YU ISSN 0351-2851 I m I 1 Jm LETNIK VII VOLUME VII ŠTEVILKA 27-28 NUMBER 27-28 MAREC-JUNU 1986 MARCH-JUN 1986 ACROCEPHALUS Ornitološki suplement Biološkega vestnika. dvomesečno glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Jugoslavija bimonthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia, Yugoslavia naslov uredništva editorial address urednik editor uredniški svet editorial council oblikovalec designer tipkanje typing lek tor ja readers tisk print cena price 61000 Ljubljana, Langusova 10 Iztok Geister 64202 Naklo, Pokopališka 13,tel.064 47170 dr. Matija Gogala, Janez Gregori, Boris Krystufek, dr. Sergej D.Matvejev, Dare Sere, dr. Andrej Župančič Iztok Geister Elizabeta Beševič Janko Kovačič (za slov.-for slov.) Hinko Ciglič (za ang.-for engl.) Sitotisk Janja Andrej Košir Žeškova 5, Kranj 100 din za številko DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE - JUGOSLAVIJA BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA - YUGOSLAVIA naslov address predsednik president podpredsednik vicepres ident tajnik secretary blagajnik treusurer žiro račun izvršilni odbor letna članarina Langusova 10, 61000 Ljubljana Rudolf Tekavčič 61351 Brezovica 350, tel.: 061 653506 Dr. Andrej Župančič Veselo\a 10, 61000 Ljubljana, tel.: 061 216974 lomi Trilar Pot v Bitnje 12, 64000 Kranj Dare Sere Glinško\a ploščad 12, 61000 Ljubljana tel.: 061 348274 50101 - 678 - 73884 Franc Bračko, Janez Gregori, Peter Grošelj, Tomaž Jančar, dr. Sergej D. Matvejev, Slavko Polak, Andrej Sovine, Dare Sere, Borut štumberger, Rudolf Tekavčič, dr. Andrej Župančič, lomi Trilar, Jana Vidic. jake in študente) in 2.000 din za ustanove. 1 Daljnogled, svinčnik, papir in še kaj Binoculars, pencil, paper... Ste že slišali za računalnik? Vprašanje je skoraj prav tako neumno, kot če bi vpras'ali Amerikanca, ali je ze slišal za coca-colo, saj ima pri nas računalniško stran ze vsaka druga revija, le vsaka revija pa je verjetno vsaj enkrat objavila kakšen prispevek, ki je govoril o K-bitih, mikročipih, spominu, basicu,..Vsi ti "čudni izrazi o računalniku" pa lahko koristijo tudi kakšnemu amaterskemu orni-tologu. Na začetku naj se ustavim pri problematiki, za katero vsi vedo, da se lahko rešuje s pomočjo računalnika. To je izračunavanje različnih parametrov iz kopice podatkov. Za računanje povprečne vrednosti, mediane, za iskanje najnižje in najvišje vrednosti iz recimo stotih meritev jajc bi ob pomoči le svinčnika in papirja potrebovali kar nekaj časa, preden bi lahko pod črto zapisali vse štiri vrednosti. Öe ne prej, bi se zagotovo zamudili pri iskanju mediane (centralne vrednosti), ko bi razvrščali podatke v padajočo oziroma naraščajočo vrsto. Računalnik pa bi vse štiri operacije izvršil tako rekoč v enem zamahu in pri tem delu ne bi po-točil niti kaplje znoja. Mi bi mu morali preko tipkovnice le posredovati vse podatke. In ko bi imel podatke ze v spominu, bi lahko s pritiskom na eno tipko hitro in zanesljivo izračunali tudi vse kvadrate in korene, ki vstopajo v igro npr. pri standardni deviaciji, in še vse ostale zapletene matematične ter statistične operacije, o katerih se nam amaterjem še sanje ne. Poleg tega pa nam ra,čunalnik lahko izračunane vrednosti predstavi tudi v obliki tabele ali grafikona, ki nam včasih pokaže zakonitosti, katerih iz golih številk morda ne bi nikoli opazili. (Za izdelavo diagrama z računalnikom na tabeli 1 sem porabil manj kakor 10 minut). Tudi pri shranjevanju podatkov nam računalnik lahko prihrani prenekatero minuto, pri večji količini podatkov pa tudi uro. Poglejmo na primeru shranjevanja podatkov o gnezdenju nekaj prednosti, ki nam jih nudi. Pri sledenju gnezditvene dinamike se nam, če smo vsaj malo zagreti za iskanje gnezd, ze v dveh letih nabere gora podatkov. Ime vrste, višina gnezda, zneseno prvo, zadnje jajce, izležen prvi, zadnji mladič, število jajc, mladičev...res Veliko podatkov. Če ostanejo v zapiskih, ki smo jih naredili na terenu, nam bo brskanje med zvezki in papirji ob ponovnem iskanju slej ko prej vzelo voljo do nadaljnega dela. Dobra rešitev je kartoteka, v katero po v naprej izbranem sistemu za iskanje, ključu vstavljamo podatke. Toda tudi kartoteka ima svoje pomanjkljivosti . Kartoteko bi verjetno uredili "po vrstah". Vse sinice skupaj, vse čigre skupaj itd. Tako bi v kratkem času našli podatke za vsako vrsto, ki bi nas zanimala. Toda če bi hoteli izvedeti, katere vrste so imele mladiče ze v aprilu, bi nam ta ključ za iskanje po kartoteki ne koristil bolj kakor ključ, ki ga imamo za odpiranje vhodnih vrat, saj bi morali pogledati na vsak listek, če ima pri rubriki mladiči vpisano številko 4 ali pa april. Za hitro iskanje bi v tem primeru potrebovali kartoteko, urejeno po ključu za iskanje mesecev, v katerih so ze čivkali mladiči. Torej vse vrste, ki so imele aprila ze naraščaj skupaj, ločene od tistih, ki so ga imele šele maja ali junija. In v čem je tukaj prednost računalnika? Z uporabo računalnika bi dobili katero koli informacijo z dvema ukazoma, ki bi nam vzela le nekaj sekund časa. To je prednost v hitrosti pristopa k podatku. S prvim ukazom bi sporočili računalniku, po katerem ključu naj išče z drugim pa, katero številko ali katero besedo naj išče. Odtipkali bi "KLJUÖ -mladiči" in "IŠČI - april". Računalnik bi preletel vse zapise in nam posredoval tiste, ki bi imeli pod rubriko mladiči navedeno besedo april. In pri vsem tem udobju in hitrosti bi količino informacij v obsegu Ameriške enciklopedije lahko Naj ob koncu na kratko omenim se dve zanimivosti. Računalnik nam lahko analizira ptičje petje, tako da z njim ločimo tudi petje dveh populacij iste vrste, katero se nam sicer zdi identično. Na Zahodu s pomočjo računalnika in video kamere tudi zasledujejo gnezditvene poteke raznih vrst ptic. Prednosti pri tem so velike. Računalnik in kamera sta v svojem delu neutrudna, negibna in dosledna. Gnezdo lahko opazujeta tudi v razmerah, ko je to človeščemu očesu onemogočeno (gosta megla, tema...), rezultate pa shranita in primerno obdelata. Cisto za konec pa se to: Ta prispevek sem naredil, ne da bi v roke vzel svinčnik. Tudi to mi je omogočil računalnik. 4000fr ULOU PTIC U LETIH 1935 DO 1982 35 48 60 11 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 UIR:flcrocephalus KOMENTAR K TABELI 1: Grafikon, ki sem ga izrisal s pomočjo računalnika, predstavlja ulov ptičev v Sloveniji od leta 1935 do leta 1982. Podatke za obdobje 1935 do i960 sem vnašal kot stolpce, od leta 1972 pa so bili podatki na voljo za vsako leto, zato sem jih predstavil zvezno. Tome Davorin Ljubljana Jamova 66 3 Zimski ornitološki atlas Slovenije 1982/83 in 1983/84 Winter Ornithologie atlas of Slovenia (1982/83 and 1983/84) PREDGOVOR Ptice kartirarriO pozimi v Sloveniji od leta 1979. Do lanske zime je za karti-ranje skrbel I. Geister, odtlej zanj odgovarja A.Sovine3 ki je tudi pripravil poročilo za polpreteklo obdobje. Organizatorju in popisovalcem se zahvaljujemo za dosedanji trud in vabimo k sodelovanju tudi v prihodnje. Izvršni odbor UVOD V zimi 1982/83 je sodelovalo 32, v zimi 1983/84 pa 17 sodelavcev, v obeh zimah 40 opazovalcev: opazovalec observer kraj place sodelovanje colaboratLon 82/83 83/84 Tomaž Božič Prežganje Franc Bračko Maribor Milan Cerar Ljubno ob Savinji Starko Drašček Nova Gorica Drago DvanajšČak Ljubljana Iztek Geister Naklo Miro Hribar Mengeš Ixobrychus Koper Tomaž Jančar Ljubljana Franc Janžekovič Bukovci + + + + + + + + + + Emil Keršič Zg. Polskava • + KMR Koper Koper + Rajko Koražija Maribor + + Boris Kozinc Lesce + + Andrej Kranjc Postojna + Alojz Lenarčič Jeseni ce + Božidar Magajna Ljubljana + Tihomir Makovec Koper + Marko Mi klavec Koper + Borut Mozetič Koper + Zdravko Mozetič Bukovica + Iztok Noč Bled + Goran Palčič Koper + Slavko polak Knežak + + Miroslav Repar Dutovlje + Jože Resman Hrastnik + Marjan Rogi na Ravne na Koroškem + Erih Senekovič Maribor + Andrej Sovine Ljubljana + + Dare Sere Ljubljana + Iztok Skornik Koper + 4 + + + + Borut Štumberger CLrkulane + Rudolf Tekavčič Brezovi ca + TomL Trilar Kranj + Peter Trontelj Ljubljana + ML lan Vogrin HotLnja vas Branko Vreš Dravograd Iztok Vreš Slovenska Bistrica + Ivan Zlokko Hrastnik + Viljem Žgavec Godovi č + REZULTATI V zimi 1982/83 smo opazovali v 42 kvadrantih, v 1983/84 v 24 in v obeh zimah v 53 kvadrantih. Žal je hLlo precej obrazcev nepravilno izpolnjenih. Na nekaterih so bili na enem obrazcu podatki za meseca december in januar skupaj ali celo še za mesece februar, marec in november. Neuporabni so bili tudi vsi tisti vprašalniki, kjer so kili na enem obrazcu podatki za več kvadrantov. mesec month leto year december 1982 132 januar 144 1983 132 december 1983 108 januar 118 1984 108 Tabela 1: Prikaz števila vrst3 opaženih v posameznih mesecih in skupaj V zimah 1982/83 in 1983/84 Table 1: Numbers of specis observed monthly and in total in winters 1982/83 and 1983/84 štev. vrst skupaj v skupaj number of zimah v