila
Zgodbe iz Monticella. 91. del Poročila TV šola
Nemščina, 7. lekcija Povejte mi, kaj naj počnem, 5. del Poročila
Ko se svet vrti, 91. del
Monofon
Poročila
Slika na sliko, ponov. Ingverjevo drevo, ponovitev 3/4 dela Poročila
Učimo o Hrvaški: Staro hrvaško kiparstvo Malavizija
Hrvaška država in ljudje
Poročila Danes v saboru Santa Barbara, 360. del am. nadaljevanke Dnevnik 1 Poslovni klub Me je kdo iskal?
Ekran brez okvirja Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja
D?	i 0 Hrvaška 2
B	TV koledar
	Seja poslanskega doma hrvaškega sabora
	Finale, smuk, zenske, posnetek iz Aare
	Dnevnik 1
	Brooklynski most, 10/11 del hum. nad.
	Ingverjevo drevo, 4., zadnji del angleške nadaljevanke
	Japonske sanje, dokumentarni film
	Metal-mania
	Horoskop
@ Madžarska	
	Dobro jutro
	Cez dan
	Peklenski raj, serija
	Klinika, pon. 4. dela
	Igra
	Novi reflektor
	Poročila
	Popoldanski saldo
	Helena, 22. del serije
	Za menedžerje
	Svet denarja
	Otroški kotiček, risanke
	Za boljši jezik
	Gledališki dnevnik
	Dnevnik
	Zasebni detektiv, kri-mi serija
	Nogometni pregled
	Bartok, sonata
	Dnevnik in dnevnik BBC
TV SLOVENIJA 1 / DANES OB 15.15
Slučaj lahko spremeni življenje
Ameriški barvni film Bennyjev prostor, režiserja Michaela Curtiza
| današnji film tiennyjev prostor obravnava življenje, Probleme in težave te-rr o pol tega Bennyja. Zaposlen je v tovarni, Jer vodi popravljalnico ?	dolo opravlja
: dolga leta in je povem suveren, zato pometa mLnL de^avnrca nedo-st Pjr Bennyjev prodi-/ Prav ta^° je samo-, en vladar tudi doma, Ner njegova prijateljica ma nobene besede, se niti drži v svojih ro-ail m je mož na mestu.
ie že v poznih ^dnph letih, se tudi v s lini lahko kosa z v °§° mlajšimi. Na
živi -	svojega
Zlvl)en)a je takorekoc
glavni. Življenje ima urejeno po lastnih predstavah o svojem mestu in vlogi, po lastnih normah in vrednotah.
Vendar se tudi Bennyjeva popolnost počasi ruSi. Na cesti ga napadejo in oropajo, poškodovanemu pa priskoči na pomoC prijetna vdova. V njeni oskrbi Benny spozna, da je vdova zelo simpatična, uglajena in mirna ženska. To mu zelo godi in Benny spozna, da bi bila vdova lahko ženska njegovega življenja. Tokrat pa se Bennyju zgodi, da ne gre vse tako, kot si je zamislil. Vdova noče niti slišati zanj. Toliko bolj, ko izve, da ima Benny stal-
no prijateljico. Razočaranju na intimnem področju sledi še neprijetnost v službi. Določijo mu mladega pomočnika, ki naj bi ga začel uvajati v svoje delo in Benny se Čuti ogroženega. Ogrožen postaja njegov prostor in to je začetek in konec njegove drame.
Režiser Michael Cur-tiz in scenarist J. Rufu s Galeb sta v ameriški kinematografiji že znan in uspešen tandem. Tokrat sta se lotila teme o temnopoltih ljudeh malo drugače kot smo je vajeni v ameriških filmih. Izhajala sta iz proletarskega okolja, v katerem je Benny iztopajoc posebnež.
