111 1297 1», p. , u. , , IM Celje - Skladišče ■ D-Per j V CUJO f STEKLJs C0BI55 o GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ" IN STEKLARSKE ŠOLE leto 4 ROGAŠKA SLATINA marec 1976 PO SLEDEH ZAKLJUČNEGA RAČUNA Ne razmetujmo! Zaključni račun za preteklo leto smo obravnavali na zborih delovnih ljudi, na delavskem svetu in koordinacijskem odboru. Povsod so bile izrečene določene pripombe, želja po boljših uspehih v tekočem letu pa prav tako ni primanjkovalo. Med drugimi nevšečnostmi, ki so nas spremljale v preteklem letu, smo ugotovili, da je v naši temeljni organizaciji združenega dela odstotek loma in celotnega odpadka vendarle previsok. Zato nekaj besed o tem! Zakaj delež loma in odpadka prevelik? Delamo s predmeti, M so krhki. Spričo tega je nesmotrno trditi, da lahko delamo brez vsakršnega loma in odpadka. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da se ju da zmanjšati na razumnejšo mero. Pri tem Vsebina Zgovorne številke 3 Danes odpadek — jutri surovina 4 Zakaj nepodpisani? 5 Uspehi ln spodrsljaji 6 Bolj povezano % mladimi...! 6 »Kje so tvoji?« 7 Bo akcija uspela? 7 Samo načrtno delo ... 8 Pet seminarjev 8 Vinko Karat 9 Predstavljamo vam 10 Argusov sprehod 11 Spoznaj domovino .. •! 12 Zakaj numizmatika? 12 Aktivnost, ki združuje 13 Motnje na zvezah 14 Najboljši Strniša, ženske presenetile... 15 Več kot samo ples! 15 Nagradna križanka št. 25 16 Na beograjski razstavi proizvajalcev steklenih izdelkov STEKLO 76 nagrajena garnitura bovla 213-b — foto F. Pak v v s: r r morajo seveda sodelovati vsi člani delovne skupnosti in vsi oddelki. Lom in celotni odpadek, ki nastaneta v nekem oddelku, sta v veliki meri odvisna tudi od dela drugih oddelkov. Celotni odpadek izdelkov pa je odvisen od kakovosti osnovne izdelave in dodelave steklenih izdelkov pa tudi od stopnje zahtevane kakovosti. Trdimo, da smo v družbi najboljših in najbolj kakovostnih izdelovalcev ročno pihanega stekla v Evropi. Ta trditev je podkrepljena z ustreznimi naročili, s težo izdelave oblik in z zahtevano kakovostjo. Menim, da bi bilo napačno, če bi odstopili od tega, kar smo si z dolgoletnimi težavami, neuspehi in uspehi priborili. Osvojili smo kvaliteto in oblike izdelkov ročno pihanega stekla, ki se močno razlikujejo od danes že številnih strojno izdelanih. Pridobili smo si odjemalce in tržišče. Spričo tega moramo obdržati kakovost, hkrati pa poiskati vse tiste pomanjkljivosti, ki jih še zaznavamo v tej zahtevni proizvodnji, da bomo spravili v skladišče čim več kakovostno izdelanih kosov. Kje tičijo pomanjkljivosti? V osnovni izdelavi še vedno ugotavljamo to pomanjkljivost, da pihamo nekatere izdelke z neprimerno debelino sten, kar pri ročni ali strojni obdelavi robov povzroča velik odpadek. Podstavkov kelihov ne obdelujemo s papirjem, čeprav smo to nekoč že osvojili: rezultati so bili vidni, saj so bali podstavki brez obročev. Zalivanju kroglic pri kelihih, počenim pecljem »flerani« ter dolžini nog namenjamo še vse premalo skrbi! Čistost zunanjih površin na dnu kozarcev je še vedno vprašljiva, čeprav so nekatere skupine ali brigade izdelovale zahtevnejše kozarce zelo uspešno. H glavnim napakam pri izdelavi lahko prištejemo še ovalnost in ukrivljenost »sloko«. Pri zlaganju izdelkov v vozičke pa ne bi smeli biti problem vložki, ki bi jih moralo biti vedno dovolj...! Kaj naj stori dodelava in brusilnica? če bi pri osnovni izdelavi uspeli zmanjšati naštete glavne napake, potem je naloga dodelavnih oddelkov in brusilnice ohraniti izdelke. Le-te je treba s čim manjšim lomom, brez povzročanja dodatnih napak spraviti v skladišče. Poleg osebne prizadevnosti delavcev pri dodelavi, obdelavi in plemenitenju pa lahko odigrajo po- membno vlogo tudi zavoji (embalaža). Brez enotne, primerne in zadostne embalaže je kaj težko pričakovati, da bi lom v teh oddelkih občutneje zmanjšali. Težave se pričnejo že pri rezanju stekla. Zaradi pomanjkanja in neprimerne embalaže postavljajo delavci izdelke glede na njihovo obliko, višino in zahtevano kakovost v neprimerno embalažo; to še posebno zato, ker je embalaža neenotna. Za najbolj zahtevne odjemalce sedaj že zlagamo izdelke v nosilke z vložki, kjer so ti medsebojno ločeni, pa zato ni nevarnosti, da bi se okrušili ali prevrnili. Temeljna hiba pri tem je vsekakor to, da moramo imeti dvakrat več nosilk. Dodatna težava pa je tudi v tem, ker bi morali uporabljati za določene izdelke le lesene nosilke. Teh pa ponavadi ni, ker so v drugih oddelkih. Zaradi tega delavci odlagajo steklo v neprimerne nosilke, kar povzroča težave v vseh oddelkih, skladno s tem pa naraščata lom in skupni odpa dek. Poleg tega, da izdelke zlagamo v neprimerne nosilke, nastajajo še večje težave takrat, ko ni ne enih in ne drugih. V takšnih primerih si dajanja vložkov v nosilke ne moremo privoščiti, ker bi tako sprožali še večje probleme. Dnevne proizvodnje, ki pride od peči, ne bi mogli zrezati in pri peči bi ostali polni vozički. Naslednji dan pa bi pri peči morali steklo polagati kar na tla! To se nam je že pripetilo in to ne enkrat! Brez pretiravanja lahko trdimo, da kar 30 odstotkov letnega proizvodnega časa nimamo zadostnega števila nosilk; če pa pregledamo proizvodne obrate, bomo ugotovili, da je tam celo 50 odstotkov izdelkov v neprimernih nosilkah! Poleg izdelkov, ki jih izdelujemo za bolj zahtevne odjemalce, bi morali v nosilke z vložki zlagati vse svinčene brušene izdelke. Zavedati se moramo tega, da izdelke prelagamo tolikokrat, kolikor je delovnih faz. Pri vsakem prelaganju in prenosu pa so možnosti, da jih poškodujemo. Poškodbe so lahko takšne, da jih beležimo kot lom, to je dejanski odpadek, ali kot zmanjšano vrednost izdelka. Skupni odpadek pa je izmet, bodisi da izdelek razbijemo ali mu zmanjšamo vrednost! Zavedati se moramo tudi tega, da je v štirih od petih primerov zmanjšane vrednosti izdelkov iz svinčeno brušenega stekla vloženega več dela kakor pri prvovrstnih izdelkih, čeprav jih prodamo po nižji ceni. Ostale poškodbe je treba odstraniti tako, da je izdelek sposoben za uporabo in prodajo. Pri tem ne smemo upoštevati le popravila robov, ki je zelo veliko, ampak tudi popravilo, ki ga opravlja desen brusilnica. Vrednost tega dela je večja kakor vrednost prvotno opravljenega dela, saj je to delo pogojeno z mehanskim poliranjem (okrnjeni podstavki, izrezi, brusni robovi, itn.). Oglje Marinke Laneger z naslovom »Domačija«. Narejeno v okviru likovnega krožka steklarske šole. — reprodukcija PAK. S tarnanjem ne bomo odpravili slabosti Ugotavljamo in govorimo, da imamo previsok delež celotnega odpadka in da nam le-ta iz leta v leto celo narašča. Toda z golim govoričenjem bomo bore malo prispevali k zmanjšanju odpadka. Tudi napovedana nova organizacija oddelka za kontrolo kvalitete ali nov sistem delitve sredstev za osebne dohodke, pri čemer naj bi del sredstev namenili za nagrajevanje kakovosti in zmanjšanje odpadka, ne bosta razmer bistveno spremenila dotlej, dokler se ne bomo zavedli, da za vsak kos krista-lina, ki ga vržemo v črepinje, vržemo proč poprečno 10,70 dinarja, za zlikam kos kristalina 13,33 dinarja, za gladek kos svinčenega stekla 19,37 dinarja in za brušen kos svinčenega stekla poprečno kar 57,30 dinarja! Če bi namesto naših polomljenih izdelkov metali v zaboje za črepinje denar, ali če bi pettisoča-ke morali zamenjati za tisočake, bi bil najbrž naš odnos do vseh vprašanj, ki so v neposredni zvezi z odpadkom in z njegovim zmanjševanjem, precej drugačen!? A. Z. ZANIMIVOSTI IZ TREH ZAKLJUČNIH RAČUNOV Zgovorne številke ■ ■ ■ Iz zaključnih računov TOZD Slovenska Bistrica, TOZD Naše steklo Beograd in TOZD Delavska restavracija objavljamo nekatere zanimivosti. Številke zgovorno kažejo, kako poslovno uspešne so bile v lanskem letu te tri naše temeljne organizacije združenega dela! TOZD Slovenska Bistrica Važnejši podatki nogah kljub težkim delovnim pogojem, ki so pri pihanju stekla, nizke osebne dohodke, so preprosto samovoljno zapuščali kolektiv. Tako je samovoljno zapustilo delo 67 članov, zato smo pomanjkanje delavcev čutili vse leto. Ker sta obe kadni peči delali v dveh namesto v treh izmenah, to pomeni, da je ostala ena tretjina zmogljivosti neizkoriščena. Hkrati pa smo tudi za to izmeno, v kateri nismo delali, uporabljali električno