letih species total in total winters in years 154 • i 65- 1-< AA AS 33 4 1 7M(. f* n *} •S.33-^ ° ¦& f*V 20 49 f 38 ? <8 1 I P- r" - - Slika 1: Prikaz števila vr$t3 opaženih V posameznih kvadrantih V zimah od 1979/80 do 1983/84. Figure 1: Numbers of species observed in winters from 1979/80 to 1983/84 RAZPRAVA Oglejmo si nekatere zanimivejše ugotovitve za nekaj ptičjih vrst. Podatki izvirajo izključno iz prispelih poročil sodelavcev ZOA v zimah 1982/83 in 1983/84. Vmes so še nepreverjeni podatki, ki čakajo na potrditev komisije za redkosti. SLAPNIKI IN POTAPLJAVCI "Najbolj zanimiva ugotovitev pri slap-nikih je, da je bilo v obeh zimah zelo malo podatkov za polarnega slapnika, več pa za lednega slapnika, kar je v nasprotju s pričakovanji. Pri ponir-kih pa so bili rezultati pričakovani: zelo malo opažanj zlatouhega ponirka in precej več crnogrlega ponirka. Razlikovanje med slapniki v zimskem perju pa tudi med obema "črnima" pori rkorna zahteva precej previdnosti, še posebno, če opazujemo z večje oddaljenosti , sicer so zamenjave zelo verjetne, Morda ne bi bilo odveč, če bi v posebnem sestavku /npr. v rubriki "Vprašanja ornitološkega atlasa" v Acrocephalusu/ predstavili zimsko obarvane slapnike in ponirke. PLOJKOKLJUNI V zimah 1982/83 in 1983/84 imamo podatke le za sivo gos. Za druge vrste gosi ni podatkov, precej pa je hLlo na vprašalnikih pripisov "opaženi klini gosi Anser sp." ipd. O problemih pri določevanju gosi je pisal I.Geister v uvodniku v 25. številki Acrocephalusa. Slika 1: Zimska razširjenost griloka navadne postovke, polarnega in lednega slapnika v Sloveniji v zimah 1982/83 in 1983/84 Figure I: Winter distribution of Serin, Kestrel3 Black-throated and Great Northern Diver in Slovenia in winter 1982/83 and 1983/84 Poudariti je treba, da je identifikacija vrste, ko visoko preko nas leti klin gosi , prak ti čno nemogoča. Razveseljivo je, da smo v zimah 1982/83 in 1983/84 opazovali kar 19 vrst rac! UJEDE V teh dveh zimah sta bili poleg pogoste navadne kanje opaženi tudi koconoga in rjasta kanja. Nekaj je tudi podatkov o opazovanju sckoliča, ki je sicer pri nas zelo redek. Potrebno bo preveri ti, ali ne gre morda za zamenjavo s kakim drugim sokolom ali celo s skobcem, morda pa je nastala zamenjava celo zaradi terminologi je. POBREŽNIKI Največ vrst iz te skupine ptic je bilo opaženih na obali f Med bolj nenavadnimi so posamezni podatki za črnega, pikastega in močvirskega martinca. Za pri bo in kozico lahko ugotovimo, da december 1982 ^ "^ december 1983 januar 1983 ^jj^ januar 1984 sta tudi pozimi pri nas lokalno razširjeni. Opozoriti pa je potrebno na razlikovanje med kozico, čoketo in puk-ležem. V zimi 1982/83 sta bili ob morju opaženi navadna in mala čigra, naslednjo zimo pa čigre niso bile opažene. PEVCI Zanimivosti med pevci je bilo precej in vseh v tem poročilu zaradi omejenega prostora ni mogoče podati. Objavljeni bodo v končnem poročilu. Omejimo se le na najbolj presenetljiva opažanja. V zimi 1982/83 so bili pri nas opaženi tipični selivcL:drevesna dpa, repaljščica in /ponovno/pogo-relček! Vse te vrste so zamenljive z drugimi vrstami, ki jih pozimi pri nas večkrat opazujemo, cena. zato zamenjava ni izklju- Drevesna cipa je pozimi podobna pri nas običajni zimski vrsti - mali dpi, vedno več pa je tudi zimskih opažanj prosnika in Šmarnice, ki sta podobna re-paljščici oziroma pogorelčku, pri pogo-relčku in šmarnici sta zamenljivi le samici . Tudi pri vrstah, za katere nismo dobili nobenega poročila, lahko ločimo več skupin: - za planinsko kavko npr. v zimi 1983/ 1984 ni v prispelih obrazcih niti enega podatka, pa vsi, ki smučamo v Kranjski gori ali na Krvavcu, vemo, koliko teh črnih ptic kroži v bližini. V tej zimi pač ni bilo nobenega opazovalca v teh kvadrantih. Drug primer pa so težje odkrivne vrste, kot so npr. kure, sove in nekateri detli. Za te vrste, kljub temu da nimamo nobenega poročila, latico predvidevamo, da so pri nas tudi pozimi . - pri nekaterih vrstah, ki so bile opažene le v eni zimi, lahko sklepamo, da se neredno pojavljajo pri nas. Šolski primer je pegam, za katerega iz zime 1983/84 ni nobenega podatka. Podobno je z nekaterimi vrstami rac, pobrežnikov, pe^ in drugih. - nekatere vrste se sicer redno pojavijo vsako zimo, so pa zelo rečke, Tipična primera sta veliki srak oper in vinski druzg. V obeh zimah je bilo precej podatkov, ki so hili zanimivi za objavo v Acro-cephalusu. Zanimivejše vrste z vprašalnika so: vranjek , koconoga kanja, sckolič, puklež, črni martinec, ta-mariskovka, brkata sinica, laški vrabec, severni repnik .. .Med vrstami , ki niso na vprašalniku, pa so predvsem zanimivi: beloliska, rjasta kanja, pikasti martinec, močvirski martinec, navadna čigra, mala čigra, drevesna cipa, repaljščica, šmarnica, pogo-relček... Ornitologe, sodelavce TOPS, ki so opazovali katero od zgoraj navedenih vrst, naprošamo, da pošljejo krajši prispevek s podatki o opažanju za objavo v Acrocephalusu. SUMMARY The author vepovts on the. msults öf winter mapping in 1982/83 and 1983/84 when 154 bird species were recorded ( 144 in 1982/83, and 118 in 1983/84). Discussion is also devoted to the occurrence of the migratory birds in winter on the Slovene coast. Such drastic examples are the Tree Pipit3 the Winchat, and the Redstart, all of wich can possibly be, according to the author, mista-* ken for cognate species also wintering in Slovenia. Mapping of the winter Ornithologie atlas which, in Slovenia, began in 1980 is being continued. LITERATURA Geister I.(1980):Zimski ornitološki atlas. Aerocephalus I,št.4. Geister I. (1982) :Zimski ornitološki atlas Slovenije 1980/81 in 1981/82. Aerocephalus III,št. 11-12. Gregori J.,Kreač I., (1979) :Naši ptiči. DZS Ljubljana. Matvejev S.D.,Vasic V.F. (1973) :Cata-logus Faunae Jugoslaviae. Ljubljana Andrej Sovine Cesta VII korpusa 76 61000 Ljubljana ¦ :¦: m- Iz zapuščine Alberta Dolinska 7 Pojavljanje velike bele čaplje Egretta alba na Dravi med Ptujem in Ormožem Occurrence of Great White Egret Egretta alba on the Drava River between Ptuj and Ormož Že od nekdaj, ko so še bila v modi ptičja peresa, je ta velika bela ptica privlačevala lovce in trgovce, katerih cilj je bil lahek zaslužan s preprodajo njenih snežno belih peres. Takratna modna maha in današnje onesnaževanje okolja in izsuševanje močvirij botrujejo njenemu močnemu številčnemu upadanju. Danes jo štejemo za ogroženo vrsto in jo poskušamo zaščititi . V avstrijski Rdeči knjigi ogroženih živali jo uvrščajo v skupino močno ogroženih živali. Razširjena je v Evropi, predvsem v JV delu, v prednji Azi ji , Afriki, Avstra-li ji , Amer-ki . Katalog favne Jugoslavije jo obravnava kot negnezdilno, ki se skozi celo koledarsko leto zadržuje v Sloveniji. Gnezdi v Makedoni ji, SlavonL ji , Vojvodi ni , južni Črni gori , kot možna gnezdi lka je zastopana tudi v posavskem delu Bosne in Hercegovine. Velika bela čaplja je klatež in seli vec, ki odleti avgusta, septembra pa tudi oktobra. Evropske velike bele čaplje prezirnu je jo v severni Afriki in jugozahodni Aziji, priložnostno tudi "doma". Vračajo se marca, aprila in maja Opazovanja velike bele čaplje v Bukovcih pri Ptuju, na Ormoškem jezeru in na Ptujskem jezeru: datum število opazovalec date primerkov number of kraj ~^„a «„ observer place species 29.7.1981 Ormoško jezero 1 B.Štumberger 30.7.1981 Ormoško jezero 1 B.Štumberger 5.9.1981 Bukovci 2 B.Štumberger 31.12.1981 Ormoško jezero 1 G.Lukač 1.2.1982 Ormoško jezero 2 B.Štumberger 20.2.1982 Ormoško jezero 1 B.Štumberger 8.10.1983 Bukovci 1 F.Janžekovič 28.12.1983 Bukovci 2 F.JanžekovLč 21.1.1984 Bukovci 1 F.Janžekovič Foto 1: Drava pod jezom v Markovoih leta 1979. (J.Lampio) Photo 1: The Drava River at Markovei in 1979. (J.Lampio) 9.2.1984 Ormoško jezero 17 F,Janžekoyič 10.2.1984 Bukovci 2 ¦i 22.2.1984 Bukovci 1 » 27.2.1984 Bukovci 3 5.3.1984 BukovcL 3 ii 28.9.1984 Bukovci 2 II 15.10.1984 Bukovci 1 II 8.11.1984 Bukovci 1 II 11.11.1984 Bukovci 1 II 18.11.1984 Bukovci 1 6.12.1984 Bukovci 1 II 11.12.1984 Bukovci 1 H 15.12.1984 Bukovci 1 II 23.12.1984 Bukovci 1 II 30.12.1984 Bukovci 1 II 23.1.1985 Bukovci 1 5.2.1985 Bukovci 1 II 22.2.1985 Bukovci 1 II 16.10.1985 Ptujsko jezero 2 II Velika bela caplja se na Dravi med Ptujskim in Ormoškim jezerom pojavlja kot seli\ka, klatež in prezimovalec. Na Ormoškem jezeru je prezlmovala v zimi 1981/82, pri podatku iz poletja 1981 gre za zgodnjega selivca. Pri podatku iz zime 1984 pa za klateže (preži movalce) , ki so potikajoč se po dravski strugi pričakovali otoplitev. Veliko belo čapljo sem opazoval v strugi Drave in v mrtvem rečnem rokavu,k jer je dlUŠnp s sLyimi Čaplj^rafc Ardea cinerea lovila ribe. Ptica je na Dravi v Bukovcih prezlmovala v zimah 1983/84 in 1984/85, pri jesenskih opazovanjih v letih 1981 v Bukovcih in 1985 na Ptujskem jezeru gre za preletnike. Iz podatkov opazovanj sklepam, da se velika bela čaplja redno seli ob Dravi , posamezni primerki pa preži mu je jo tudi na Ormoškem jezeru in v Bukovcih, gotovo pa še na drugih ustreznih mesti h ob Dravi. SUMMARY The author reports on the observation of the Great White Egret from 1981 to 1985 on the Drava River between Ptuj and Ormož. Most occurrences were recorded in the month of February3 vhich indicates an early return of this bird in the role of a migrator. December data3 however3 can be interpreted through vagrancy. The question if the species migrates or merely wanders is most likly conditioned geographically and populationaIly. LITERATURA Božič,I.