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 14.00,
18.00,	21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14,05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
17.05	Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Stari gramofon;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val;
13.00	Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odme-
vi; 16.00 Glasba; 17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Zavrtite-Ugani-te; 22.20 Rock,
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Komedija; 11.05 Lahka glasba; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Jezik naš vsakdanji; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni pevci; 16.45 Tretja stopnica; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Koncert; 19.35 Zbori; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45
Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10,30 Primorski val; 11.00 Hladno-to-plo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17,30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS,
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.00 Dober dan otroci;
7.45	Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Val RK; 8.35 Popevka tedna;
9.00	Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9,50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Zema dneva; 11.00 Kam na počitnice; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah;
14.45	Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero;
16.00	Ob štirih; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly;
18.45	Jazz; 20.00 Nočni spored.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,
10.00	14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8,10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 8.50 Slovenska lahka glasba; 9.30 Pesmi New Age - VVorld Sounds; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Zenska v ospredju (M. Žižmond Kofol); 11.45 Orkestri; 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12.40 Sovodenjska dekleta; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: MePZ Hodeiertz iz To-lose v Španiji; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolu-tion rock.
Radio Koroška
Od 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zi-
*
;

.



SATELIT
SUPER
5.30	Victory, poslovne novice;
6.00	Super Shop; 6.30 Denar in politika; 7.30 Agenda; 8.00 Novice; 9.00 The Mix; 9.30 Super Shop; 12,00 Po letu 2000; 13.00 Agenda; 13.30 Inside Edition;
14.00	Travel magazine; 14,30 Me-dia TV; 15.00 The Jam; 16.30 On The Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Ho-ney West; 20.00 Videofashion;
20.30	Image Bank; 21.00 Inside Edition; 21.30 Film Europe; 22.00 Novice; 22.30 Evropa poslovno; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Sundowner (vestern, ZDA 1950); 0.35 Film Europe; 1.10 The Mix;
2.00	China News Europe; 5.00 The Mix.
SKY ONE
7.00	DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game;
11.00	Strike It Rich; 11,30 Drzni in lepi; 12.00 Hart to Hart; 13.00 Sokolov greben; 14,00 E Street;
14.30	Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 Diffrent Strokes; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Gam-mes VVorld; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Družinske vezi;
21.00	Melrose Plače; 22.00 Chan-ces; 23.00 VV.R.K.P, in Cincinnati;
23.30	Star Trek; The Next Generation; 0.30 Studs,
EUROSPORT
8.30	Aerobika; 9.00 Golf; 10.00 •Košarka; 12.00 SP v alpskem smučanju; 14.00 Košarka; 15.30 Konjeništvo; 16.30 Ford Ski Re-port; 17.30 Trans VVorld Šport;
18.30	EP v košarki; 22.00 Nogomet; 23.30 Košarka NBA; 1.00 Športne novice.
3sat
9.00	Čas v sliki; 13.10 Magazin; 14.25 Jazz International; 15.50 Lirika za vsakogar; 117.00 Mini čas v sliki; 17.10 Divje živali; 17.35 Hobotnica; 18.00 Šport; 19.00 Danes; 19,20 3Sat studio; 20.00 Stari;
21.00	Srečanja; 21.45 Kultura/Šport; 22.25 Tisti časi (Nem., 1960); 0.05 10 pred 10, nato Novice.
MTV
7.00	Awake On The VVild Side;
10.00	Video; 16.00 Greatest Hits;
17.00	Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Simon's Dance Party; 18.30 MTV Prime;
20.00	Dial MTV, 20.30 Most VVan-ted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Video; 3.00 Nočni video.
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 11.00 Torn Apart; 13.00 Blue; 15.00 Gunfight in Abilene; 16.30 Tail Gunner Joe; 19.00 Torn Apart;