energijo in Kazalci 1975 1974 indeks 75/74 obseg proizvodnje (v kosih) 1.795.709 1.646.960 109 celotni dohodek (din) 37.885.160 30.855.392 123 porabljene surovine (v din) 21.847.442 14.633.656 149 dohodek (din) 16.037.718 16.221.736 99 bruto osebni dohodek (din) 13.732.811 9.473.632 145 skladi (din) 146.455 4.075.263 4 amortizacija (din) 340.519 309.183 110 zaposlenost (delavcev) 299 249 120 poprečni neto osebni dohodek (din) 2.751 2.290 120 obseg proizvodnje na zaposlenega (kosov) 6.005 6.614 91 dohodek za zaposlenega (din) 53.638 65.148 82 izvoz ($) 881.513 821.731 107 Lani je bilo tudi nekaj subjektivnih slabosti, to je tistih, ki so v nas samih! Za TOZD Slovenska Bistrica in za TOZD Rogaška Slatina velja, da je odpadek naš problem številka 1. Odpadek se je povečal za 4,72 %, kar pomeni, da je skupni odpadek dosegel delež 25,63 %, kar je za tovrstno proizvodnjo nedovoljeno visoko! Zaradi naštetih razlogov smo bistveno zaostali za proizvodnim načrtom, ki ga je sprejel delavski svet. Proizvodni načrt je predvideval za leti 1975 in 1974 v količinskem in vrednostnem kazalcu, kakor kaže spodnja tabela! V izvozu je TOZD Slovenska Bistrica dosegla velik uspeh, saj je bil za 7 % višji od izvoza v letu 1974. Ves izvoz je bil na konvertibilna tržišča. Najmočnejša tržišča so ZR Nemčija s 43,18%, Švedska s 24,92 %, Anglija z 18,26 %, ostale države pa še od 2 do 4 %. Uvoz je v izvozu udeležen le s 14,8 %, Naša letošnja naloga je čim prej izpolniti vsa delovna mesta, tako da bomo proizvodne kapacitete kar najbolje izkoriščali! TOZD Naše steklo, Beograd Praktično so v TOZD Slovenska Bistrica končali poslovno leto 1975 brez skladov. Vzrokov za slabe poslovne rezultate je več. V letu 1975 sta bili zgrajeni dve novi talilni peči. Delno je bilo za delo pri njih organizirano priučevanje mlajših delavcev že konec leta 1974, večji del pa šele, ko sta bili peči že zgrajeni. Priučevanje v prvem letu ni bilo tako uspešno, da bi lahko z novimi, mladimi delavci popolnoma izkoriščali nove zmogljivosti peči. In ker So imeli kot začetniki v primerjavi z delavci v drugih pa- kurilno olje. To se je močno odrazilo v proizvodnih stroških, saj so bili lani za 49 % višji kot v letu 1974! Prodaja je bila normalna, vendar je očitno, da potrošniki za drago steklo nimajo denarja. Vpliv visokega prometnega davka v Beogradu, ki je 53 %, je tako močan, Kazalci 1975 1974 indeks 75/74 plan (ton) 1.080 728 148 doseženo (ton) 846,8 771,3 110 plan (000 din) 48.000 38.000 160 doseženo (000 din) 40.235 31.725 127 da so kupovali več cenejšega stekla- Zato tudi skromen dohodek in ostanek dohodka! Važnejši podatki: skupni dohodek večji za 5,9 %, poslovni stroški večji za 7,3 %, dohodek nižji za 2 %, bruto osebni dohodek večji za 16,5%, ostanek dohodka nižji za 21,5 % in zaposlenost večja za 1 %! TOZD Delavska restavracija TOZD Delavska restavracija skrbi za našo prehrano in počitniško hišico. Prehrana je kompletna. Tako v restavraciji pripravljajo malice, kosila in večerje. Malica je regresirana. V letu 1975 je bil regres 738.502 dinarjev za 209.418 malic ali za en obrok 3.53 dinarjev. Poleg oskrbovanja našega obrata imajo še delavsko restavracijo v Kozjem, kjer je bilo pripravljenih 20.129 malic. Poleg malice je restavracija lani pripravila 30.847 kosil in 34.131 večerij. Za počitniške hišice so bili lanskoletni stroški 318.080 dinarjev, za njihovo uporabo smo iztržili 44.480 dinarjev. Negativna razlika oziroma stroški, ki jih plačajo steklarna Slovenska Bistrica in TOZD NAŠ PRISPEVEK ZA ZDRAVO ČLOVEKOVO OKOLJE Danss odpadek -jutri surovina? Spoznanje, da vedno večje onesnaževanje narave s trdimi, tekočimi ali plinastimi odpadki že resno ogroža človekovo okolje, je prve dni februarja letos botrovalo organizaciji posvetovanja »Odpadki — surovine 1976«. Posvetovanje je bilo v Ljubljani, njegov namen pa je bil večstranski in sicer 1. ugotoviti vire industrijskih in komunalnih odpadnih snovi, njih nahajališča, količine in uporabnost ter zagotoviti izkoriščanje teh snovi za sekundarne, to je drugotne surovine; 2. zagotoviti primerno odlaganje in odstranjevanje odpadnih snovi ter spodbuditi ustreznejše zbiranje uporabnih odpadkov in 3. pospešiti ustrezno raziskovalno delo in razvoj tehnologije ter hkrati povezati raziskovalne, gospodarske in druge dejavnike, ki se ukvarjajo z okoljem. Na 4-dnevnem posvetovanju, ki je bilo prvo te vrste v Jugoslaviji, procesu regeneriramo ah obnavljamo. S tem je omogočen znaten prihranek pri porabi dragih kislin, prav tako pa je deloma tudi razbremenjena nevtralizacija kislih odpadkov. Odpadke, ki sicer ogrožajo naše okolje, celo uvažamo za devize! Slovenska industrija, katere se stavni del smo tudi mi, naredi letno za 4,5 milijone ton odpadkov vseh vrst, komunalnih odpadkov pa je približno za pol milijona ton. Množina odpadkov in odpadnih snovi pa zadnje čase tako naglo raste, da smo prišli v položaj, ko nam to povečanje povzroča že resne težave. Ne le zaradi množin, ampak tudi zaradi njihovega nesmotrnega odlaganja! Hkrati pa tudi ugotavljamo, kako nam uvoz raznih odpadkov, kot so steklo, star tekstil, papir, kovine in drugo, že pomeni veliko obremenitev v zunanjetrgovinski plačilni bilanci, saj smo v letu 1974 uvozili za 48,8 odstotka več odpadkov kot v letu 1973. Skupna vrednost uvoženih odpadkov se je povečala za dvakrat, saj dosega že 127 milijard starih dinarjev. Z urejenim zbiranjem in odlaganjem odpadkov in z ustreznim razvojem tehnologije za predelavo odpadnih snovi pa bi lahko preprečili nadaljnje onesnaževanje našega okolja in hkrati gospodarstvu prihranili dragocena sredstva, ki jih brez potrebe porabljamo za uvoz raznih odpadkov! Kroženje odpadne vode je pri nas že sklenjeno! Moj prispevek k temu posvetovanju je bil referat »Problem odpadkov nevtralizacije polimih kislin v steklarski industriji«. V proizvodnji brušenega svinčevega stekla predstavlja kislinsko poliranje pomembno fazo tehnološkega procesa. Še pred kratkim je bilo poliranje izključno ročno, odpadna Naše steklo za svoje hišice, so bili tako 273.600 dinarjev. Stroški so razna popravila, poraba električne energije, vode, odvoz smeti in nekriti prevozi ljudi. Tolikšni stroški so gotovo previsoki, zato bo treba sprejeti ustrezen pravilnik o uporabi počitniških hišic! Važnejši podatki: dohodek večji za 22,82 %, ostanek dohodka večji za 31,03%, bruto osebni dohodek večji za 27,57 %, število zaposlenih enako in poprečni osebni dohodek 2.364 dinarjev ali večji za 19,65%! dipl. ing. VOJO DJINOVSKI kislina je predstavljala resno nevarnost za okolje. Z namestitvijo nove opreme pa se je postopek poliranja bistveno spremenil. Osnovna zamisel polirne naprave je podobna stroju za pranje perila. Stekleni izdelki, razporejeni v plastičnem bobnu, se počasi vrtijo v zaprti polimi napravi. Proces sestoji iz izmeničnega oblivanja izdelkov s toplo polirno kislino in z vodo. Z dodatkom svežih kislin kopel v procesu regeneriramo ali obnavljamo. S tem je omogočen znaten prihranek pri porabi dragih ‘kislin, prav tako pa je deloma tudi razbremenjena nevtralizacija kislih odpadkov. Vsi odpadki iz kislinske polir-nice, kot so izpiralna voda, voda iz izpiralnika za absorbcijo ali vpijanje kislinskih hlapov, usedlina iz usedalnika za obnovo kislinske kopeli in voda od čiščenja naprav in prostorov se stekajo v zbiralnik kislih odplak. Odplake nevtraliziramo z apnenim mlekom. Potek nevtralizacije prek PH elektrod prenašamo na memo regulacijsko napravo, ki uravnava dotok apnenega mleka in iztekanje nevtralizirane suspenzije v bistrilnik. Za nemoteno obratovanje kislinske polimice je treba trikrat ali štirikrat tedensko prazniti bistrilnik in odvažati produkte nevtralizacije v deponijo ali shrambo. Sedaj pripravljamo montažo filter-preše, ki bo znatno poenostavila deponiranje odpadkov, filtrat, to je nevtralizirano odpadno vodo, pa bomo zopet uporabljali v poliranju in nevtralizaciji za izpiranje, absorpcijo hlapov in pripravo apnenega mleka. Tako bo torej kroženje odpadne vode pri nas sklenjeno! Sedaj je na vrsti raziskava o uporabi odpadnega kalcijevega sulfata V poskusni fazi obratovanja nove polime in nevtralizacijske naprave smo na inštitutu »Jožef Stefan« in v sodelovanju s kemijskim inštitutom »Boris Kidrič« v