(1983):PtLči Slovenije, Ljubljana. Heinzel,H.,Fitter,R.,Parslow,J.(1983): Pareys Vogelhuch.Berlin. Lukač,G.(1983):Ornitofavna Ormožkog akumulacijskog jezera. Larus 33-35, str.173-194,Zagreb. Matvejev,S.D.,Vasič,V.F. (1973) rCatalo-gus faunae Jugoslaviae.Aves PV/3.Ljubljana. Hable,E.,Prokop,P.,Schifter,H.,Wruss,W. (1983):Pote Listen gefärdeter Tiere üstereichs.Rote Liste der in östereich gefährdeten Vogelarten (Aves) .Wien. Franc Janzekovic Bukovci 27 62281 Markovci 9 Trajnost jate pri dolgorepki Aegithalos caudatus Duration of the flock of Long-tailed Tit Aegithalos caudatus Dne 25. decembra 1974 sem v Stožicah pri poslopju Kustodiata za ornitologi jo PMS ob gabrovi živi meji ujel v mrežo poleg drugih vrst ptičev tudi 11 (enajst) dolgorepk Aegithalos caudatus. Ujetim dolgorepk am sem nataknil obročke IJUBLJANA 53235, 38,39,40,41,42,43,44, 45,48 in 53249. Zapisal sem vse potrebne podatke in jih izpustil. 30. septembra 1975 pa sem lovil ob Savi pri Tomačevem. Tam sem poleg drugih vrst ptičev ujel tudi 7 (sedem) dolgorepk, ki so bile že vse obročka-ne. Kot običajno sem vsem sedmim dol-gorepkam pogledal in zapisal, katere številke obročkov nosijo na noži can. Presenečen pa sem bil, ker je bilo 6 (šest) dolgorepk iz jate, ki sem jo obročkal 25. decembra 1974. Ponovno ujete dolgorepke so imele obročke z naslednjimi številkami: LJUBLJANA 53239-40,42,43,44,53245. Ena pa je imela obroček LJUBLJANA 70540. To je 12. septembra 1975 v Tomačevem obročkal kolega D.Sere. Med devetmesečnim premorom od obročka-nja do prvega kontrolnega ulova so te (ponovno) ujete dolgorepke verjetno vzgojile svoj zarod ali pa so to vsaj poskušale. Potem so se te odrasle dolgorepke zopet združile v svojo prvotno jato (kar jih je še ostalo) . Ponovno združevanje dolgorepk v prvotno jato, ugotovljeno na osnovi obro-čkanja pri nas v Sloveniji, ni osamljen primer. Znanih je več kontrolnih najdb, vendar so hi le ujete največ 4 (štiri) dolgorepke iz prejšnjega leta. Ob teh kontrolnih najdbah je potrebno računati tudi na to, da nekateri primerki propadejo in da velikokrat ni možno ujeti vseh primerkov v jati . V ornitološki literaturi, ki mi je znana, sem zasledil članek o trajanju jate pri dolgorepkah (Schlenker 1977) . Že sam avtor uvodoma pravi, da je teh podatkov zelo malo. Kljub temu je avtorju usp>elo zbrati tri primere obro-čkanih dolgorepk v gnezdu (5,6 in 11 mladičev) , ki so bile ponovno ujete istega leta v jeseni in to skoraj v enakem številu, kot so bile obročkane v gnezdu (5,6 in 10 dolgorepk) . To pomeni , da nekatere jate sestavljajo izključno samo mladiči oz. prvoletni primerki . Isti avtor pa omenja samo en primer takega združevanja odraslih dolgorepk, kot ga opisujem sam. To je, da nekatere jate dolgorepk sestavljajo samo odrasli oziroma večletni primerki. Primer združevanja in kasneje razdruže-vanja (zaradi gnezdenja) je še posebno zanimiv (Schlenker 1977) . Isti. avtor tudi piše, da se jate mladih (drugo-letnih dolgorepk) razpustijo v februarju ali marcu, večletni primerki pa že nekoliko prej. Iz teh različnih primerov je možno sklepati, da so lahko jate dolgorepk razdeljene v dva osnovna starostna razreda, ki sta lahko tudi trajna. SUMMARY On a concrete example the author deals with the duration of the flock of the Long-tailed Tit apeoies. Of the eleven specimens in the flock ringed in December 1974, he caught3 in September 1975, a flock containing seven individuals , of which six were from the 1974 flock. This clearly indicates that the same Long-tailed Tits reunited in autumn upon their breeding separation into pairs. Since literature tells us that the flocks of specimens, ringed in a nest, are also exclusive, the author presumes that the flocks of Long-tailed Tito from, in autumn, separately according to their age. LITERATURA Schlenker,R.(1977): Zur Dauer des Schwarmzusammenhalts bei der Schwanzmeise Aegithalos coudatus L. Die Vogelwarte, 29:64. Janez Dovic Tomacevo 7 61000 Ljubljana 10 Vpliv hladne zime na populacijo brškinke Cisticola juncidis na Vranskem jezeru Influence of severe winter on the population of Fan-tailed Warbler Cisti- coia juncidis at the Lake Vransko V članku o brškinki Cisticola juncidis v Acrocephalusu št. 25 1. 1985 je Geister zapisal, da je hladna zima leta 1984/85 močno vplivala, da se je število ptic te vrste v Istri zelo zmanjšalo. Avtor ugotavlja, da ptic niso opazili v večini opazovanih področij (šele na reki Mirni v območju kakih 10 kilometrov toka je Geister opazil 3d, loin 1 juv.. Sere pa je na sečo-veljskem letališču opazil 1 d's slabo izraženo teritorialnostjo in je ujel 2 juv.). Geroudet et al. (1976), Geister (1980 a) poudarjajo, da vsaka ostrejša zima delno ali popolnoma reducira populacijo brškinke, medtem ko po Geister-jevem mnenju (1980 a) mile zime ugodno vplivajo na povečevanje števila teh ptic. (1981) je od 24.8. do 6.9.1978 našel brškinke pri gnezdenju v Dalmaciji, na Vranskem jezeru (gnezdo s 6 puli.), opazoval pa je še dva para in 5. juv. Na manjšem močvirju pri Zadru je isti avtor opazoval 1 juv. V letih 1979 in 1980 je to vrsto redno opazoval na Vranskem jezeru. Grünhagen je 29.5. 1980 (in Makatsch 1983) opazoval K?na Vranskem jezeru. Člani hiološke skupine 0ZIR s PMF v Zagrebu so maja 1985 trikrat obiskali Vransko jezero, toda brškink niso našli. Od trstnic so bile opazovane tele vrste: 3.5.1985 A. arund i naceus A. se i rpaceus 4.5.1985 A. arund i naceus A. sci rpaceus A. schoenobaenus L. 1 usci n ioi des C. cett i 21.5.1986 A. arund i naceus A. cetti Spričo tega menim, da je zima 1984/85 vplivala na zmanjšanje populacije brškinke na področju Vranskega jezera. Možno je, da te vrste leta 1985 sploh ni hilo na tem področju. Žal nt ni znana usoda brštork na otoku Pagu (Makatsch 1983) , možno je, da so tudi tu izginile. Kazalo je že (Geister 1980b), da dahnatinskim pticam zima ne škoduje, vendar kaže, da jih hladne zime na teh severnodalmatinskih področjih lahko še kako zredči jo. SUMMARY The author informs us that in May- 1985 not a single Fan-tailed Warbler was observed within the area of the Lake Vransko in Dalmatia (Ref. Acrocephalus 19813 No. 8-9). Disappearance of the species he ascribes to the catastrophic winter in the first few months of 19853 and links this phenomenon with the report on the drastic decrease of the Fan-tailed Warbler population in Istria, published in Acrocephaluss No. 25. LITERATURA Geister,I. (1980a) :Razširjenost brškinke C. juncidis Raf.) in vprašanje naraščanja in upadanja njene populacije. Biol, vestn. 28: 25-44, Ljubljana. Geister,I.(1980b):Uber Ausbreitung von Wacholderdrossel Turdus pilaris Karmi ngimpel Carpodacus erythrinus, Cistensänger Cisticola juncidis und SeLdens'anger Cettia cetti in Jugoslavs. en. Proceeding VT Int. Con. Bird Census Work. D.D.A.: 268-269, GottLngen. Geroudet,P.,R.Leveque (1976): Une vague expansive de la dsticole jusquen Europe centrale. Nos oiseaux 33: 241-256 Makatsch,V.(1983):Zum Vorkommen des Cistensängers - Cisticola juncidis (Rafimesque) - in Jugoslawien. Larus 33-35:25-30 Zagreb Sere,D. (1981) : Brškinka C. juncidis gnezdi tudi v Dalnnaci ji . Acrocephalus Vol.11,št. 8-9:37, Ljubljana. Gordan Lukac 9. Salaja 13 a 42000 Varaždin n Ornitolološki izlet v Beneško laguno Ornithological trip to the Venice Laguna Aprila 1985 smo bili 4 člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije na obisku v Benetkah. Odzvali smo se povabilu znanke, režiserke Radia Trst, ki je tudi poskrbela,da smo prišli v stik s sekcijo WWF (Svetovni sklad za varstvo narave) iz Mester bli zu Benetk. Člani te sekci je se ukvarjajo predvsem z zaščito naravnega okolja Beneške lagune in ptic, ki tam živijo. Stefano Borella, absolvent za naravoslovne vede v Padovi, nas je spremljal na ogled lagune. Beneška laguna je plitvina s peščenim dnom, ki je proti morju omejena z nasi pL . V laguni se mešata morska in sladka voda, ker se vanjo izliva mnogo rek iz Padske nižine. Beneško laguno si predstavljajte kot sistem bazenov, mlak, kanalov, otočkov, poraščenih z razstlinjem, nasipov in sipin. Tak pester ambient nudi veliko hrane, zato je laguna bogata z živalskimi vrstami . Največ pa je ptic. Pozimi se tu zbirajo gosi (10.000 primerkov Anser an-ser3 A. albifrons3 A. fabalis)3 race (nad 20.000 primerkov 12 različnih vrst), liske (30.000 primerkov), vse vrste ponirkov, Žagarjev, kormoranov, čapelj, skoraj