21.00	Men Don't Leave; 23.00 The Haunted; 0.35 Kid; 2.10 Pri-son; 3.50 The Decameron; 5.35 My Son Johnny.
MOVIE CHANNEL
7.30	The Hurricane; 9,24 Around the VVorld in 80 Days; 10,15 Snowwhite in Happily Ever After; 11.35 VVhoopei; 13,10 The Ad-ventures od Marco Polo; 15.00 Absolute Strangers; 16,40 Snowwhite in Happily Ever After;
19.00	Star Trek - The Next Generation: Unification; 21.00 Filofax;
23.00	Let Him Have It; 1.00 The Hot Spot; 3.15 Father, Son and The Mistress; 4.50 This Earth is Mine.
PRO 7
5.10 Serije: Colt za vse primere,
5.55	Vicky, 6.19 Risanke, 8.10 Parker Lewis, 8,40 Neizprosna, a prisrčna; 9.35 Ratboy (ZDA 1986); 11.35 Ulice San Francisca; 12.30 Show Billa Cosbyja; 13.00 Vegas;
13.55	Kaktus Jack (vestern, ZDA 1979); 15.20 Neizprosna, a prisrčna; 16.15 Risanke; 18,00 Parker Lewis; 18.30 Show Billa Cosbyja;
19.00	Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Nepremagani (vestern, ZDA 1969, i. John Way-ne); 22.35 T.J. Hooker; 23.35 Bojevniki apokalipse (ZDA 1975); od 1.25 do 4.05 Ponovitve.
6.00	Jutranji magazin; 9.00 Serije in igre: Šef, 10.00 Bogati in lepi;
10.30	Cena je vroča, 11.00 Tvegano, 11.30 Družinski dvoboj; T2.00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.20 Kalifornijski klan; 14,10 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser;
17.00	Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99;
18.45	Poročila; 19,15 Eksplozivno;
19.45	Dobri časi, slabi časi; 20,15 Služba za vse življenje; 20.45 Na pomoč, moji družini se meša; 21.15 Klic v sili; 22.15 dr. Marcus Welby; 23.15 Gottschalk; 24.00 Zakon v Los Angelesu; 1.05 Nočni program.
SATI
5.30	Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.35 Pod kalifornijskim soncem, 9.25 Sence strasti, 10.10 Velika vaja (1964); 11.45So-sedi; 12,10 Kolo sreče; 12.50 Prosim, javi sel; 13.40 Sence strasti;
14.30	Sosedi; 14.55 Pod kalifornijskim soncem; 15.50 Trojica s štirimi pestmi; 16.45 5 krat 5; 17.20 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Točka, točka, točka;
19.30	Kolo sreče; 20.10 Cluedo; 21.20 Halli galli; 22.15 murphyjev zakon (krim., ZDA 1985); 24.00 Ponoči, ko se Drakula zbudi (srh., Šp.-lt.-Nem. 1969); 1.25 Trojica s štirimi pestmi; 2.15 Pregled programa, Videotext.
PREMIERE
7.00	Romeo predstavlja; 8.00 Box Office America; 8.25 Ne popusti, Pat (Avstral. 1990); 10.10 Hladnokrvni VVolf (Fr.-Šp. 1990); 12.00 0137 intervjuji; 12,45 Šport; 12.50 Showbiz; 14.15 My Blue Heaven (kom., ZDA 1990); 15.50 Pojočim rudarjem ni lahko (kom., ZDA 1989); 17,30 Omen IV: Ppre-bujenje (srh., ZDA 1991); 19.00 Kino; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20.15 Vrnitev iz pekla (ZDA 1989, i. Bruce VVillis); 22.05 Kids in the Hall; 22.35 Oscar (kom., ZDA 1991, i. Sylvester Stallone); 0.20 V preddverju pekla (ZDA 1990).