Ljubljani analizirali filtrate in trden ostanek. Iz navedene preiskave je razvidno, da v filtratu ni sledov težkih kovin, temveč so v njem le ioni alkalijskih in zemljoalkalijskih kovin, trdno fazo pa predstavljata pretežno kalcijev sulfat dihidrat in kalcijev diflurid s primesjo magnezijevega fluorida. Zaradi netalji- vosti fluoridov kalcija in magnezija je odpadek glede onesnaževanja okolja praktično neškodljiv. Edina topna komponenta je kalcijev sulfat, kar potrjuje tudi analiza filtratov. Kljub temu pa predstavlja odpadek breme za okolje, ker je treba urejati odlagališča. Zaradi tega smo se lotih raziskave, ki naj bi pokazala možnosti za njegovo predelavo v koristno surovino. Načelne možnosti za uporabo odpadka so naslednje: izpiranje fluoridov iz odpadka in proizvodnja sadre za gradbeništvo, uporaba suhega ostanka v livarskih sredstvih in uporaba odpadka pri proizvodnji mlečnih stekel. V našem delu smo se omejili na možnost za izpiranje fluoridne-ga iona. Dosedanje preiskave so pokazale, da lahko izperemo fluo-ridni ion do 0,1 odstotka, pri čemer ostane lep bel kalcijev sulfat, VPRAŠANJE UREDNIŠTVA »STEKLARJA« Zakaj nepodpisani? Naše glasilo je zašlo v četrto leto izhajanja. V tem času smo prejeli nešteto sestavkov, ki so nam jih pošiljali naši sodelavci. Zvečine so bili to sestavki, ki neposredno zadevajo naše skupne interese. Pisali smo o zadevah, ki nas prikazujejo v takšni luči, kakršno smo si pač zaslužili, toda vedno v želji, da bi vse bilo boljše in lepše! Temeljno vodilo pri urejanju glasila »Steklar« je, da objavljamo podpisane prispevke. Kar izhaja naše glasilo, smo v uredništvu prejeli tudi nekaj anonimnih ali nepodpisanih pisem. Anonimni pisci nas opozarjajo na razne stvari. Včasih napišejo tudi trditve, ki so močno dvomljive ali pa so celo povsem neresnične. Resnici na ljubo moramo odkrito reči, da nam nepodpisani sestavki niso povšeči. Menimo namreč, da je »Steklar« glasilo vseh članov delovne skupnosti in da si tisti, ki ga urejamo, ne lastimo posebnih pravic. Želimo le in si na vso moč prizadevamo, da v okviru naših uredniških zmogljivosti in z vašo pomočjo naredimo takšno glasilo, ki ga bomo — če ne vsi, pa vsaj večina — sprejeli za svojega! In če je to glasilo naše, ne vidimo nobenih razlogov, zaradi katerih naj bi se posamezniki skrivali za hrbte drugih. Povejmo si. kar si imamo povedati in to brez ovinkov ..! Pred kratkim smo spet prejeli pismo, ki sodi v skupino nepodpisanih. Z veseljem bi sprejeli piščevo razmišljanje o nekaterih zadevah, toda že spoznanje, da se ni podpisal, razmišljanju v veliki meri zmanjšuje vrednost. Kljub temu, da načelno odklanjamo objavljanje nepodpisanih sestavkov, smo se v uredniškem odboru zmenili, da tokrat vendarle napišemo nekaj besed, saj pisec med drugim navaja nekaj neizpodbitnih resnic! F začetku, da bi najbrž lažje prenesli, nas pisec hvali, ker kritiziramo vse pomanjkljivosti, toda v isti sapi trdi, da smo posebno pogumni kritizirati tiste, ki se nimajo pra-vice braniti?! Nadalje navaja, da so velike pomanjkljivosti v obstoječem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, pri prevzemanju funkcij in vodenju podjetja po mlajših šolanih kadrih, piše o neupravičenih razlikah v osebnih dohodkih za enako opravljeno delo, o razlikah v osebnih dohodkih med delavci za stroji in med tistimi delavci, ki vodijo, čeprav so brez strokovne usposobljenosti. Moti ga tudi to, da nekateri mečejo slabo luč na nas, ker v lokalih po nepotrebnem delajo nered. Dotaknil se je še alkoholikov, nesreč pri delu in vzrokov zanje. Navaja pa tudi takšne reči, ki imajo po našem mnenju močan priokus po obrekovanju ...?! Spričo vsega si nepodpisanemu piscu pisma dovoljujemo zastaviti ki ga je s segrevanjem možno prevesti v kakovostno sadro. V izpi-ralni lužnici pa smo dosegli koncentracijo fluoridnega iona 40 gr/l m sedaj iščemo način za selektivno odstranjevanje fluoridnega iona iz izpiralne lužnice. Druge možnosti za predelavo suhega odpadka po nevtralizaciji odpadnih polirnih kislin pa so bile tema nekaterih drugih referatov. Tako je bila dana možnost uporabe odpadka za izdelavo pomožnih livarskih sredstev itn. Z gradnjo nove kislinske polir-nice smo dosegli v naši steklarni velik napredek v tehnološkem procesu, z namestitvijo nevtralizacij-skih naprav smo prispevali k zaščiti našega okolja, odlaganje in morebitna predelava odpadka pa je predmet naših nadaljnjih raziskav! Dipl. ing. IGOR DJINOVSK1 nekaj vprašanj: Kdo so po vašem mnenju tisti, ki kritiziranim jemljejo pravico do obrambe? Ste prezrli temeljne pravice vseh članov naše socialistične samoupravne skupnosti? Mar na straneh »Steklarja« niste zasledili pisanja o rečeh, za katere menite, da nam primanjkuje poguma? Kje in kdaj ste izgubili pogum? Močno smo radovedni, kako debela je vaša kuverta 15. v mesecu in koliko truda ste vložili za to? Ali ste kdaj kje bolj glasno razmišljali o problematičnih zade-vah, kjer bi vaš glas bolj donel? Ali vam eno ali nekaj dreves zakriva pogled na ves gozd? Zakaj si niste prihranili tistih dinarjev, ki ste jih porabili za pot do Slovenske Bistrice in za znamko, ko pa smo tako blizu? V katero skupino vas sploh lahko razvrstimo, če ste se tako lepo maskirali? O zadevah, ki jih pisec nepodpisanega pisma upravičeno navaja, bo treba izreči sodbo na ustreznem mestu. Upamo, da tako tudi bo, saj smo pismo posredovali na ustrezne naslove! • Najlepše in najbolj koristno pa bo, če bo vsakdo svoj prispevek aa objavo v »Steklarju« podpisal s polnim imenom in priimkom, kakor je navada pri nas. V prihodnje se res z nikomer več ne bomo pogovarjali skozi steno, kajti za to ni nobe nih razlogov...! UREDNIŠTVO LETNA KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA SLOVENSKA BISTRICA Uspehi in Pred nedavnim je bila v temeljni organizaciji združenega dela Slovenska Bistrica letna konferenca osnovne organizacije sindikata. Na njej so pregledali dosedanje delovanje organizacije ter sprejeli delovni načrt za prihodnje obdobje. Iz poročila predsednika osnovne organizacije sindikata Štefana Kodriča je bilo mogoče ugotoviti, da se je sindikat že na začetku svoje mandatne dobe spoprijel z mnogimi zahtevnimi nalogami, od katerih so bile nekatere vezane na zelo kratek rok za njihovo uresničitev, druge pa so imele zopet dolgoročnejši pomen. Nikakor pa ne tako dolgega, da bi jih lahko potisnili v ozadje. V oceni svojega delovanja je sindikat kritično osvetlil nekatere probleme, za katere so menili, da bi jih lahko razrešili tudi prej in uspešneje. Med temi so prav gotovo najpomembnejši pove- spodrsljaji Čanje produktivnosti, zmanjšanje loma in staleža bolnikov, boljše izkoriščanje delovnega časa pa tudi aktivnejše vključevanje posameznikov na področju njihovega družbenopolitičnega in samoupravnega delovanja, kar- bi v marsičem izboljšalo tudi nekatera proizvodna vprašanja- Sindikalna organizacija je v preteklem obdobju imela tudi nekaj kadrovskih težav, saj so morali zaradi premajhne dejavnosti v preteklem obdobju zamenjati kar tri člane izvršnega odbora, Kljub težavam pa je organizacija kot celota uresničila naj večji del svojih sprejetih nalog tako na družbenopolitičnem, proizvodnem in rekreacijskem področju. Skupaj z osnovno organizacijo ZK je organizirala več razprav o izboljšanju proizvodnih rezultatov in delovanja na družbenopolitičnem področju. Pred kratkim je pripravila praznovanje dneva žena ter srečanja nekdanjih borcev NOB in upokojencev. Na njihovih domovih pa so obiskali tiste člane kolektiva, ki jih zaradi bolezni že dalj časa ni na delo. Uspešno je bilo tudi sodelovanje s samoupravno delavsko kontrolo. Svoja prizadevanja pa je sindikalna organizacija usmerjala tudi v poživitev mladinske dejavnosti. Kljub vsem prizadevanjem osnovna organizacija - sindikata v povezanosti z ostalimi dejavniki v temeljni organizaciji ni uspela povsem uresničiti stabilizacijskega načrta. Z namenom, da izboljšamo gospodarski položaj kolektiva, smo v lanskem letu opravili kar šest stabilizacijskih sobot. Na občnem zboru sindikata TOZD Slovenska Bistrica so sprejeli tudi okvirni akcijski načrt za prihodnje obdobje^ Objavili ga bomo v prihodnji izdaji našega časopisa! VIKTOR HORVAT POGOVOR S PREDSEDNIKOM AKTIVA ZSMS SLOV, BISTRICA