vse vrste pobrežnikov, govnačk in čiger, 7 vrst galebov in 2 vrsti slapnikov. Pozimi redno preži-muje 15 vrst ujed. Oc ptic pevk so najpogostejše trstnice, penice, cvr-čalcL in kobi ličarji . V Beneški laguni prezirnu je približno 150 vrst ptic, preseneča pa nas nizko število vrst ptic gnezdiIk . Zdi se, da so slabi pogoji za gnezdenje. Ptice nimajo miru, ljudje jih preganjajo zaradi velikih odprtih ribogojnic; dežela je tudi visoko industrializirana, na kopnem blizu lagune pa izvajajo intenzivno kmetijstvo, kjer ni prostora za živali . Ptice danes gnezdijo le v redkih odmaknjenih predelih ter na majhnih peščenih nasipih in otočkih, razpršenih po laguni . Ob trsti č ju gnezdijo mali poni rek P.ru-ficollis3 mlakarica Anas platyrhynohos3 regija A. querquedula3 ž li čarka A. cly-peata3 kreheljc A. crecca, zelena tu-kalica Gallinula chloropus in liska Fulica atra. Znane so tri kolonije, kjer gnezdijo rjava čaplja Ardea purpurea, kvakač Nycticorax nycticorax in mala bela čaplja Egretta garzetta. Od ujed gnezdita le rjavi Circus aeruginosus in močvirski lun j C. pygargus3 od sov pa le mala uharica Asio otus. Na nasipih po laguni gnezdijo rdečenogi mar-tinec Tringa totanus, polojnik Hirnan-topus himantopus in srebrni galeb Larus argentatus v kolonijah. Za sa-bljarko Recurvirostra avosetta ne vedo, če še gnezdi. Od pevk so znana gnezda črnoglavke Sylvia atricapilla3 žametne penice S. melonocephala3 plaši--ce Remiz pendulinus3 poljskega Alauda arvensis in kratkoprstega škrjanca Ca-landrella brachydactyla3 srake Rica pica in sive vrane Corvus corone comix. Naš spremljevalec nam ni vedel povedati pogostnosti gnezditev posameznih vrst, za veliko vrst ni vedel, če gnezdijo ali ne. Njihova sekcija WWF iz Mester se namreč predvsem ukvarja z ohranitvijo naravnega okolja v laguni, ker je na tem področju predvidena industrijama cona. Borijo se za ustanovitev parka, ki bi zajemal del lagune, in tako bi lahko ptice vsaj na nekaterih predelih v miru gnezdile. Nihče iz te sekcije se ne ukvarja s posameznimi 12 vrstami ali gnezditvani. Izogibajo se tudi obiskov na tistih mestih, kjer ptice gnezdijo, da jih ne bi vznemirjali . Stefano je razlagal, da so se večkrat lotili štetja ptic v zimskem času, toda delo se je izkazalo za prenaporno in prezahtevno. Laguna je danes v rokah veleposestnikov, ki v njej gojijo ribe. Pozimi je dokaj donosen lov na ptice. Lastniki namreč dajejo svoja zemljišča za visoke denarje v najem lovcem iz severne Italije. Svoje predele lagune imajo ograjene, in ker so to privatna zemljišča, je vstop prepovedan. Naravoslovci tako opazujejo ptice lagune le z avtoceste ali iz čolna. Naš spremljevalec Stefano pa nam je omogočil ogled dela lagune, ki je last nekega grofa. Ta nam je dal na voljo svoje terensko vozilo in svojega šoferja, ki nas je popeljal po nasipih mimo kanalov in bazenov z ribami do morja. Med potjo smo poslušali cvrčalce, trstnice, plašice in mokože ter z navdušenjem opazovali jate brkatih sinic. Na sipinah smo srečevali martince in deževnike, v bazenih pa race in liske. Pogostokrat smo srečevali malo belo čapljo in rjavega lunja, nekajkrat se je prikazal tudi ribji orel. Na morju smo opazovali navadno čigro in tri vrste galebov Larus argentatus3 L. ridibundus in L. minu-tus, Ob vili, ki jo je grof včasih uporabljal za lov, danes pa le za počitek, smo si lahko natančno ogledali laškega vrabca Passer domesticus italiae. Medtem ko so oblasti gluhe za prošnje WWF, da bi se laguna zaščitila, je ta grof sam proglasil svoj del lagune za zaščiteno področje. Ukinil je lov in dal možnost vstopa in opazovanja ptic nekaterim ornitologom in dovolil, da so na tem predelu poskusno naselili več labodov grbcev, ki so tu začeli celo gnezdi ti . Naseljevanje labodov v laguni je propagandna akcija sekcije WWF iz Mester, da bi opozorili ljudi na problem ohranitve naravnega okolja v laguni in njenih ptic. ML smo obiskali laguno v obdobju, ko so ptice, ki tu preži mu je jo, že odletele, vrste gnezdi Ike pa še niso začele gnezditi . Laguna je vredna obiska predvsem v zimskem času, ko so mlake in bazeni prekriti S pticami. Poleg Beneške lagune smo si ogledali še delto reke Pad, ki je največja italijanska reka. Tudi to področje je bogato s pticami, predvsem v zimskem času. Nedavno je bila tu tudi večja kolonija malih belih čapelj, toda letošnja zima je čaplje precej prizadela, veliko jih je poginilo in letos kaže, da niso gnezdile. Področje, ki smo si ga v nekaj dnevih ogledali, je zelo obširno, pestro in zanimivo. Škoda, da je večinoma industrializirano in regulirano. Predele, ki so se do danes ohrani li, pa ogrožajo nove gradnje in melioracije. Poleg tega so v teh predelih lovci precej aktivni pozimi . To dejavnost je težko preprečiti, ker prinaša prevelike dobičke. Ljudje pa postajajo zadnje čase vedno bolj občutljivi za vprašanja in probleme v zvezi z zaščito narave. Predstavniki raznih gibanj za zaščito narave postajajo vedno glasnejši in politično močnejši . Mogoče pomeni to v neki bližnji prihodnosti zaščito lagune in s tem ohranitev tega izredno zanimivega in bogatega okolja. Za zaključek se zahvaljujem Ivani Suhadolc iz Opčin pri Trstu in Štefanu Borelli iz Mester za gostoljubnost in spremstvo, Damijana Ota pri Repine Ziherlova 4 61000 Ljubljana Orlova pesem Žarki sonca mi ležijo na perutih in čez njihove konce segajo v daljave Indijanci Papago, Severna Amerika Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook SEVERNI SLAPNIK Gavia arctica V bližini umetnega jezu na Idrijci poleg Tovarne kolek tor j ev v Idriji je. bil 21. oktobra 1985 najden severni slapnik Gavia avctica. To" ne ti bila velika posebnost, saj so posamezni primeiki tega severnega gosta opazovani v Sloveniji skoraj vsako zimo, na severnem Jadranu pa tuđi prezirnuje. Bolj preseneča dokaj zgodnje pojavljanje, ki je sovpadalo z izredno toplo in suho jesenjo, še bolj pa me je presenetila obarvanost severnega sla-pnika. Navadno opazujemo pri nas neugledno obarvane temno do svetlo sive primeike v täco imenovanem zimskem perju. Tokrat pa je šlo za ptico v poletnem, svatovskem perju. Slapnik je bi 1 prava paša za oči täco kontrastno črno-sivo-belo je bil obarvan. Spomnil me je na Čudovite fotografije gnezdeči h severnih slapnik ov v nekaterih poljudnih knjigah. Slapnika sem obročkal ter ga i zpusti 1 na godovi škem bajerju, saj je bil v odlični zdravstveni kondiciji, kar je pokazal tudi s svojim ostrim kljunom, edino leteti ni mogel. Kljub temu pa je bil slapnik po mesecu dni najden mrtev poleg omenjenega jezerca. V decembru 1985 so lovci v bližini Črnega vrha našli še enega severnega slapnika in ga spustili na istem jezercu, od koder je že po nekaj dnevih izginil. Peter Grošelj, 65281, Sp. Idrija 53 RUMENOKUUNI SLAPNIK Gavia adamsU Dne 23.1.1986 sem na desni strani Ptujskega jezera opazoval rumenoklju-nega slapnika Gavia adamsii. To je že tretja registrirana vrsta slapnika na Ptujskem jezeru, do sedaj sta bili opazovani vrsti Gavia arctica in Gavia stellata. 23. januar je bil sončen dan, kot nalašč za opazovanje na jezeru. Na rahlo vzvalovani vodni gladini se je obsijan od sonca pozibaval rumenokljunec, največji med slapniki . Umaknil se je dalje na jezero, ko sem mu prišel bliže. Vendar je bilo še dovolj blizu za dober posenetk s teleobjektivom. Zamrmral sem nekaj vase in se jezil, zakaj se dobri prizori ponujajo le takrat, ko nimam s sabo fotoaparata. Franc Janzekovic3 Bukovci 2?', 62281 Markovci pri Ptuju VELIKA BELA CAPLJA Egretta alba Dne 1.2.1986 sem v Sečovljah ob Dragonji nekaj časa opazoval velikega srak operja Lanius excubitor. Ko je od-letel, sem nadaljeval pot proti, izlivu Dragonje v morje, kjer je že od daleč bilo videti galebe in martince (verjetno rdečenoge martince Tringa to tonus.) Nenadoma se je pred mano dvignila siva čaplja Ardea cinerea in v tem trenutku je pritegnila mojo pozornost velika caplja z belimi perutmi in močnim rumenim kljunom. Ker vem, da ima mala bela čaplja Egretta garzetta temen kljun, sem sodil, da imam pred sabo veliko belo čapljo Egretta alba. Pogled v Petersonov priročnik mi je potrdil to domnevo. Poskusil sem se ji še malo približati, pa je odletela v soline. Ob povratku, kaki dve uri kasneje, sem na istem mestu zagledal sedem malih belih čapelj in eno, verjetno isto veliko belo čapljo. V primerjavi z malimi je bila skoraj dvakrat večja. Tudi obarvanost njenih nog je bila drugačna. Male bele čaplje so imele črne noge z rumenimi stopali, medtem ko je imela velika bela caplja temna stopala in noge, a ne tako črne kot njene sorodnice. Verjetno je bolj plašna kot mala bela caplja, ker je kamlu odletela, medtem ko so manjše vrstnice ostale. Krys Kazmierczak3pri Erman, Cesta svobode 303 64240 Radovljica. 