Četrtek, 25. marca 1993
EVROPA / NA ZAHODU LEPŠE KOT NA VZHODU
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE
STOCKHOLI
MOSKVA
K0BENH/
O MINSK
LONDON
U HAMBURG
AMSTERDAM Q BERLIN
O VARŠAVA
O PRAGA
MUNCHEN
^ O DUNAJ O LJUBLJANA
zOrich
MILANO O 4
SOFIJA
O MADRID
LIZBONA
O ANKARA
ATENE
PALERMO
TRIPOLI
VČERAJ
I Lod -20 C°!	1-20/-10 C° 0,0/0 C° [IjO/lO C’ [0
10/20 C° 120/30C“
j nad 30 C°
	
O	
jasno	
0.	
poloblačno	
O	
oblačno	
f	
nevihta	
4	
dež	
*	
sneg	
S	
	
megla	
topla
fronta
hladna okluzija fronta
VREMENSKA SLIKA
Po prehodu hladne fronte je nad zahodnim in severnim Sredozemljem še območje nizkega zračnega pritiska. Nad
naše kraje doteka mrzel in vlažen zrak.
TEMPERATURE
PO SVETU
HELSINKI....	-2/3
OSLO......... -2/6
STOCKHOLM...	-1/9
K0BENHAVN...	2/8
MOSKVA......	-2/5
BERLIN....... 3/10
VARŠAVA.....	2/15
LONDON......	0/12
AMSTERDAM...	1/9
BRUSELJ.....	2/11
BONN......... 2/12
FRANKFURT...	2/13
PARIZ........ 4/10
DUNAJ.......	7/18
MUNCHEN.....	4/12
ZURICH......	3/10
ŽENEVA......	5/12
RIM......... 12/17
MILAN....... 11/18
BEOGRAD.....	8/22
NICA........ 11/15
BARCELONA...	12/17
BUKAREŠTA...	4/25
CARIGRAD....	9/19
MADRID......	8/19
LIZBONA..... 13/19
ATENE....... 10/19
LARNAKA.....	8/18
TUNIS........ 8/21
AL2IR........ 8/20
MALTA....... 11/20
JERUZALEM... 10/19
KAIRO....... 13/24
C A
središče središče ciklona anticiklona
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.56 in zašlo ob 18.21. Dan bo dolg 12 ur in 25 minut. Luna bo vzšla ob 06. uri 24 minut in zašla ob 20. uri 54 minut.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.20 najniže -48 cm, ob 10.23 najvišje 30 cm, ob 16.02 najniže -32 cm, ob 22.14 najvišje 50 cm. Jutri: ob 4.49 najnižje -47 cm, ob 10.55 najvišje 26 cm, ob 16.25 najnižje -26 cm, ob 22.30 najvišje 46 cm.
ALPE-JADRAN / SE EN DAN S PADAVINAMI
TEMPERATURE
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA....	7/6
TRST........ -/10
CELOVEC....	6/6
BRNIK........ 6/5
MARIBOR....	4/7
CELJE........ 6/7
NOVO MESTO	7/5
NOVA GOR....	10/8
MUR. SOBOTA	6/9
PORTOROŽ.....	11/12
POSTOJNA.....	8/4
IL. BISTRICA.	10/7
KOČEVJE......	7/5
ČRNOMELJ...	9/6
SL. GRADEC...	5/5
BOVEC......	8/7
RATEČE.....	4/3
VOGEL......	0/-1
KREDARICA	-4/-7
VIDEM......	-/8
GRADEC.....	5/5
MONOŠTER...	5/7
ZAGREB.....	8/7
REKA........ 12/8
V SLOVENIJI: Oblačno bo s padavinam, v ni2-	SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi drugod bo obta-
nah bo predvsem snežilo. Na Primorskem bo	Cno s padavinami. V nižinah severne Italije bo
phata burja. Temperature bodo od 0 do 5, na deževalo, drugod pa snežilo. Ob Jadranu bo Primorskem do 8° C.	phata baja. Htadno bo.
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
A *
pod 10% pod 5
AA **
10-30%	5-10
444 ^
30-50%	10-30
********
50-80%	30-60
<>
nad 80%
*** *** *** ***
nad 60
NEVIHTE
nad 10 m/s
V SLOVENIJI: Oblačno bo, vetrovno spremenilo, in precej hladno. Ponekod bo občasno rahlo snežilo ali deževalo. Na Primorskem bo pihala močna burja.