P, ZAKRAJŠKOM Bolj povezano z mladimi...! Veliko kritičnega je bilo že v zadnjem času izgovorjenega o nezadovoljivem delovanju aktiva Zveze socialistične mladine Slovenije v bistriški temeljni organizaciji. Za poživitev organiziranega delovanja mladih v teh naši temeljni organizaciji se zavzemajo tako v osnovni organizaciji ZK kakor tudi v osnovni organizaciji sindikata bistriškega kolektiva. Do kakšnih vidnejših premikov v izboljšanju delovanja mladih pa do sedaj še ni prišlo. Da bi zvedeli kaj več o vzrokih, zaradi katerih mladi niso na družbenopolitičnem področju bolj zavzeti za sodelovanje, sem govoril s predsednikom aktiva ZSMS v bistriški TOZD Petrom Zakrajškom. Premajhno aktivnost mladih je občutiti tako v njihovi mladinski organizaciji kakor tudi v organih samoupravljanja. Kje so po tvojem mnenju vzroki? »Predsednik aktiva ZSMS sem postal pred kratkim. Ker pa sem pred tem že deloval v vrstah mla- dih, sem si pridobil nekaj bogatih izkušenj in spoznanj, od katerih so mnoga prijetna, nekatera pa tudi manj prijetna. Prav med temi, manj prijetnimi, je treba iskati temeljne vzroke, zakaj mladi ne kažejo dovolj zanimanja za organizirano delo v vrstah aktiva ZSMS v naši temeljni organizaciji! Med osnovne vzroke bi lahko naštel predvsem oddaljenost prebivališč mnogih mladih od njihovih delovnih mest, saj so zato močno vezani na razpoložljive prevoze na delo in z dela. Mnogi zato bolj aktivno delujejo v podobnih organizacijah v krajih, kjer prebivajo, pa jim delovna mesta pomenijo res samo redno zaposlitev. Kljub temu, da je v našem kolektivu več kot polovica vseh za poslenih mlajših od 27 let, je med njimi premalo takih, ki po rednem delovnem času sodelujejo v posameznih akcijah. Zato smo, žal, skoraj vsako tudi brezuspešno končali!« Kako pa se mladi vključujejo v organe samoupravljanja? Peter Zakrajšek, predsednik aktiva SZMS v Slovenski Bistrici — joto V. Horvat »Veliko mladih v kolektivu je v samoupravnih in drugih organih. Tako na svojih delovnih mestih kot tudi v organih, v katere so bili delegirani, v dejavnosti ne zaostajajo za drugimi sodelavci. Ko želimo na primer organizirati kakšno akcijo, kakšno obliko dopolnilnega izobraževanja mladih ali karkoli drugega, nam to največkrat ne uspe, ker so mnogi prepričani, da so s piskom sirene za tisti dan opravili svoje poslanstvo v delovni organizaciji. Vseh mladih seveda ne smemo devati v isti koš! Med njimi je večje število takšnih, ki so pripravljeni delovati tudi v akcijah zunaj rednega dela. Pri tem pa se poraja vprašanje, koliko je aktiv kadrovsko sposoben organizirati in voditi zahtevnejše akcije?« VPRAŠANJE SINDIKATU: Kako je kadrovsko oblikovana vaša organizacija ZSMS? »Priznati moram, da smo dokaj šibki. Čeprav smo si prizadevali prav na tem področju storiti največji možen korak naprej, nam do sedaj to še ni povsem uspelo, že v samem vodstvu organizacije se srečujemo z dokajšnjimi kadrovskimi težavami, kar v veliki meri vpliva tudi na končni rezultat delovanja organizacije.« In povezanost aktiva ZSMS z organi samoupravljanja v TOZD? »Moram priznati, da so prizadevanja osnovne organizacije ZK, sindikata in drugih organov v temeljni organizaciji za poživitev dejavnosti mladih zelo velika, žal pa do sedaj še nismo uspeli uresničiti mnogih nalog, ki smo si jih na tem področju zadali. Predvsem je premalo stvarnega dela in zainteresiranosti mladih, da bi končno zaživeli v močni mladinski organizaciji!« Kakšni so vaši nadaljnji načrti? »Med najpomembnejšimi so prav gotovo kadrovska okrepitev v samem vodstvu aktiva ZSMS in boljša povezanost z družbenopolitičnimi organizacijami in organi samoupravljanja v temeljni organizaciji pa tudi OK ZSMS Slovenska Bistrica. In razviti moramo nove možnosti ter oblike, s katerimi bomo pritegnili mlade k sodelovanju! Seveda imamo že izdelan tudi kratkoročni in srednjeročni akcijski načrt, katerega uresničitev pa bo odvisna od prizadevanja vseh mladih v naši temeljni organizaciji združenega dela!« VIKTOR HORVAT „Kje so tvoji?“ Od 21. novembra lani sem bil bolnik v specialni bolnišnici za očesno tuberkulozo na Jezerskem, če sem hotel doseči kakršen koli uspeh v zdravljenju, sem moral pozabiti na vse osebne probleme. Posvetiti sem se moral izključno zdravljenju. Z veliko težavo, toda uspešno, sem prestal vse tegobe bolezni. Le nekaj me je zelo težilo. To je tudi razlog, zaradi katerega pišem teh nekaj vrstic! Vsebina tega zapisa je takšna, da našega sindikata ne kaže v najboljši luči. član naše delovne skupnosti in član osnovne organizacije sindikata sem postal že 16. junija 1954. Sem član ene družine, ki deli zlo in dobro... Prav zaradi tega me je močno prizadela premajhna skrb sindikata zame. Menim namreč, da sem za 119 dni, kolikor sem jih prebil v bolnišnici na zdravljenju — od tega 16 dni v celjski bolnišnici, zaslužil vsaj skromen obisk in kakšno prijazno besedo od svojih sodelavcev iz sindikata. Le-te bi mi veliko pomenile in že takrat razgnale vsa takšna vprašanja, kakršna mi sedaj rojijo po glavi. Vprašujem, ali res nismo tisti člani kolektiva, ki smo na zdravljenju po bolnišnicah ali zdraviliščih, vredni vsaj enega obiska? Ali so obiski namenjeni vsem članom sindikata ali samo nekaterim posameznikom? Ali ne plačujemo sindikalne članarine tudi v te namene? Podobnih vprašanj, na katere ne najdem pravega odgovora, je še več...! Posebno težko mi je bilo, ko sem bil priča številnim obiskom drugih bolnikov iz raznih podjetij, saj so me potem le-ti spraševali: »Kje so tvoji?« Tudi jaz sem se enako spraševal, toda pri tem sem ostajal nem in ponižan. Ne vem, če je moj primer osamljen, ali pa je podobnih še več?! Bodi kakorkoli že, menim, da je to zelo, zelo žalostno... Posebno še zaradi tega, ker v naši družbi pravimo — in tako je prav, da je naša temeljna dolžnost skrbeti za delovnega človeka. Torej skrb za vsako vejico in ne le za deblo našega skupnega drevesa...! JOŽE LONČARIČ S SKUPNIMI MOČMI REŠEVATI RAZNA VPRAŠANJA Bo akcija uspela? Na pobudo osnovne organizacije sindikata naše delovne skupnosti je bil 5. marca sestanek predsednikov osnovnih organizacij Rogaške Slatine. Na sestanku so obravnavali vprašanja, ki neposredno zadevajo interese delovnih ljudi na območju te krajevne skupnosti. Na podlagi razprave so se zmenili, da bodo ustanovili koordina cijsko ali usklajevalno telo, ki ga bodo sestavljali predsedniki osnov njh organizacij sindikata. »Le ' ta ko«, so med drugim poudarili, »bo moč reševati skupna vprašanja«. Sestanek so izrabili tudi kot priložnost in se domenili za skup ne solidarnostne akcije, s katerimi bodo podprli tiste kraje, ki so pomoči najbolj potrebni. Ugotovili so, da je trenutno v ospredju gradnja ceste Križ—Rajnkovec—Pršlin. V ta namen naj bi se na zborih delovnih ljudi dogovorili, da bi prispevali enodnevni zaslužek. Ves de nar bi zbrali na posebnem računu in bi ga porabljali izključno za gradnjo omenjene ceste. Akcijo naj bi izvedli do 10. aprila! V krajevni skupnosti bodo za to usta novili sklad ih izvolili odbor za izvedbo te naloge. t V našem sindikatu pričakujemo, da se bodo tudi druge organizacije močno ogrele za izvedbo te naloge. Zlasti pa pričakujemo polnoštevilen odziv članov naše delovne skupnosti, saj je velik del zaposlenih neposredno zainteresiranih za gradnjo te ceste. Kadar smo pred seboj imeli jasne cilje, si jih zadali, smo jih tu- di vedno dosegli- Ko gre za neposredno korist naših delavcev, pričakujemo polno mero razumevanja in stvarnega dela. JOŽE HALUŽAN NAČRTNOST ZAGOTAVLJA USPEH! Samo načrtno delo... Sedaj smo v času sprejemanja načrtov, bodisi srednjeročnih ali kratkoročnih. Ni posebej težko ugotoviti, kakšni so rezultati načrtnega dela in kakšni so rezultati nenačrtnega, priložnostnega dela... Če ocenjujemo delo v naši delovni skupnosti, ne vem, če smemo biti z doseženim stanjem zadovoljni. Kolikor drži pregovor, da ima vsako oko svojega »malarja«, naj mi bo oproščeno, če zadeve ne vidim najbolj rožnato. Ne bi se rad spuščal v stvari, ki mi niso čisto blizu; zadržati se nameravam pri tistih mladih, katerih več skupaj da veliko! Najprej naj se ustavim pri vse pogostejši obliki izobraževanja, to je pri praktičnem priučevanju. Priznati je treba, da so o njegovi koristnosti mišljenja deljena — za in proti. Po