14 SIVA ČAPLJA Arđea cinerea Ko sem 30.12.1985 štel ptice od Dravograda do Vu zerlce, sem 500 metrov nad HE VuzenLca s Trbonjskega jezera opazoval na nasprotni strani Drave sive čaplje, ki so nepremični stale na obali sto metrov dolgega in dvajset metrov širokega otoka. Stale so vzdolž cele obale, ponekod tudi po pet skupaj. Z daljnogledom sem naštel štLriinštiri deset (44) primerkov. Čez nekaj časa so se dvignile. Ko sem jih začel šteti, v zraku, jih je bilo še več, vendar jih nisem mogel več natančno prešteti . Večina jih je odletela v smeri proti Mariboru, nekaj pa se jih je vrnilo na otok .Davorin Vrhovnik, Črneče 59, 62370 Dravograd LABOD GREEC Cygnus olor Dne 26.3.1986 sem ob cesti. Kranj -Šenčur opazil silhueto večje ptice, ki se mL je v počasnem letu okoli 6-7 metrov nad zemljo približevala. Ptica me je kakšnih 25 metrov vstran preletela in nadaljevala pot proti Kranju, kjer mL je izginila iz vidnega spektra. Pri preletu sem videl, da ima ptica vse znake laboda, vendar pa nisem mogel točno določiti, za katero vrsto labodov gre, ker si nisem mogel dobro ogledati glave, saj se je že začelo mračiti (bLlo je bo 18.30), rahlo pa je tudi deževalo v že tako meglenem vremenu. Sicer se mL je zazdelo, da so noge nekoliko svetlejšega odtenka,vendar sem se odločil, da bom naslednji dan ponovno obiskal omenjeno področje. Ko sem naslednji dan prišel tja, sem lahko že iz daljave opazil laboda, ki se je počasi prestopal po travniku, Najprej sem se mu približal na 200 m in z daljnogledom določil, da gre za laboda grbca Cignus olor, zatem sem se mu nadalje približal na 60 metrov, kjer sem si ga, skrit za drevesom nadrobno ogledal. Videl sem, da labod ni obročkan, zato sem se mu še nadalje približeval, vendar je že po nekaj korakih z zaletom vzletel, letel prL-blično 1 km do gozdnega obronka na V, se obrnil in me na mestu vzleta preletel in nadaljeval pot v večjem loku proti JV(SavL?). Ob preletu sem opazil na levi peruti, približno 40 cm dolgo liso temno sive barve, tik pod perutjo pa še en okrogel madež premera 4 cm. Na mestu vzleta laboda so ostali v snegu kot dlan veliki sledovi s tremi prsti. Viko Luskovec, Rožna 7, 64280 Šenčur KRATKOKLJUNA GOS Anser brachyrhynchus 3. januarja 1986 sem pri "Špicfeldu" na Dravograjskem jezeru splašLl štiri gosi , ki so me oči tno prve opazi le. Ker so bile gosi že v letu in precej daleč, tudi z daljnogledom nisem mogel določiti. , katere vrste so. Čez kakšno uro sem jih zopet opazil, ko so krožile nad jezerom, vendar nisem bil več pozoren nanje. Naslednjega dne sem jih opazil pri najmanjšem otoku na jezeru. Da bi lahko gosi natančno določil, sem sL. jih ogledal v Birds of Britain and Europe. Ko sem se ozrl proti, gosem, niso več plavale na Dravi, pač pa sem ji h opazi 1 na majhnem otočku, ki je velik le kišnih dvajset kvadratnih metrov in porasel s travo. Med obrežnim grmovjem sem se §im približal na kakšnih osemdeset metrov. Naslonil sem daljnogled na vrbo, da sem jih lažje opazoval. Noge so imele živo rdeče barve. Glava je bila nekoliko temnejša od sivega trupa. Kljun so imele pri osnovi in na konici črn, vmes pa oranžno rumen. Po zgoraj omenjenem priročniku sem jih določil za kratkckljune gosi . Ko sem se jim želel še bolj približati., so me opazile in odletele v smeri proti, AvstrL ji . Davorin Vrhovnik, Črneče 59, 62370 Dravograd. PRIBA Vanellus vanellus 14..3.1986 sem opazil okrog devetih dopoldne skozi okno vozečega avtobusa blizu glavne ceste pri Žalcu dve pribl Vanellus vanellus. Čepeli sta v hudem sneženem metežu na travniku, dobrih deset metrov stran od prometne ceste. Jurio Kurillo, Vrečkova 5, 64000 Kranj 15 TOGOTNIK Philomaohus pugnax Veliki ribnik v Račah je bil 3.4.1986 že skoraj prazen, nastajale so le plitvine, ob katerih so se zbirali številni vodni ptiči. Med njimi sem opazil tudi togotnika, ki sem ga identificiral šele v letu, ko sem ga splašil in si ogledal njegovo risbo peruti in trtice. Vendar se ni dal motiti, v zraku je skupaj z rečnimi galebi Larus ridibundus le nekajkrat zaokrožil in se spustil nazaj k pogrnjeni mizi. Milan Vogrin, Hotinja vas 164/a, p. Orehova vas 3 62312 Slivnica TOGOTNIK Philomaohus pugnax Dne 12.10.1985 smo s tov. Maksom Kuncem, Rudijem Verovrikom in Raikom ČrešnLkom opazovali manjšega pobrežnika pri izlivu poteka v Dravograjsko jezero. Bil sem mnenja, da je mali martinec, ker je imel temno obarvano oprsje in belo spodnjo stran kril, ostali pa so menili, da gre za močvirskega martinca. Kasneje sva z Mac som Kundem po diapozitivu ugotovila, da smo bili v zmoti. Bil je namreč spremenljivi prodnik Calidris alpina, saj je imel dolg črn kljun, ki je bil na koncu navzdol zavihan, in drugačen vzorec na hrbtu, kot ga imajo martinci . Tedaj sem dejal: "Postavimo mrežo i n bomo videli ." Bilo je opoldan in prijetno sončno. Rahlo je pihal veter, zato je prodnik videl mrežo in se ni dal ujeti, ko smo ga splašili . Odletel je stran od mreže. Ko je eden od opazovalcev šel pogledat na drugo stran trs ja ob izlivu poteka, je tam poleg prodnika videl dosti večjega pobrežnika. Ptici nista bili preveč plašni, zato ju je tov. Kune zlahka fotografiral. Oba smo splašili na drugo stran k mreži. Od tam sta zopet priletela nazaj in zopet smo ju splašali na tisto stran, kjer je bila postavljena mreža. Tam sta pričela skupaj iskati hrano na blatu, ki ga je nanosi 1 potek . Večji pobrežrik je imel na hrbtu temna peresa, ki so bila svetlo obrobljena, zato smo ga po Heinzlovem priročniku identificirali za togotnika Philomachus pugnax. Še enkrat smo ju splašili proti mreži, a sta jo zadnji trenutek opazila in odletela proč od nje ter naredila ve~ lik zavoj nad zalivom in se vrnila na prejšnje mesto. Togotrik je šel brezskrbno pod mrežo proti trst ju. Ko je bil kakšne tri metre od mreže, sem ga iz nasprotne strani splašil, tako da se je ujel v mrežo. Kar verjeti nisem mogel, ko sem ga osvobodil, saj tako velike ptice nisem še nikoli ujel, hkrati pa sem bil očaran nad njeno lepoto. Togotrik je meril 29 centimetrov od začetka kljuna do konca repa, zato menim, da gre za samca. Po obročkanju sem ga izpustil. Naredil, je zavoj nad zalivom in pristal na plitvini pri izlivu poteka, se nakajkrat ckopal ter začel naprej iskati hrano. Tokrat je bil togotrik prvič opazovan in obročkan na Dravograjskem jezeru. Davorin Vrhovnik, Črneče 59362370 Dravograd. ¦ ČRNOREPI KLJUNAČ Limosa limosa 26.3.1986 sem se zadrževal ob gramoznici v Hotinji vasi, kjer je vselej kaj videti, še posebno ob spomladanski in jesenski selitvi. Tudi tega dne je bilo tako. Zraven dveh rdečenogih martincev Tringa totanus in "jate prib Vanellus vanellus je po plitvini brodil precej velik pobrežnik z dolgim kljunom in nogami. V preletnem gostu sem spoznal 16 MALI GALEB Larus minutus V sončnem, toda vetrovnem vremenu sem se 3. aprila 1986 zadrževal pri ribnikih in njihovi okolici v Racah. Okrog ribnikov je bilo nad 100 primerkov rečnega galeba Larus ridibundus^ in to v vseh stadijih. Ko so se splaši-li, sem med njimi opazil premerek, ki je imel zelo temno podperut. Od zgoraj pa je bil sivo bel. Takoj sem vedel, da imam pred sabo primerek malega galeba. Galeb je bil še v zimski obarvanosti, saj ni imel črne glave, ampak le temno liso na temenu. To je bilo noje prvo srečanje s to vrsto galeba. Milan Vogrin3 Ho tinja vas 164/a3 p. Orehova vas - 62312 Slivnica kljunača. Enkrat se je bil tudi vzdignil v zrak in zaokrožil nad okolico, nato pa se spustil nazaj v plitvino. Pri tem sem lahko lepo videl njegov široki črni pas na koncu repa ter belino peruti. Po teh značilnostih sem v čudovitem gostu spoznal črnorepega kljunača. Primerek je bil že v poletnem perju, medtem ko sem 3.4.1986 ponovno videl črnorepega kljunača, vendar je bil ta primerek še v zimskem perju. Milan Vogrin, Hotinja vas 146/a3 p, Orehova vas - 62312 Slivnica MALI ŠKURH Numenius phaeopus Še istega dne, ko sem bil opazoval jezerskega martinca Tringa stagnaiilis.1: torej 6.4.1986, sem imel priložnost opazovati tudi dva primerka malega škur-ha. Tudi oba škurha sta tako kot martinec brodila po vodi in si iskala hrano. Ker nista bila preveč plašna, sem se jima lahko približal na tako razdaljo, da je bilo razločno videti svetlo progo na temenu, ob vsaki strani pa še eno temnejšo. Malega škurha sem že imel priložnost opazovati, in to 25.8.1985 v Hotinji vasi Milan Vogrin3 Hotinja vas 146/a3 p. Orehova vas - 62312 Slivnica JEZERSKI MARTINEC Tringa stagnatilis Veliki ribnik v Racah je bil 6.4.1986 tako rekoč že prazen, le kakšna mlaka je še ostala. Ob teh mlakah so se zbirali črni martinci Tringa erythropus in pa pikasti martinci Tringa ochropus. Med njimi sem opazil tudi vrsto, ki mi je bila že ckrog 30 centimetrov" snega. Čez dva do tedaj še nepoznana. Zato sem zagazil v blato in se jati previdno približeval. Vsakih nekaj metrov sem k očem ponesel daljnogled, da bi si ptiča ogledal. Kot sem opazil, je imel zelo visoke sivo zelene noge, prav tako je bil dolg kljun. Po velikosti je bil med črnim in pikastim martincem. Po obarvanosti se ni dosti razlikoval od pikastih, le da je bil po hrbtu svetlejši. Ko sem bil