OBETI: V soboto se vreme ne bo dosti
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na rrA zraka:
Ljubljana	19
Maribor	53
Celje	26
Trbovlje	73
Hrastnik	26
Zagorje	41
Šoštanj	64
Kritična 24-urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri:
Mura, G.Radgona: 138, Drava HE Dravograd:—; Sava Radovljica: 34,Sava Šentjakob:—, Sava Radeče: 94, Sora Suha:95, Ljubljanica Moste: 39, Savinja Laško: 86; Krka Podbočje: 72, Kolpa Radenci: 82, Soča Salkan:167.	_
lW


Ut
¥1
CE

M
feJk
HOROSKOP
Piše:
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/20-4 : Včerajšnje druženje je bilo vsekakor več kot le prijetno in uspešno, težko pa bi enako rekli za poslovni sestanek, kjer bodo prišle na dan vse razlike v mnenjih.
BIK 21-4/20-5 : Zavedate se, da se bo vaš načrt posrečil le, če boste na plan potegnili vsa pomembna znanstva. Čeprav se sicer ne ozirate na pripombe sodelavcev, boste tokrat požrli marsikatero grenko.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Čeprav se vam zdi, da bo današnji dan povsem v redu, ste hote ali nehote zanemarili včerajšnje težave z znancem, ki se bo se lep čas trudil, da vam vrne milo za drago.
RAK 22-6/22-7 : Sposodili ste si denar, zdaj se pa pritožujete nad zahtevo, da vse vrnete v natanko dogovorjenem roku. Zahteva je popolnoma upravičena, zato naredite tako.
LEV 23-7/23-8 : Negotovost, ki vas sem ter tja prevzema, je za vas popolnoma novo čustvo, s katerim pa se precej težko sprijaznite. Z učenjem bo prišla tudi samozavest.
DEVICA 24-8/22-9 : Dve glavi vesta več kot ena, zato se le pogumno odprite pred prijateljem in se posvetujte, kako bi razrešili svoje finančne težave. Zvečer sprostitev.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Končno se je vse razčistilo v vaših osebnih zvezali, zato se boste lahko mirne duše posvetili poslovnim skrbem. Počasi pripravljajte teren za nov napad.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Zanesel vas bo jutranji ugodni razvoj dogodkov, zato boste prepričani, da so včerajšnje težave zbledele in jih ni več. Kako se motite, vam bo postalo jasno že popoldne.
STRELEC 23-11 /21-12: Prav zelja po osebnem potrjevanju in uveljavljanju vas bo vodila, ko se boste trudili spraviti v tek eno svojih najbolj ustvarjalnih idej.
KOZOROG 22-12/20-1 : Naj vas nocojšnja mirna idila doma ne zapelje v misli, da se je zdaj vse uredilo. Hude ure se prihajajo, saj vam partner nikakor ne more oprostiti zadnje poteze.
VODNAR 21-1/19-2 : Ni vam sicer Se popolnoma jasno, dozdeva se vam, da partner tokrat ne stoji stoodstotno za vami oziroma po svoje blokira vašo idejo v zvezi z novimi službenimi podvigi.
RIBI 20-2/20-3 : Čeprav težko, ste bili nič kolikokrat zelo uspešni pri tem, da niste pustili čustvom prevladati nad razumom, zaradi Cesar bi reagirali vzkipljivo. Tudi zdaj bi se morali potruditi.
CESTE / MOKRE IN SPOLZKE
0	ZASTOJI
X	ZAPRTA CESTA
A	POPRAVILA NA CESTIŠČU
*	POLEDICA
0	SAMO Z ZIMSKO OPREMO
989	ŠPORTNA PRIREDITEV
EE	GOSTA MEGLA
B	BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
Vse ceste so mokre in spolzke, vendar promet po njih poteka brez zastojev.