mnenju nekaterih naj bi to bila najhitrejša pot usposabljanja za poklic steklobrušilcev in pihalcev. Dobro vemo, kaj s tem lahko dosežemo in česa ne moremo. Ta oblika je že dolgo v veljavi, žal pa še vedno nismo potegnili črte pod tem. Nismo na podlagi izkušenj poskusili narediti načrta, po katerem naj bi prišli do zaže- lene kakovosti. Mislim, da.smo si enotni v želji po napredku delovne skupnosti, ta pa je seveda odvisen od vsakega posameznika, predvsem pa od mlajšega zaledja ... Kot brusilec dobro poznam način notranje delitve osebnih dohodkov v skupinah (brigadah), če smo stvarni in objektivni, bomo podvomili v njegovo pravičnost. Najbrž je že skrajni čas, da bi merila za delitev izdelali v potankosti in da bi v delitvi vsak posameznik našel svoje mesto. Vrednotenje s točkovnim sistemom bi sicer zahtevalo več naporov od mojstrov in poslovodij, nedvomno pa bi imelo določeno kvalitetno vrednost — predvsem kar zadeva spodbudo. Za primer naj navedem prvine, kot so strokovna izobrazba, uspeh pri delu, odgovornost, delovna disciplina in družbenopolitična aktivnost. To je vse skupaj v medsebojni tesni povezavi, zahteva pa razčlenitev vseh prvin. Tako bi na primer tudi pri uspehu upoštevali za delo po skupinah lažja, težja, težka in zahtevna dela. Določimo razpon za vsako skupino s točkami zaradi bolj natančne ocene vrednosti za kakovost in množino! Cilj takega dela naj bi bilo večje posameznikovo prizadevanje za njegov napredek. Z drugo besedo pomeni to boljši uspeh posameznika in celote ter skladno s tem tudi višji osebni dohodek! Izredno pomembno se mi zdi načrtovanje zaposlovanja. Ne poznam sicer problemov v zvezi s kadrom pri peči, dobro pa poznam razmere v brusilnici v Kozjem. Nismo samo enkrat slišali, da bi morali do novega leta imeti zmogljivosti brusilnice zasedene. Dobro smo vedeli, da višina osebnih dohodkov ni bila privlačna, saj je za naš poklic potrebna dolgoletna praksa. Toda, ali smo naredili karkoli, s čimer bi zainteresirali številne mlade? Cilj je jasen, saj želimo stoodstotno zasedbo zmogljivosti, žal pa smo za to kaj malo storili! Kakor sem že v uvodu zapisal, daje priložnostno delo tudi priložnostne rezultate, načrtno delo pa bi moralo dati načrtovane rezultate. Sprejeli smo 'nič koliko napotkov-Ostane nam torej, da izdelamo jasne načrte, ki bodo sloneli na stvarni podlagi. In potem ni več vprašljivo, ali jih bomo dosegli. -ček POTREBE PO GIBLJIVIH OBLIKAH IZOBRAŽEVANJA STEKLARJEV Pet seminarjev Steklarska šola pripravlja seminar za mlade priučene steklobru-siice in steklopihalce. Pričakujemo, da se bodo v trimesečne spomladanske in jesenske seminarske oddelke vključili mladi priučeni steklarji iz steklarne »Boris Kidrič«, njenega obrata v Kozjem in iz Steklarske šole. čeprav terja naš samoupravni sistem od delavcev — samoupravljavcev višjo raven izobrazbe, saj ti v organih samoupravljanja organizacij združenega dela ter v delegatskih skupščinah samoupravnih in družbenopolitičnih skupnostih usmerjajo prvine današnje in jutrišnje slovenske in jugoslovanske družbe, so organizacije združenega dela steklarske industrije zaradi pomanjkanja šolanih steklarskih delavcev primorane svoje delovne ko lektive pretežno obnavljati z neposrednim poklicnim priučevanjem delavcev na delovnih mestih. Potrebe po gibljivih oblikah izobraževanja zlasti mladih dfelavcev iz dneva v dan naraščajo in narekujejo temeljito reformo našega šolskega sistema. Naš delavski razred bo v prvi polovici letošnjega leta povedal svojo odločilno besedo o vsebini in oblikah vzgoje in izobraževanja za delo. Reformirati široko družbeno usmerjeno šolstvo bo zahteven proces, ki bo terjal čas in sredstva, življenje pa gre neodložljivo svojo pot. Zato bo treba postreči sedanjosti in brez odlašanja pričeti s prožnejšimi oblikami izobraževanja po že slutenih poteh usmerjene šole! Seminar za steklarje bo vsebinsko zajel 30 odstotkov splošne, 25 > odstotkov družbene in 45 odstotkov poklicne steklarske izobrazbe. Po prvih ocenah bi se v pet seminarskih oddelkov vključilo najmanj 130 mladih steklarjev. Upoštevati bo treba delovni ritem steklarskih kolektivov ter se prilagoditi delovnim izmenam delavcev in njihovim življenjskim razmerami časovno bodo seminarski oddelki razporejeni na spomladansko obdobje (april — junij) in na jesenko obdobje (oktober — december). Učni predmeti seminarskih oddelkov bodo: — slovenski jezik z estetsko vzgojo in z osnovami administracije, — organizacija in ekonomika podjetja, — obramba in zaščita, — samoupravljanje in temelji marksizma, — matematika, — tehnologija stekla, — tehnologija steklarskega poklica (pihanje in brušenje) in — varstvo pri delu- Seminarsko delo bodo vodili predavatelji Steklarske šole, učne metode pa bodo usmerjene v skupinsko in posamično delo. Stroške za seminarje naj bi krili zavod za zaposlovanje, steklarski kolektivi iz izločenih sredstev za izobraževanje in seminaristi s samoprispevkom! J. J. OBISKALI SMO UPOKOJENEGA SODELAVCA Vinko Karat Številni delavci, ki jim je bil Vinko Karat prvi učitelj pri uvajanju v uk steklobrusilca, so že upokojeni. Za to je bila izbira uredništva, komu bo namenjen naš obisk, zelo lahka. Vinko Karat je naš najstarejši upokojenec. Prve korake v steklobrusilski poklic je naredil tam, kjer so steklopihalski mojstri svoje sinove nosili štupora-mo za odnašalce. Za tiste, ki količkaj poznajo zgodovino naše steklarne, ne bo nobena uganka, saj to je bila prednica naše steklarne — steklarna v Zagorju ob Savi. Oblačnega februarskega dne sva z našim fotoreporterjem Francem zatekla Vinka z leksikonom Cankarjeve založbe v rokah,, kar je še eden med številnimi dokazi, da rad seže po zelo različnem berilu. Pogovora z našim domačinom ni bilo težko navezati, saj so besede tekle zelo gladko. »Steklobrusilskega poklica sem se pričel učiti tako kot večina steklarskih otrok, ko sem še gulil šolske klopi,« pripoveduje Vinko. »Z nepolnimi trinajstimi leti sem že sedel za brusilnim vretenom, toda ne za dolgo, ker po izbruhu prve svetovne vojne zaradi kriznega položaja steklarne niso delale.« Kakšen je bil delovni čas in pri kom ste pričeli delati? »Saj je znano, da je večina otrok šla v uk k svojim očetom. Tudi jaz nisem bil nobena izjema. Oh, takrat smo delali skoraj ves V svoji »delavnicin nam je Vinko Karat pokazal, kaj vse še zmore v graviranju — foto F. Komerički dan, sa jsmo pričenjali ob šestih zjutraj in nepovali ob osemnajsti uri. Vmes smo imeli po pol ure odmora za zajtrk in popoldansko malico in eno uro odmora opoldne.« Že v Zagorju je Vinko dobro napredoval, saj so mu zaupali mesto delovodje, na katerem je bil dve leti. Ker so bili takrat zaslužki delovodij skromnejši, se je Vinko vrnil k »cajgu«. Med prvimi ste prišli v Rogaško Slatino, kjer so odprli novo steklarno. Verjetno bodo naše bralce zanimali vaši prvi vtisi? »Pričetek je bil dokaj reven. Sprva nas je bilo 12 brusilcev. Pričeli smo tam, kjer so danes vezal-nica, vribavanje zamaškov in del grobe brusilnice. V skupini z Janezom škrablom in Vinkom čer-nošo smo pričeli delati, pozneje pa nas je bilo vedno več. Okrog steklarne je bilo samo močvirje, tako da posebnega ugodja, ki bi nam Na kelihih so pri Vinku »zrastli« lovski motivi... — foto F. Komerički ga nudila okolica, ni bilo. Spominjam se, da je bil tudi rudnik. Kopali so približno do tam, kjer sedaj stoji Steklarska šola, toda ker so vdrle podzemeljske vode, so rudnik opustili.« »Glažarski« svet je bil precej izpolnjen z veselimi dogodki. Bi nam povedali kakšno značilno steklarsko dogodivščino ali šalo? »V spominu so mi ostale pustne zabave. Udeleženci so bili ločeni s pentljami. Eni so imeli bele, drugi rdeče, tretji pa obeh barv. Enobarvni so plesali le takrat, ko je bila napovedana barva pentlje, medtem ko so tisti z dvema barvama vedno prišli na vrsto. Najbolj posrečena šala, ki v resnici ni bila šala, se je pripetila 1. aprila. Enemu steklarju so prišli sporočit, da se mu je rodila hči in da naj gre domov. Odmahnil je z roko in dejal, da se ne pusti kar tako potegniti za nos. Kmalu za tem so mu ponovno prišli povedat, da je še en otrok prišel na svet. šele pri tretjem sporočilu se je za- vedel položaja, v katerem se je znašel, in hitro rekel: Zdaj pa zares moram hitro domov, če ne mi jih bo žena priskrbela za polno kočo!