od njih oddaljen 30 metrov, so se splašili in odleteli proti SZ. V letu so pri mar-tincu prišle do izraza dolge noge, ki so presegale rep. Drugače je bil podoben zelenonogemu martincu, ki ga sicer dobro poznam, le da je bil ta manjši in tudi bolj vitek. Po pregledu priročnika sem ugotovil, da sem imel pred samo jezerskega martinca. Milan Vogrin. Hotinja vas l64/a3 p. Orehova vas - 62312 Slivnica. REČNI GALEB Larus ridibundus Vse kaže, da so postali galebi zadnja leta že kar del zimskega pejsaža ckrog Save, ki vali svoje vode pod mestom Kranjem. Po drugi plati pa tući starejši Kranjsani ne pomnijo, da bi, denimo, pred desetimi ali več leti kdaj videli nad savskimi pečinami jate belih ptičev, v nasprotju s črnimi - kavkami, ki so tu doma pač že od pamti veka. V letošnji zimski sezoni so se galebi pojavili veliko bolj zgodaj, kot v lanski (glej Acrocephalus VT/24!), saj sem prve rečne galebe Eärus ridibundus opazil pri mostu ob tovarni Iskra že 20. novembra 1985. Res pa je bilo ta čas dni se je zbralo ob zdaj že kar znamenitem kanalu pri tovarni Zvezda okrog štirideset ptičev, med katerimi so prevladovali odrasli i n mladi rečni galebi, le eden med njimi je bil zanesljivo sivi galeb Larus canus. Nasploh so v letošnji zimski druščini imeli večino rečni galebi, medtem ko so bili sivi precej redkejši . Manjše ali večje jate galebov je bilo mogoče videti nad Savo vso zimo (2.,9.,11.,14.,15.,16.12, 6.,17.,20., 31.1., 2.,17.,18.,23t2.,3r,6.,10,3.), 15. in 16 , marca sem videl ob tovarni Planika nenevadno veliko jato - gotovo jih je bilo ckrog sto - ki se je očitno zbirala za odhod v poletna bivališča. Med njimi so bili le trije odrasli (morda še kakšen mladič) sivi galebi, drugi pa so bili vsi rečni . Nekateri odrasli ptiči so si že nadeli svoje lepe temno rjave svatovske čepice, ki jih je pozi mL zamenjavala le skromna temna lisa za ušesi .. .Po 16 . marcu galebov na tem kraju nisem več videl. Jurij Kuvillöy Vreokova 5, 64000 Kranj. KRIČAVA ČIGRA Sterna sandvicensis Ne dolgo po izidu 25. juhi lejne številke Acrocephalus, kjer je bil objavljen članek F. Janžekoviča o kričavi čigri, sem na Slovenski obali sam imel priložnost srečati se s to lepo ptico. 29.1.1986 me je pri opazovanju ptic Koperskega zaliva preletela čigra. Takoj nisem mogel določiti vrste, ko pa se je po skoraj isti. poti vračala, sem si lahko natančneje ogledal njen kljun, ki je bil črn. z rumeno konico. Tak kljun, je značilen za kričavo čigro, s katero sem se že srečal na zahodni obali Anglije. Blizu potniškega pristanišča v Kopru so se zadrževali trije primerki in so s strmoglavljanjem v morje iskali ribe. Dva osetka sta bila odrasla z belim škarjastim repom, na zgornjem delu kril sivkasta, s črnim temenom in belim čelom. V zraku se čop ni izrazito videl. En osebek je imel še nekoliko rjave peruti, i z česar sklepam, da je bil spolno nedozorel. 31.1. sem si lahko ogledal kričavo čigro, ki je sedela med rečnimi galebi Larus ridibundus na pomolu v Izoli . Tokrat je bilo dobro videti njene črne noge in čop. Istega dne sta še dve kričavi čigri lovili ribe v Strunjanskem zalivu. Še en primerek te vrste sem opazil 2.2. v Kopru. Ker je letošnja zima dokaj mila, domnevam, da kričave čigre tu prezirnu je jo. Karta razširjenosti v Petersonovem priročniku kaže, da jih pozimi lahko najdemo vzdolž Jadrana, čeprav v Sloveniji velja za redko ptico. Kry8 Kazmievczak, Cesta svobode 30, 64240 Radovljica 18 SREDNJI DETEL Dendrocopos medius VELIKI SLAVEC Luscinia luscinia V kraju Brezula sem 29.3.1986 v loki opazil v zraku detla, za katerega sem mislil, da je veliki. Na srečo pa sem ga spremljal z daljnogledom in tako že tukaj ugotovil, da nikakor ni veliki detel. Usedel se je na vejo v vrhu jelše, kjer sem ga lahko zelo dobro opazoval. Imel je rdeče teme in tilnik, medtem ko črte na licu ni imel sklenjene. Po pregledu priročnika sem ugotovil, da imam opravka s srednjim detlom. To je bilo tudi moje prvo srečanje s to vrsto. Milan Vogrin, Ho tinja vas l64/a3 p. Orehova vas - 82312 Slivnica VRIŠKARICA Anthus spinoletta 3.4.1986 je bilo v Velikem ribniku v Racah le malo vode, kar je še posebej ugajalo velikemu številu pobrežnikov, ki so se tukaj zadrževali. Poleg teh pa je bilo še veliko število drugih vrst, med njimi tudi osem primerkov vriskarice. Zadrževale so se v severnem delu ribnika, kjer je bilo še nekaj suhega rogoza. Pravim nekaj, ker so ostalega pokosili še zelenega že lansko leto, delno pa so ga uničili s požiganjem. Vsi primerki so pripadali gorski podvrsti, prav tako pa so vso primerki še bili v poletnem perju. Milan Vogrin, Ho tinja vas 164 /a, p. Orehova vas - 62312 Slivnica, Ko sva daljše obdobje s kolegom Brankom Lapanjo lovila in obročkala trstnice in penice ter lastovke v vrbovju blizu Vrhnike, sva kar trikrat ujela velikega slavca Luscinia luscinia. Ko sem 27.8. 1983 popoldne zaslišal v grmovju kratek "fLit", sem takoj vedel, da je v bližini slavec. Z magnetofonskim posnetkom petja slavca sem ga skušal privabiti v mrežo. In res, brž ko se je iz zvočnikov oglasilo petje slavca, se je že v mreži zagugal slavec. Na moje veliko presenečenje je šlo za velikega slavca. Ko sva lani na isti. lokaciji spet lovila, sva ujela kar dva velika slavca, in sicer prvega 25.8.1985 ter drugega 30.8.1985. Vsem trem slavcem sva izmerila peruti in jih stehtala: VRISKARICA Anthus spinoletta V sredo 22.1.1986 sem z Dravskega mostu v Dravogradu videl nekaj ptičev/ ki so tekali po prodišču ob sotočju Drave in Meže Prvi hip sem pomislil na mlade bele pastirice sploh ker so zibale z repom. Toda ko sem pogledal z daljnogledom, sem takoj opazil, da so drugačne. Šel sem k vznožju mosta in tam nadaljeval z opazovanjem. Ptice so bile tipične oblike rodu An-thus. Na oprsju so imele značilne lise, hrbet je bil sivo rjav. Pozornost so pritegnila zunanja repna peresa, ki so bila bela. Noge so imele ogljeno črne. Opazoval sem pet primerkov i n ji h dete-nriniral za cipe vriskarice. Davorin Vrhovnik, Črneče 593 62370 Dravograd. datum: obroček: kraj: dol .peruti : teža: starost in spol: datum: obroček: kraj: dol. peruti: teža: starost in spol: ? 27.8.1983 A 129466 Vrhnika 88 mm 20 g 25.8.1985 A 159744 Vrhnika 88 mm 21 g datum: obroček: kraj: dol. peruti : teža: starost in spol: 30.8.1985 181554 Vrhnika 89 mm 23 g Ko sem navedene podatke primerjal s sestavom D.Šereta o pojavljanju velikega slavca zadnja leta v Ljubljanski kotlini (Acrocephalus lO/str.53) , so se še potrdile nekatere domneve: täco glede priljubljenega biotopa, kjer se veliki slavec ob selitvi zadržuje (vrbovje) , datumih pojavljanja kčkor tudi po biometričnih podatkih. Peter Grošelj, 65281 Sp. Idrija 53 19 PROSNIK Saxioola torquata 16.3.1986 je bilo oblačno vreme, ležala je še snežena odeja, ki pa je ob hišah ponekod že skopnela. Toda to je bil dan, ko se iti je zdelo, kot da je Vesna naenkrat privabila v deželo množico ptic! Vsepovsod na kopni nah so ščebetali, skakljali in se spreletavali naši pernati. prijatelji . Tako sem med drugim videl pred kranjsko mlekarno v Čirčah poleg številnih ščirkavcev Fringilla ooelebs tudi posamezne pinože Fringilla monti-fringilla. Sem in tja so se kazali meni doslej neznani prosriki Saxioola tovquata, večinoma samci. Na tem kraju je okrog poldne iskalo v travi hrano tudi osem brinovk Turdus pilaris. Jurij Ku-rillo, Vreokova 5, 64000 Kranj VINSKI DROZG Turdus iliaous V rahlo oblačnem vremenu, ko je tempe- 3 C sem se 17.1.1986 zadrževal v kraju, ki se imenuje Marjeta na^Dravskem polju. Ko sem prišel do roba mešanega gozda, sem na desni, kjer je manjša poseka, preplašil vinskega drozga Turdis iliaous. Ptič ni bil posebno plašen, tako da sem ga lahko opazoval z relativno majhne razdalje in tako videl vse njegove značilnosti .Milan Yogrin3 Ho tinja vas 164/a3p.Orehova vas 62312 Slivnioa ČRNOGLAVKA Sylvia atrioapilla Ob gozdni poti iz Podljubelja proti planini Kofce sem poleti 1980. leta v trnovem grmu našel gnezdo črnoglavk e z mladiči. Zanimivo je, da je črno-glavka vsako naslednje leto /vključno 1.1985/ spletla novo gnezdo v istem grmu in celo v isti rogovili . Žal nisem mogel vsako leto kontrolirati , če so bi li v gnezdu tudi mladi či . 3.7.1983 sva se z očetom peljala z avtom po lokalni cesti blizu Rovišča pri Studencu na Dolenjskem. Med postankom v prijetnem gozdiču sem zaslišal glasove mladih izpeljanih črnoglavk. Mladičev nisem našel tako dolgo, dokler se ii nepreviden mladič izdal z nerodnim dečkom na vejo mladega bora. Zraven je čepel še drug mladič. Mladiča sem ujel, ju obročkal in nameraval sem ju tudi fotografirati . Objektiv sem izostril na njune črne glave. "Črne glave!" me je prešinilo! Mladiči črnoglavk e imajo vendar rjavo glavo in ne črne! Res je, da imajo močvirske si nice črno glavo, vendar sem to možnost zamenjave takoj izločil zaradi oblike kljuna, ki je bil tipično peničji . Na hitro sem se hotel prepričati, da gre res za črnoglavk e, pri tem pa sem napravil veliko napako: medtem ko sem iz skrivališča čakal, da sta se pojavila starša s hrano v kljunu - normalno obarvani odrasli črnoglavki, samec s črno in samica z rjavo glavo - pa so se ostali mladiči varno pođerili in oddaljili, tako da jih kljub ponovnemu iskanju nisem več našel. Andrej Sovino3 Cesta VII. korpusa 763 61000 Ljubljana. BRGLEZ Sitta europea ¦ 19.5.1983 sva s kolegom D.