Na mejnem prehodu Ljubelj so za vsa vozila obvezne verige, sicer pa na mejnih prehodih prometa poteka tekoče.
	SNEŽNE RAZMERE (v cm)			
SLOVENIJA		FURLANIJA-JK		KOROŠKA
Kope		...-/20	Cimolais			-/-	Podklošter	-/35
Vrhe			-/-	Claut			-/•	Bad Kleinkirchheim ...20/50
Lontovž			-/-	Piancavallo		.10/20	Pliberk/Peca	-/30
Stari vrh			Žabnice/Ovčja vas.		-/-	Sloveniji Plajberk	-/50
Rogla		...-/30	Raibl			-/-	Dobrač	-/30
Kanin		-/50	Farni Avoltri			Nassfeld/Mokrine „60/80
Cerkno		...-/35	Farni dl Sopra		...0/20	Spittal/Goldeck	5/55
Soriška planina			-/-	Paluzza-Timau		.20/30	Fleiligenblut	20/140
Vogel			Paularo			Katschberg	60/80
Kabla		...-/20	Pontebba		.35/35	Koralpe/Golica	-/30
Mariborsko Pohorje..-/15		Pradibosco		.30/60	Kotschach/Mauthen	20/30
Kranjska gora			-/-	Pralo Carnico			-/-	Mallnitz	10/150
Pokljuka 			-/-	Zoncolan		....0/30	AVSTRIJA
Rog - Črmošnjice..		-/-	Sauris			0/0	Arlberg	35/330
Prvine			-/-	Sella Chianzutan.		•/■	Seefeld	20/70
Jezersko			-/-	Nevejsko sedlo		.10/80	Kitzbuhel	10/75
Ulovka			-/-	Višarje		.35/60	Obertauern	120/220
Krvavec			-/-	VENETO		Zeli am See	20/100
Črni vrh			-/-	Sappada		.10/50	Schladming/Planai .10/100
V VEDNOST
Vpliv vremena na ljudi
Na vse, ki so zdravi, deluje zmerno izpostavljanje dražilni klimi vzpodbujajoče in utrjuje njihov organizem. Veliko bolj previdni morajo biti tisti, ki trpijo zaradi kakšne bolezni. Le zdravnik je tisti, ki lahko presoja ali je dražilni učinek gorske klime za pacienta ugoden ali ne in kakšna mera dražljajev pacientu še koristi. V splošnem veljajo naslednja priporočila.
Dražilna gorska klima ugodno vpliva na poteK alergijskih bolezni kot so bronhialna astma in nekatere vrste rinitisa. Priporočajo jo tudi prI sladkorni bolezni in nepravilnem delovanju žleze SCitnice. V preteklosti so nekajmesečno bivanje v dražilni klimi svetovali tudi otrokom z nagnjenjem do nekaterih boleznih.
Visokogorsko klimo odsvetujejo ljudem z močno povišanim krvnim pritiskom, okvarami pljuč, akutnimi boleznimi s povišano telesno temperaturo in boleznimi srca.
Pri nas bioklimatski pogoji dražilne gorske klime Se niso bili ustrezno ovrednoteni. Se največ so na tem področju naredili na Rogli. Na osnovi razmeroma skromne količine meteoroloSkin podatkov, ki ni dovoljevala popolne razčlenitve, je bila za Roglo narejena ocena bioklimatskm pogojev.
Orografske danosti Rogle nudijo širok razpon zdravilnih učinkov klime. Na vrhu grebena pozimi prevladuje klima z mrzlim občutjem, v poletnih mesecih pa rahlo dražilna klima brez vročinske obtežitve. Na južnih pobočjih je močno draZil-na klima predvsem januarja in februarja. Strnjeni gozdovi na tem območju so pomembna obogatitev bioklimatskih razmer.
Tanja Cegnar