« ' Leta 1958 je Vinko po uspešnem vodenju brigade in usposobitvi prenekaterega brusilca in brasilk in z več kot 40 let delovne dobe odšel v zasluženi pokoj. Razvrščen je bil v četrti pokojninski razred. Pritrdil je, ko sem ga vprašal, če je zadovoljen s pokojnino, in povedal, da mu zadošča za zadovoljevanje osnovnih potreb. Po tolikih letih vam je gotovo dolgčas? »Kje pa! Vedno si poiščem kakšno delo. Enkrat je to drvarnica, drugič stopnice ali pa »cajgi«, male šipe in gravure!« Da, tudi gravure kljub 76 letom! Bi nam zaupali še svoj recept za ohranitev vitalnosti? »Moj recept je kaj preprost Različna hrana, kakšen kozarec dobrega vina, delo in sprehodi. Z zdravjem nimam posebnih težav, razen v desnem ramenu, kar je posledica dolgoletnega dela.« Ali spremljate dogodke v tovarni in ali imate kakšen nasvet, ki bi ga lahko s pridom uporabili? »Spremljam dogodke, toda na svetov ne bi rad dajal. Če že vztrajaš, pa le toliko: za dober uspeh so nujni strpnost, gospodarnost, visoka kakovost izdelkov. V steklarski industriji je bilo več kriz, toda tudi te minejo, pa je spet vse bolj jasno. Želel bi, da bi v časopisu »Steklar« pisali o zgodovini steklarstva nasploh in našega, jugoslovanskega!« Naš pbgovor z najstarejšim upokojencem, polnim živahnosti, se je. zavlekel do večera. Le delček tega sem prenesel na papir z majhno zamudo, vendar v upanju, da naš domačin ne bo zameril. Kakih 500 metrov od tovarne proti Rogatcu živi, lahko bi rekli, zadnji Mohikanec brusilcev in hrust, kateremu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. JOVO TIŠMA SESTAVE ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA TOZD SLOVENSKA BISTRICA Predstavljamo vam Delavskemu svetu bo predsedoval Slavko Glavnik — steklopiha-lec. Rodil se je 1939. leta. Končal je industrijsko steklarsko šolo. Doslej je uspešno opravljal številne funkcije v tovarni in v občini Slovenska Bistrica. Člani delavskega sveta so: Djo-ko Djordjev, Slavko Grum, Karel Koren, Marjan Rauš, Slavko Glavnik, Angela Lemošek, Štefka Goltez, Štefan Repnik, Anton Marguč, Jože Babič, Agica Nemec, Fanika Polanc, Ivan Cvahte, Karel Šrenk, Franc Feltrin, Anka Ferlin, Božo Onič, Srečko Fermišek, Dušan Pokrajac in Zvonko Rus. Za predsednika odbora za medsebojna razmerja so izvolili Stanka Kovačiča, rojenega leta 1951. Stanko je zelo hitro napredoval, saj se je po končani steklarski šoli, ko se je zaposlil kot steklopihalec, kmalu odločil za študij. Odpovedal se je mnogim prostim uram in pred rokom končal šolanje I. stopnje na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, sedaj pa nadaljuje drugo stopnjo na tej šoli. Dobrega pol leta je opravljal delo delovodje pri peči, od oktobra lani pa je analitik. Člani odbora za medsebojna delovna razmerja so še tile: Štefan Peršič, Peter Erker, Štefan Kodrič in Mirko Rebernak. Predsednik delavske kontrole je Vili Gregorc. Po poklicu je ključavničar, predsedovanje pa so mu zaupali zaradi vestnosti tako na delovnem mestu kakor tudi zaradi' dejavnosti na področju samoupravljanja. Stanko Kovačič, predsednik odbora za medsebojna razmerja v TOZD Slov. Bistrica — foto V. Horvat Dane Lipovšek, Justa Kelc, Jožica Pečečnik in Albin Macuh bodo skupaj s predsednikom delavskega nadzorstva vložili vse napore, da izpolnijo svoje poslanstvo tako, kakor od njih pričakujemo v temeljni organizaciji združenega dela. VIKTOR HORVAT Novi predsednik delavskegh sveta TOZD Slovenska Bistrica Slavko Glavnik * Argusov sprehod Dobro jutro, dober dan ali dober večer, dragi bralec! Odvisno ;e pač od tega, kdaj boš segel po časopisu in se zazrl v mojo rubriko?! Kako si kaj? Se spominjaš, kje sem nehal januarja klepetanje? Ti je bilo kaj dolgčas, ko se nisem oglasil v februarski izdaji »Steklarja«? če ti je bilo dolgčas, sem kar ponosen na to, čeprav vem, da bi me hudo ozmerjal, ko bi se dotaknil tudi tebe. Pa ne zameri, če boš tudi li prišel na vrsto, saj »kolajne« talam vsem, ki si jih zaslužijo. Bržčas sem tudi jaz deležen kakšnih tvojih »molitvic«? Tako je nemara tudi prav. Razlikujeva pa se v enem. Jaz klepetam, ti pa mirno prenašaš vse. Se ne bi opogumil in mi, če ti kaj nanese, tudi sporočil, me »pošimfal«, mi svetoval, me včasih spravil v kozji rog? Se ti ne zdi, da bi tako postala boljša prijatelja? Saj veš, da sta si dva prijate. Ija dobra le takrat, ko si odkrito povesta, zaupata in se — kadar je treba — spreta, toda kmalu sta si spet dobra, ker pač, preprosto povedano, drug brez drugega ne moreta. Vidiš, dragi bralec, kaj si jaz želim. Če boš podobno želel tudi ti, si bova kmalu zelo blizu. Oba skupaj bi si morala biti enotna v tem, da bi bila resnična in brez vsakršnih želja, ki bi dišale po pranju umazanega perila in žaljivk na račun še drugih številnih prijateljev. Doslej sem ravnal tako. Tudi poslej bom. Pridruži se mi. Videl boš, da bova v prihodnje oba zadovoljna! Velja? Da ne bom zapravljal preveč prostora s tem, moram še povedati kakšno »zanimivost«, saj vem, da tisti, ki jih bom malo prizadel, »komaj« čakajo, da bi zvedeli, kaj neki se mi je v teh dneh nabralo na jeziku! V tem času, ko sem še miroval, ti lahko s posebnim »veseljem« spo- »Prosim, če se še malo pripognete ...!« »... ?!« ročim, da ljubitelji keramičnih ploščic (ne hokejskih!) ne držijo križem rok. Veš, en stric — močno namreč dvomim, da bi lahko bila teta — je nočno bivanje v tovarni kar podjetno izkoristil. Napotil se je v stranišča, Pa ne, da bi morebiti mislil z namenom, kakršnega navadno imamo, ko se napotimo v ta prostor! Keramične ploščice so mu šle na jetra. Kar lepo jih je oklestil. S tem si je zaslužil, da bi ga po hitrem postopku predlagali za »izvoz«. Ni nujno, da bi ga »izvozili« na konvertibilno področje, že resnica, da takšnih nimamo v lastnih vrstah, bi se gotovo večkratno obrestovala. Preselimo se za trenutek na kaj bolj veselega, če se to pač tako vzame! Tistim, ki se količkaj spoznajo na tradicijo, bi se nedvomno rahlo dvignil krvni pritisk, še zdaj mi je pred očmi lepak, ki je v februarskih dneh visel na oglasni deski. Brusilci iz Kozjega so nas vabili na I. tradicionalni steklarski ples. Ne vem, kako je izpadlo veselo steklarsko »lancanje«. Tudi tega ne vem, ali naj bi to postal tradicionalni ples, ali pa po vsej sili želimo obdržati tradicijo v streljanju kozlov tudi tako. da nekaj, kar je šele v povojih, že razglasimo za tradicijo? Ko smo že pri nekakšni športni zadevi, naj ti povem še eno! Veš, športne igre so ponekod krstili za delavske, drugod pa sindikalne. Obe imeni sta lahko v veljavi; smisel je pač isti. športniki druge peči, saj je vse kazalo tako, menijo drugače. Ko je bilo napovedano tekmovanje v odbojki, so nekateri »slogo« in »pristne« odnose izkazali tako, da so eni odklanjali nastop, če bi nastopil ta in ta, drugi pa spet• niso hoteli sodelovati, če bi nastopil oni...! Pa so se lepo znašli v slepi ulici. Zlobneži trdijo, da le uprizoritev boks-matcha med njimi lahko pomiri razburjene duhove. Nak! Za takšno množičnost in prikazovanje te »plemenite« veščine pa zaenkrat ne dam svojega glasu...! Prostora mi že zmanjkuje. Zategadelj nekaj novic bolj v telegrafskem slogu! Bojda grozi nevarnost za splošen pretep med učenci Steklarske šole. Razlog: odnašanje smeti! Posledice: strašanska zamera tistim »srečnežem«, ki jih smejo odnesti dvakrat ali celo trikrat tedensko. Rešitev: predstoji boj zoper »fov-šijo«, ki se je tako razpasla...! BORJSjOčlDRie Rogaška slatina i t T Ta preseneti zob časa! Zares nikomur ne prizanese...! Darila ob dnevu žena so sprožila val negodovanja. Razlog: površno izdelani pepelniki, ki so jih bile deležne naše ženske! Sreča: pre-nekatere so same sodelovale v ustvarjanju. Nesreča: marsikateri izdelek s podobnimi »lastnostmi« pošljejo nedolžnim kupcem!? Rešitev: podariti tako »lepo« izdelane predmete vsem tistim, ki so v neposredni zvezi z nadzorovanjem kakovosti! Od Innsbrucka in XII. zimskih olimpijskih iger smo se že poslo- vili. Zavesa je spuščena, kolajne pa podeljene. V domačem »logu« nekateri že močno razmišljajo o primerni organizaciji notranjega tekmovanja, ki je v neposredni zvezi s »stabilizacijskimi« prizadevanji. Imenovali bi ga »TELEFON1ADA 76« Velikanska škoda, da niso registrirali tistih z najdaljšimi