Černetom na Orlah pri Ljubljani opazovala brgleza, ki sta nosila hrano mladim škorcem v duplo. Ni čudno, da so bili mladiči dobro rej eni in so se že stegovali izven luknje v drevesu, kjer je bilo gnezdo, saj sta jih poleg krušnih staršev brglezov pridno pitala tudi prava starša - škorca. Gnezdo je bilo v trhli češnji, polni detlovih lukenj. Približno meter nižje od luknjev iz katere so kukali škorci, je bila še ena luknja, katero sta 20 prejšnje leto obzidala in v njej gnezdila brgleza. Najverjetneje je, da sta škorca pomladi 1983 pregnala brgleza, ki sta v tem duplu že imela zaležena jajca, stara brgleza pa sta kasneje krmila tudi "grde raöke" škorce in do konca upala, da se bodo, ko odrastejo, le spremenili v brgleze. "Grdi raöki" pa se niso spremeniH ne v labode ne v brgleze, temveč so ostaü samo neugledni škorci . Zanimivo bi bilo vedeti, ali sta brgleza pomagala tudi valiti, saj sta kasneje ko so se škorci izpeljali iz gnezda, še skoraj bolj vneto kot stara škorca hranila "svoje", skoraj dvakrat večje "otroke". Andrej Sovine, Cesta VII. Korpusa 763 61000 Ljubljana. LAPONSKI OSTROGLEŽ Caloavius lapponicus Franc Urbas, upokojeni gozdar iz Logatca, sicer pa dober poznavalec ptičev, me je opozoril na ptico, po ysej verjetnosti stmada, ki se je prihajal z drugimi ptiči hrani,t na njegov vrt. To je bilo februarja 1985. leta. Žal ptice nisem osebno videl, ker je ob nastopu prve od juge izginila, po podrobnem opisu pa je zelo verjetno šlo za malega str-nada Emberiza pustila. Zanimivo je, da to opazovanje časovno sovpada s prvim znanim primerkom malega strnada, ujetega v Sloveni ji 9.2.1985 v Ljubljani (Acroce-phalus št. 25, str. 41). S tov. Urbasom sva se dogovorila, da bo v bodoče morebitno neznano ptico (ki jih glede na njegovo poznavanje ni veliko) skušal tudi ujeti . In že jeseni me je opozoril, da je 12.11.1985 opazil in tudi ujel neznanega strnada, ki pa ni bil podoben strnadu, opazovanemu meseca februarja. Ptico sem täcoj prepoznal za laponskega ostrogleža Calcarius lapponious3 in sicer je šlo za odraslo samico, starejši primerek, kar sem ugotovil s pomočjo Svenssonovega priročnika. Peter Grošelj3 65281 Sp. Idrija 53 TRSTNI STRNAD Emberiza schoeniclus V zelo slabem vremenu sem se 15.3.1986 s kolegoma vračal s terena. Ob jarku, med polji in travniki, ki je precej zaraščen z grmovjem in drevjem, smo v kraju Zgornja Gorica opazili do sedaj nam še nepo- smo mu sledili, je včasih potresel z repom. Kot smo ugotovili s pomočjo Petersonovega priročnika, je slo za samca trstnega strnada Embe-rzza schoeniclus. Takoj zatem smo naleteli še na enega samca in samico. Oba samca sta imela črno glavo in bel brk. Milan Vogrin, Hotinja vas l64/a3 p. Orehova vas - 62312 Slivnica Iz zapuščine Alberta Dolinska Nove knjige New books MIGRATIONS OF BIRDS OF EASTEREN EUROPA AND NORTHEREN ASIA/ Gruiformes and Charadriiformes. Moskow "Nauka" 1985, 1-304 str., rusko. Knjiga je skupno delo 25 avtorjev iz držav SEV, ki so obdelali podatke o obrockanju, zbrani v Ringing Center akademije znanosti ZSSR v Moskvi od leta 1925 do 1984. Naslov knjige ne ustreza povsem vsebini, saj knjiga vsebuje tudi rezultate obročkanja mnogih srednjeevropskih držav (npr. ČSSR, Madžarska) . Pri vsaki vrsti ptice je najprej opis habitata v času gnezdenja, selitve in prezimovanja, ki mu slede pregledi ob-ročkanja in rezultati obročkanja. Če je za vrsto zbranih dovolj podatkov, so rezultati prikazani po posameznih državah. Pri vrstah, ki so tile v zadnjih letih intenzivneje obročkane, je na osnovi rezultatov ločeno prikazana selitev mladih, selitev odraslih, jesenska selitev in prezLmovanje (npr. na osnovi 259 najdb zelenonoge tukalice Gallinula ohloropos v DDR. Za mnoge vrste je podatkov o najdbah dovolj, da se prikažejo selitve iz posameznih obročkovalskih centrov (npr. Kaliningrad, Latvija) . Za bolje proučene vrste so podani pregledi selitev posebej za Evropo in posebej za severno Azijo. Za ptice, ki so v tem geografskem prostoru zastopane z več podvrstami, sedaj poznamo smeri selitev posameznih podvrst. Že iz naštetega je razvidno, da daje ta knjiga vpogled v probleme selitev ptic v celotni Evro-azi ji. V knjigi so vse najdbe prikazane tabelarično: urejene so kronološko po državah, po letnih dobah (sezonah), oddaljenosti od mesta obročkanja in procentualno v odvi snosti od števi la obročkanih primerkov. Za vsako ptico selivko je v knjigi več preglednih geograf ski h kart (zemljevidov), ki ilustrirajo posebnosti selitev na manjših področjih kot tudi splošno na področju cele Evroazije, Vse tabele in, karte so opremljene z obširnimi legendami v ruščini in v angleščini, kar dela knjigo razumljivo tudi tujim strokovnjakom. Po podatkih iz te knjige je področje Jugoslavije (razen panonskega dela) skoraj brez najdb, čeprav je iz priloženih kart razvidno, da tudi preko Jugoslavije potekajo pomembne selitvene poti, kar kaže mnogo najdb v sosednjih (npr. Italija) in južnejših državah. Kar se tiče panonskih najdb vidimo iz spiska literature, da so to stare najdbe, objavljene v Aqili 1934. in 1938 leta. Od novejših pa je v literaturi navedeno le poročilo o tujih najdbah v letu 1961 in 1962 (Štramar, Larus 196 4, 196 5) . Od jugoslovanskih avtorjev je v spisek literature uvrščen le Catalogus Faunae Jugoslaviae (Matvejev,Vasi(5, 1973), iz katerega so črpani podatki o času preleta in prezimovanja ptic v Jugoslaviji. To dokazuje, da sodelavci Ringing Centra niso dovolj obveščeni o objavljenih rezultatih obročkanja ptic v Jugoslaviji. Del teh rezultatov je redno objavljen v "Larusu" od leta 1947 dalje. Kakor smo obveščeni, izdajatelj "Zavod za ornitologi jo JAZU" redno pošilja Larus v moskovski "Ringing center". Pa še nakej: v Jugoslaviji zelo kasnimo z objavljanjem najdb za-. znamovanih ptic. Na primer: Ornitološki observatorij v Ljubljani (sedaj Kusto-dlat za ornitologi jo Pri rodo slovnega muzeja Slovenije) obročka ptice od 1927. leta dalje. Prve slovenske najdbe so bile objavljene leta 1934. Ker kustodlat še naprej uspešno deluje, obstaja že na tisoče najdb. Žal rezultati do danes še niso objavljeni v celoti in so tako nedostopni za mednarodno javnost in Euring projekt. Šele ko se te najdbe objavijo, bomo lahko spoznali pomen področja Jugoslavije v zamotanem sistemu selitve pti c ši ram po Evropi in Azi ji . Dr. Sergej D.Matvejev Milčinskega 14 61000 Ljubljana Protest zoper gradnjo hidroelektrarn na reki Muri Demonstrations against the erection of Hydroelectric power-stations on the River Mura Člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo na svoji letni skupščini ponovno ugotavljali, da se iz leta v leto zmanjšuje število močvirskih ptic, zlasti bele štorklje. Verjetno gre upadanje tudi na račun do sedaj izvedenih melioracijskih posegov na širšem območju reke Mure. Že sedanje melioracije v okolici Murske Sobote, Bel-tincev in Lendave so zajele nad 5000 hektarjev močvirnega zemljišča. Novi posegi v tem predelu v zvezi z načrtovano verigo HE na Muri bodo še poslabšali pogoje za življenje ogroženih ptic - še zlasti za tamkajšnjo populacijo bele štorklje. Ornitologi že vrsto let opozarjamo na skrb vzbujajoče iztrebljanje nekaterih vrst ptic. Segamo po zadnjih, kotičkih nedotaknjene narave - po močvirjih, in se ne zavedamo, da uničujemo del ekosistema, ki je življenjsko potreben številnim živim bitjem. Reka Mura, njeni rokavi, mrtvice in edinstveni močvirni logi predstavljajo v Sloveniji poslednji ostanek poplavnega panonskega sveta. Vsem je znano, da bi z manjšimi sredstvi, ki bi jih vložili v varčevanje oz. prestrukturiranje nekaterih potratnih industrijskih panog, dosegli vsaj enak učinek kot vseh 9 načrtovanih HE na reki Muri . Zaradi tega člani našega društva na tej skupščini odločno zahtevamo od vseh odgovornih, da opustijo predvideno gradnjo HE na Muri in da se pri vodnogospodarskih podjetjih ustavi oz. zmanjša na najmanjši sprejemljiv obseg regulacija Mure in drugih vodotokov v Sloveniji ter nadaljnje i z suševan j e močvi ri j i n k rčen j e zamo-čvirjenih gozdov. Zavodu SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine pa predlagamo, da se predel Mure med Verze jem in Murskim Središčem ustrezno zakonsko zavaruje in prepreči njegovo uničevanje. Predsednik Rudolf Tekavoio Naravovarstvena kronika Nature conservancy chronicle RIBNIKI V DOLINI DRAGE PRI IGU ŠE VEDNO NISO ZAVAROVANI Že leta 1982 je bilo na seji Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ljubljana Vič-Rudnik obravnavano vprašanje razglasitve ribnikov v Dragi za naravni spomenik. Zaradi neustreznega teksta odloka je bilo tedaj sklenjeno, da bo ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo pripravil nov odlok. Pri pripravi novega odloka naj bi sodelovali vsi prizadeti, med njimi tudi naše društvo. Po nerazumljivo dolgem postopku /osnutek novega odloka je bil pripravljen že v aprilu 1983!