pogovori, da bi jih razglasili za zmagovalce. Zanesljivo pa je znano, da bi ob nadaljevanju te prireditve vsa naša prizadevanja bila zelo »plodna«. Demokratizacijo delitve dela je VPIŠITE SE V POČITNIŠKO ZVEZO JUGOSLAVIJE! Spoznaj domovino... Počitniška zveza Jugoslavije je specializirana mladinska organizacija, ki nam nudi poceni letovanja doma in v tujini ter prav tako tudi cenene izlete. Starostna doba članov je neomejena, s tem da je članarina za tiste člane do 27. leta starosti 10 dinarjev, za tiste člane nad to starostno mejo pa je članarina 25 dinarjev. Počitniška zveza je lastnica domov in kampingov po vsej naši domovini s skupaj kakšnih tisoč ležišči. Največ domov in kampingov je ob naši obali, saj je morje najbolj vabljivo za mlade. Za nas pa je najbolj zanimivo naselje v Ma- karski s svojimi 800 ležišči in urejeno prehrano. Ležišča so v bungalovih, šotorih in sobah pri privatnikih. Letos bo cena za celodneven Pension od 110 do 130 dinarjev. Najbrž bo za mlade naše osnovne organizacije ZSMS to zelo zanimivo, pa se boste včlanili v Počitniško zvezo Jugoslavije in izkoristili ugodnosti, ki vam ji le-ta ponuja. Zlasti zato, ker so naše počitniške hišice zelo zasedene in ker tako samski delavci le stežka pridemo do prostih terminov. Izmene v Makarski bodo od deset do dvanajst dni. Letovišče bo odprto od 10. junija do 10. septem- NAŠI VSAKDANJI »KONJIČKI« Zakaj numizmatika? Vsak človek naj bi poleg opravljanja rednih delovnih dolžnosti imel tudi svojega »konjička«, ki mu bolj priljubljeno pravimo tudi — »hoby«. To je potrebno predvsem zaradi odpravljanja napetosti, ki jih v nas ustvarja živahen tempo življenja. Tako se eni ukvarjajo s športom, z ribolovom, z lovom, s slikanjem, z avtomobilizmom, s planinstvom, z zbiranjem znamk (filatelija), z zbiranjem starega denarja (numizmatika) in prav o slednjem na kratko pišem. Numizmatika je stara »bolezen«, kakor temu pravimo. Ljudje so zbirali denar že od nekdaj, vendar ne tako napeto kakor danes. Denar so uporabljali že mnogo let pred našim štetjem. Poznamo stare rimljanske kovance, vendar se po letu 300 denar ni več tako pogosto uporabljal. Pač pa ga zasledimo znova po letu 1200. Med tem časom so ljudje menjavali blago za blago in denarja ni bilo v obtoku. Prvotni kovanci so bili zvečine iz brona. Šele pozneje so pričeli uporabljati baker in srebro. S pojavom kovancev se je pričela razvijati trgovina, kajti bilo je laže prodajati in kupovati. Zlatniki so bili prava redkost in navaden člo vek ga ni nikoli videl. Papirnati denar se je pojavil moč zaslediti iz enega med sklepi delavske kontrole. Predlagajo, naj delo predpisuje ali »foršrajba« komisija. Luštno bi bilo, če bi mojstri poskrbeli za urejen cenik del in bi namesto predpisovanja svoje delo opravili na splošno zadovoljstvo, saj bi takrat bilo vseeno, kaj kdo dela. Tako, žal, cveti sum v to, koga imajo »foršrajbarji« rajši... Pas vse skupaj ima enako rad in vam pošilja cvetoči pozdrav vaš ARGUS I ■ bra. Mladinska letovišča na morju so še v Dubrovniku, Zadru, Splitu, Kopru, Puli in na Korčuli ter na Braču. Podrobnejše podatke lahko dobijo interesenti v podjetju »Popotnik« v Celju, Gledališka 2, seveda pa jih daje tudi pisec tega sestavka, ki bo tudi vpisoval v Počitniško zvezo Jugoslavije. Letos namerava počitniška zveza organizirati nekaj izletov in sicer na Plitvička jezera in Veliko planino ter v Postojnsko jamo, najbrž pa tudi v Italijo. Geslo počitniške zveze je: »Spoznaj domovino in še bolj jo boš ljubil!« MARJAN ŠARLAH šele v 19. stoletju. Tudi to je imelo svoj smisel, saj ga je bilo veliko laže prenašati. Seveda je imel vsak bankovec podlago v zlatu, ker so ga lahko vsak hip zamenjali za zlato ali srebro. V začetku je vsak bankovec imel 100% kritje v zlatu, pozneje se je odstotek nižal in v kriznih časih prišel na ničlo. Danes ima denar dvojno kritje. So države, ki krijejo bankovce v zlatu, večina pa ima kritje vrednosti v ustvarjalnem delu. Zadnje čase je zbiranje denarja postalo zelo razširjeno. Najbrž še bolj zato ker so danes starine tako cenjene. Pod tem razumem stare ure, pohištvo, noše ipd. t Denar lahko zbiramo kar po vrsti, ali pa se specializiramo na države ali gotove teme. Sprva se nam najbrž zgodi, da zbiramo vse, kar nam pač pride pod roko, počasi pa izberemo svoje področje. Zbiramo star denar in denar, ki je v obtoku. Poleg tega nekatere države kujejo kovance za posebne priložnosti. Pri nas, žal, zelo malo. Tako imamo po vojni posebno izdajo PAO 5 dinarskih kovancev ter 25 dinarske in 50 dinarske kovance ob 25. obletnici republike. Poleg tega imamo še zlatnike za 100, 200, 500 in 1000 dinarjev in pa zadnji 5 dinarski kovanec ob 30. obletnici osvoboditve. Kovance navadno zbiramo po letnicah. Nekatere države imajo celo več kovnic in so tako kovanci označeni še s črkami. Tako na primer imamo olimpijske kovance iz Nemčije štori z enako letnico, toda s štirimi različnimi črkami. Takšnim kovancem pravimo serije. Denar (kovance) spravljamo v posebne albume, ki jih je mogoče kupiti tudi pri nas. Razvrstimo jih po državah, temah, posebej pa še po velikosti in vrednosti. Starega denarja je pri naših ljudeh še veliko, toda težko je priti do njega. Ljudje navadno mislijo, da ima vsak star denar veliko vrednost. To pa ni vedno res. Dragi so bakreni kovanci, katerih je bilo malo izdanih, čeprav so bili izdani pred nekaj leti. Torej predstavljajo numizmatično vrednost kovanca število primerkov. Numizmatiki imajo svoja društva, v katerih se zbirajo in z zamenjavami dopolnjujejo svoje zbirke. Na raznih razstavah pa nam nudijo pregled razpoložljivih kovancev. Zbiranje starega denarja vzame precej časa, nudi pa veliko razvedrila in zadovoljstva. Ob tem pa si hkrati ustvarjamo neko vrednost. LUDVIK DRIMEL RAZMIŠLJANJE O POMENU ŠPORTNE REKREACIJE Aktivnost, ki združuje današnji dobi znanstvenoteh-nološke revolucije se človekov položaj v proizvodnji bistveno spreminja. Predvsem se obremenjuje njegov živčni sistem, medtem ko ostajajo mišice skoraj neobreme njene, ali pa so obremenjeni z napori samo nekateri deli telesa, drugi pa ne in zato postopno krnijo. Nezadostno gibanje med delom in v prostem času vodi človeka v postopno propadanje. Zato je rekreacija — predvsem pa športna rekreacija — pomembno ravnalo med pridobljeno in oddano energijo. ker usposablja naš organizem za ekonomično in vsestransko delovanje organskih fimkcij. Človek, ki porabi več energije, kot jo je s hrano zaužil, oslabi in obnemore: če jo porabi manj, kot zahteva njegovo delo, se začne rediti in se izpostavlja nevarnosti, da zboli in da — v skrajnem primeru — žara di srčnega infarkta umre. Urejanje razmerja med človekovo pridobljeno in porabljeno energijo je eno izmed temeljnih opra- vil rekreacije. Druga njena naloga pa je zadovoljevanje človekovih osebnih interesov. Pri tem ustvarja ravnotežje med dnevno enoličnostjo: vsak dan isto delo, iste misli, isto okolje. Zato človek želi svoje spretnosti in znanja, ki jih ne more v celoti uporabljati na svojem delovnem mestu, pokazati zunaj dela na kulturnem, političnem, športnem ali na drugem področju svojega udejstvovanja. Rekreacija torej ni in ne more biti osamljena vrednota človekovega obstoja, ampak je povezana z vsemi drugimi njegovimi dejavnostmi, predvsem z delom. Nadaljnja naloga rekreacije je zadovoljitev družbenih interesov. Pri tem gre za kulturne vrednote, za fizično sposobnost, za ustvarjalno delo in produktivnost, za zdravje in za obrambno sposobnost. Predvsem je treba poudariti uporabnost športne rekreacije za našo obrambno sposobnost. Zato naj bi interes za rekreacijo ne bil samo posameznikova zadeva, tem- več zadeva vseh osnovnih družbenih ustanov. Pod tem pojmujemo šole, delovne organizacije, krajevne, občinske ter druge skupnosti. Športna rekreacija je v vseh panogah izrazito družbenega, skupinskega značaja. Pri mnogih športnih dejavnostih je družba tista, ki lahko zgradi drage objekte ali naprave in ki lahko s predpisi ali zakoni ureja možnost za združevanje ljudi. Rekreacija ima za cilj druženje ljudi in skupin v prostem času, da uresniči posameznikove cilje in namene ter cilje in namene družbe. Njen končni cilj pa je, lahko rečemo, doseči večjo produktivnost, zdraviti posameznika in družbo