/ smo bili v oktobru 1985 končno le obveščeni, da je novi osnutek v obravnavi. Naše društvo bistvenih. pripomb k novemu osnutku ni imelo, Upamo, da bodo ribniki v Dragi pri Igu končno le zavarovani. Andrej Sovino SMERNICE ZA UREJANJE PROSTORA V SEČOVELJSKIH SOLINAH V januarju 1986 je Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Pirana pripravil Smernice za urejanje prostora v Sečoveljskih solinah. Ker smo v zadnji številki lanskega letnika objavili predlog za zavarovanje ornitološko pomembnih lokalitet, nas zanima kako je naravovarstvena operativa upoštevala naše mnenje. Obnočja naravnega rezervata so predvidena ob Rudniku, na Stojbah, v Starih solinah, med kanaloma Kurto in Pichetto ter na solnem fondu Giassi. Lahko smo torej več kot zadovoljni. Zdaj pa je poteza na občinskih delegatih, pa seveda politikih, ki bodo to usodo krojili. Čas bo pokazal kaj različnim interesnim skupinam pomeni za soline odrešujoča revitalizacija. Iztok Geister Association's trip IZLET V RAKOV ŠKOCJAN 29.3.1986 Na Rakeku se nas je zbralo osem. Po markirani poti smo se odpravili proti dolini Rakovega Škocjana. Že po prvih nekaj sto metrov nas je presenetila kmečka lastovka Hirundo rustioa, ki je vztrajno letala okrog zvonika. Med prečkanjem polja smo našli izbljuvke male uharice Asio otus. Ujeli smo ptičjo uro, tako da smo se lahko preizkusili v prepoznavanju ptičjih glasov. Z začetniki smo se posvetili determinaciji vsake ptice. Opazovali ali slišali smo 35 vrst ptic. Ogledali smo si naravne znamenitosti Rakovega Škocjana (naravni mostovi) . Ob povratku sta nas na Rakeku pozdravi li že dve kmečki lastovki ! Slavko Polak, Koritnioe Skrivnostna fotografija Mystery photograph Na sliki iz prejšne številke je srpo-kljuni prodnik Calidris ferruginea. Pri nas dokaj redkega preletnika z visokega severa je v oktobru na Dravi pri Markovcih fotografiral B.Štumberger. Večina pri nas opazovanih ptic so mladostni, sveže pregoljeni primerki z okrastordeče nadahnjeno liso na prsih. Sicer pa se razlikujejo od spremenljivih prodnikov Calidris alpina po velikosti in v letu po podkvasto izraženi belini na jurici. Urednik Annual meeting for 1985 18. januarja 1986 je bila na Filozofski fakulteti v Ljubljani redna letna skupščina Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Potem, ko je predsednik R.Tekavčič poročal o dejavnosti in poslovanju društva, so se zvrstila predavanja in prikazovanja. 0 zadnjem štetju bele štorklje Cioo-nia oiconia v Sloveniji je pripovedoval F.Bračko, o selitvi kmečke lastovke Hirundo rustica3 s poudarkom na vprašanju kje prezimujejo slovenske lastovke, pa D.Sere. Razpoloženjske diapozitive z obale so nam prikazali člani tamkajsnega društva Ixobrychus, A. Župančič pa nekaj frapantnih filmskih sekvenc z zgornjega Orinoka. I Geister Finančno poročilo za leto 1985 Financial report for 1985 PRIHODKI -ostanek dohodka iz leta 1984 -članarina in pri spevki Skupaj 103,188,20 113.537,00 216.725,20 ODHODKI -tiskanje revije ACROCEPHALUS (21,22,23,24) 163.700,00 -tipkanje, lektor, prevodi 14.6 25,00 -PTT stroški (znanke, k uverte,položnice, virmani, xerox,pisma in drugi stroški 36.811,00 -prometna provizija SDK 310,00. -parska izravnava ________0,20 Skupaj DOHODEK prihodki - odhodki Skupaj ost. dohodka Blagajnik: Dare Sere 215.446,20 216.725,20 215.446,20 1.279,00 24 Društveni program za leto 1986 Program of the Society for 1986 1. Glasilo Acrocephalus naj bo periodično glasilo s štirimi številkami letno, oziroma dve dvojni. Po možnosti naj izideta dve v spomladanskem in dve v jesenskem obdobju. 2. Pri Ornitološkem atlasu gnezdilk Slovenije bomo zaključili s terenskim delom. Organizator Iztok Geister pa bo začel z dokončno obdelavo podatkov, 3. Nadaljevali bomo z delom za Zimski ornitološki atlas Slovenije - organizator Andrej Sovine. 4. Nadaljevali bomo z opazovanjem gnezdenja sov - organizator Davorin Tome. 5. Nadaljevali bomo z opazovanjem skalnega goloba Columba livia v Sloveniji -organizator Peter Grošelj¦ 6. Nadaljevali bomo s spomladanskim opazovanjem selivk - organizator Tomi Trilar, 7. Z delom bo nadaljevala komisija za zaščito in ohranitev mrtvih rokavov na reki Muri - predsednik Franc Bračko, 8. Oživili bomo delo ostalih na novo oblikovanih društvenih komisij in odborov: komisija za fotografijo - predsednik Slavko Polak, komisija za redkosti - predsednik Andrej Sovine, komisija za varstvo narave - predsednik Borut Štumberger, terminološka komisija - predsednik Tomi Trilar, odbor za zimsko štetje vodnih ptic - predsednik Franc Janžekovič. 9. Poskušali se bomo vključiti v raziskovanje vplivov kislega dežja na gozdove v Sloveniji. 10. Organizirali bomo izlete in predavanja. Vsak vodja izleta naj po izletu napiše krajše poročilo (po možnosti s sliko) za Acrocephalust 11. Nadaljevali bomo s pripravo utemeljitev za zavarovanje nekaterih predelov Ljubljanskega barja. 12. Društvo bo nadaljevalo s pogodbenim delom pri kartiranju gnezdilk v Triglavskem narodnem parku, če bo pravočasno izdelan program dela in bodo zagotovljena finančna sredstva. 13. V sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine bomo nadaljevali s pripravo utemeljitev za evropsko zaščito naših močvirij (okolica Ptuja, Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Sečoveljske soline...), ki so pomembnejša postajališča na selitveni poti ptic. Pripravo utemeljitev koordinira komisija za varstvo narave. 14. Pričeli bomo priprave za ustanovitev ornitoloških društev širom po Sloveniji, ki naj bi se združile v zvezo. 15. Vključili se bomo v snovanje jugoslovanske ornitološke asociacije. Naš delegat v iniciativnem odboru bo Tomi Trilar. 16. Poglabljali bomo stike z nekaterimi društvi: Društvo za zaštitu, promatranje i proučavanje ptica Hrvatske, Ornitološko društvo Ixobrychus, Zveza društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije, Zveza društev za varstvo okolja Slovenije.,. 17. Usklajevali bomo programe s sorodnimi organizacijami: Prirodoslovni muzej Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine Izvršilni, odbor Foto trenutek Camera's eye view VODOMEC Aleedo atthis Fotografija je nastala letos spomladi v manjšem rokavu reke Rižane. Posneta je bila s 300 nn teleobjektivom iz kamuflažne kartonaste škatle. Kot bi imeli pred seboj kakšnega tropskega ptiča, tako lepo nüdro in zeleno se blešči...njegov uspeh je v potrpežljivem čakanju in mirnem čepenju na preži. Ure in ure čepi modri ptič na kolu, ki moli nad vodo in preži na plen. Nenadoma se spusti v vodo in pride ven z ribico. Ko pride s plenom iz vode in vse kaplja cd njega, se najprej otrese in sede nazaj na prejšnje opazovališče, naravna ribico, dvigne kljun navzgor in jo z glavo naprej pogoltne__fotograf, nevajen vodomčeve potrpežljivosti pa ostane brez "ribice v kljunu". FOTO: Iztok Skoimik ACROCEPHALUS VSEBINA CONTENTS Daljnogled, svinčnik, papir in še kaj Binculars, pencil, paper ... 27-28 (7) 1985 Zimski ornitološki atlas Slovenije 1982/83 in 1983/84 Pojavljanje velike bele čaplje Egretta alba na Dravi med Ptujem in Ormožem Trajnost jate pri dolgorepki Aegithalos aaudatus Vpliv hladne zime na populacijo brškinke Cistiaola juncidis na Vranskem jezeru Ornitološki izlet v Beneško laguno Iz ornitološke beležnice: 13 Fran the ornithological notebook: Gavia arctica, Gavia adamsii, Egretta alba, Ardea cinerea, Cygnus olor, Aneer bva-öhyrhynchuSj Vanellus vanellus, Philomachus pugnax, Limosa limosa, Nwnenius pnaeopus, Tringa stagnatilis9 Lams minutus, Larus ridibundus, Sterna sandvioensis, Dendrocopos medius, Anthus spinoletta, Luscinia luscinia, Saxicola torquata, Turdus iliacus, Sylvia atricap-'-lla, Sitta europea, Calcarius lapponicus, Eniberiza schoeni-clus* Winter Ornithologie atlas of Slovenia 3 (1982/83 and 1983/84) 7 Occurrence of Great White Egret Egretta alba on the Drava River between Ptuj and Ormož 9 Duration of the flock of Long-tailed Tit Aegithalos caudatus 10 Influence of severe winter on the population of Fan-tailed Warbler at the I^ke Vransko Ornithological trip to the Venice Laguna Nove knjige Protest zoper gradnjo hidroelektrarn na reki Muri Naravovarstvena kronika Društveni izlet Skrivnostna fotografija Letna skupščina za leto 1985 Finančno poročilo za leto 1985 Društveni program za leto 1986 21 New books Demonstrations against the erection 22 of Hydroelectric pewer-stations on the river Mura 22 Nature conservancy chronicle 23 Associations trip 23 Mystery photograph 23 Annual assembly for 1985 23 Financial report for 1985 24 Program of the Society for 1986 Zahvala: DO PETROL iz Ljubljane se zahvaljujemo za finančno paroč.