škodljivih pojavov, ustvarjati pri delu in v prostem času srečnega ter zadovoljnega človeka z velikimi moralnimi, telesnimi in duševnimi sposobnostmi ter vrednega in aktivnega člana družbe. ZVONKO ČANAKI OPRAVIČILO » V januarski izdaji časopisa »Steklar« se nam je vrinila neljuba napaka, saj smo v sestavku »Razvejana dejavnost mladih« napisali, da je bil za predsednika zveze socialistične mladine izvoljen Jože Ver-bek. Pravilno pa bi se moralo glasiti, kar ste zvečine sami ugotovili, da je bil za predsednika izvoljen Jože V er k. Za neljubo pomoto se Jožetu Verku in našim bralcem opravičujemo! UREDNIŠTVO PO OBČNEM ZBORU NAŠIH STRELCEV Motnje na zvezah V soboto, 14. februarja, so se naši strelci sestali na rednem letnem občnem zboru. Udeležilo se ga je 23 člano strelske družine. O delu v preteklem letu je poročal predsednik družine Polda Ogrizek. Orisal je prehojeno pot, ki je bila polna dela in tekmovalnega duha med našimi strelci. Strelska družina šteje 40 članov-Zlasti pomembno je, da se v vrste strelcev zelo hitro prebijejo pionirji in mladinca. Iz poročila je razvidno. da so se strelske vrste v lanskem letu podvojile. Naših strelcev ni motilo, da niso člani nobene lige. Prvenstvena srečanja so zamenjali s prijateljskimi. Ni minil niti en mesec, da se ne bi srečali z drugimi strelci. Priredili so tekmovanje v spomin na preminulega dolgoletnega člana Sava Martino vida, prijateljsko strelsko srečanje med Hrastnikom in Polzelo, srečanje z vojaki zagrebške garnizije, z zdraviliškimi strelci in s strelci Steklarske šole. Udeležili so se tudi vseh Zanimiva odbojka V okviru medobratnih športnih iger se je pomerilo v odbojki pet moštev. Žal na tem tekmovanju nista nastopili moštvi II. peči. Moštvo II. peči ne zaradi medsebojnega nerazumevanja in prepiranja tekmovalcev, odsotnost moštva IV. peči pa gre pripisati slabi organizaciji in premajhnemu zanimanju delavcev za športno udejstvovanje! Doseženi so bili naslednji izidi: I. peč : Steklarska šola 2:1, III. peč : brusilnica 2:1, III. peč : Steklarska šola 2:0 (brez boja), skupne službe : brusilnica 2:0, Steklarska šola : skupne službe 2:1, I. peč : III. peč 2:0, brusilnica : Steklarska šola 1:2, I. peč : skupne službe 2:0, skupne službe : III. peč 2:1 in I. peč : brusilnica 2:0. Lestvica: razmerje v setih točke 1. I. peč 8:1 18 2. skupne službe 5:5 14 3. III. peč 5:5 14 4. steklarska šola 5:6 13 5. brusilnica 2:8 10 tekmovanj, ki so bila na območju občine Šmarje pri Jelšah v počastitev naših pomembnih praznikov. Potovali so na povratna srečanja s tistimi moštvi, ki so jih gostili na prijateljskih srečanjih. V preteklem letu so strelci naredili zelo pomemben, pravzaprav prelomen korak v svojem delu, saj so se združili s strelci iz Steklarske šole. Tako so sedaj zelo delovni, dočim sta prej obe družini več ali manj životarili. Do takšnega prepričanja, kakor je povedal gost na rednem občnem zboru Branko Pad-jan, so prišli tudi strelci zdravilišča. Zato lahko v kratkem pričakujemo, da se bodo tudi oni pridružili našim strelcem. Potem bo odpadel vsak strah, da strelsko življenje v Rogaški Slaniti ni bo šlo v širino s še hitrejšimi koraki. Tudi strelcem ni bilo vse z rožami posuto. Pestijo jih finančne težave. Njihov izključni gmotni pokrovitelj je naša sindikalna organizacija- Poleg tega, saj 300 starih tisočakov ne zadostuje, so pridni strelci izvedli srečolov, ki jim je navrgel še nekaj denarja in omilil njihove finančne težave. Opravičeno so strelci pričakovali, da bodo deležni sredstev, ki jih je samoupravna interesna skupnost za telesno kulturo namenila strelskim družinam. Teh sredstev je bilo za 40.000 dinarjev, toda nihče jih ni porabil, saj občinska zveza ni delavna, pa je denar ostal nerazporejen. Strelci pričakujejo, da ta denar ne bo porabljen v druge namene, ampak da bo le našel pot v blagajno tistih, ki so si ga s svojim dosedanjim delom tudi zaslužili! Nedvomno je, da bi bilo z boljšo organizacijo občinske strelske zveze in povezanosti s strelskimi družinami, med katere sodi tudi naša, strelstvo v naši občini na zavidanja vredni ravni. Pričakujemo, da se bodo odgovorni za to športno panogo pridružili prizadevanjem osnovnih strelskih celic ...! Med večje težave strelcev štejemo tudi, ker ni strelišča. — tako ne na prostem kakor tudi ne v zaprtem prostoru. Zasilna rešitev je dvorana pri stari osnovni šoli, ki pa je potrebna velikih popravil. Kaj težko je dosegati kakršne koli boljše rezultate, če se strelcem med streljanjem celo tla pod nogami zibajo. Strelci zato pričakujejo, da bo stanovanjska samoupravna skupnost izpolnila obljubo in jim v dogovorjenem znesku priskočila na pomoč. S tem bi trenutne težave odpadle vsaj glede pokritega strelišča. Zunanje strelišče, saj nameravajo vaditi tudi z malokalibrskimi in vojaškimi puškami, pa še vedno ostaja nerešeno vprašanje! Strelci so sprejeli tudi svoj letni delovni načrt. Predvsem želijo ustanoviti občinsko ligo, v kateri bi redno tekmovali- Načrtujejo tudi tekmovanje za »zlato puščico«. Udeležili se bodo že tradicionalnih tekmovanj v občini in prijateljskih srečanj. Takšni, kakršni so bili doslej, bodo strelci delovni načrt tudi v celoti izpolnili, če bo podpora boljša, pa bodo naredili še kaj več, kot so načrtovali. O. P. To je naš najmlajši nogometni naraščaj, ki ga vzgajamo v nogometnem klubu »Steklar« — foto Tišma. IZBIRNO TEKMOVANJE V KEGLJANJU Najboljši Strniša, ženske presenetile.. V okviru notranjih športnih iger smo od 15. do 24. februarja izvedli izbirno tekmovanje v kegljanju. Pravico nastopa na tem tekmovanju so imeli vsi zaposleni, žal pa se je v tolikih dneh, kolikor smo jih imel na razpolago, tekmovanja udeležilo skromno število, 58 keg-ljavk, In kegljavcev. Skoraj težko bi verjeli, da je organizacijska napaka v tem, ker je bil nastop brezplačen, šaj vemo, da nas je veliko, ki radi zahajamo v kegljišče in takrat kegljanje plačujemo s svojim denarjem. Na kegljišču se lahko razgibamo, toda raz gibanje dokaj drago plačamo. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se nas je tekmovanja udeležilo tako majhno število! Nastopajoči so podrli v disciplini 50 lučajev naslednje število kegljev: L peč: Krklec 203, Pesič 193, Rudi Jugovar st. 190, čanaki 175, Tramšek 145, Godec 142 in V. Medved 116. II. peč: Vehovar 188, Zupanič 180, Srpčič 170, Andjelič 155, J. Čoh III 153, Šiljak 143, Rampre 142, Verdelj 141, Cerovski 127, Posl 120, škvorc 114, Gaberšek 111, J. Kokolj 103 in Drofenik 92. III. peč: Strniša 225, Plevčak 179, D. Pesič 176, I. Medved 170, Bukvič 151, Bratuš 136, Boršič 134 in Taciga 129. IV. peč: Ogrizek 175, Grkovski 175, Furjan 168, I. Kovačič 164, Kokolj A. 162 in Čebular 161. Skupne službe: Boroš 202, Trun-kelj 177, Poš 175, Kosovec 173, Popovič 156, Levstik 149, Kovačič 145, Klančnik 135, Žerak 130 in Siter 103. Brusilnica: Jagodič 184, Sovre 177, Krklec 174, Tišma 172, Pelko 158, Drimel 157 in A- Drofenik 126. Ženske: Perkovič 181, M. Ogrizek 160, Lugarič 152, Koražija 146 in I. Jagorič 145. Najboljši je bil Strniša iz obra- ta III. peč, ki je podrl 225 kegljev! Prvih šest v vsakem obratu bo sestavljalo moštvo, ki bo nastopilo na medobratnem tekmovanju moštev in posameznikov, ki bo oktobra letos- Ženske prijetno presenetile Na delavskih športnih igrah občine Šmarje pri Jelšah v kegljanju sodelujejo tri naša moštva. Z rezultati njihovih nastopov smo lahko zelo zadovoljni. Posebej so prijetno presenetile ženske, ki za razliko od prejšnjih let kar vztrajno nastopajo. Zelo neprijetno presenečenje so pripravili kegljavci in kegljavke iz Steklarske šole, ki kljub prijavam ne nastopajo. Najbrž bi sindikalna organizacija Steklarske šole potegnila pravo potezo, če bi svoje številne športnike povprašala, zakaj ne sodelujejo na delavskih športnih igrah. ZVONKO ČANAKI AKCIJA, KI BO POMAGALA IZBRISATI VPRAŠANJE: »ZAKAJ ODHAJAJO?« Več kot samo ples! Prireditev, zabava, družabni večer ali kaj podobnega so stvari, ki združujejo ljudi, jih razvedrijo in razveselijo. Toda če hočemo narediti kaj takšnega, je potrebno veliko truda in dela. Na pobudo osnovne organizacije sindikata je to storil kolektiv brusilnice v Kozjem. Organiziral je prireditev in ne le veselico, katerih namen je ponavadi samo pridobivati finančna sredstva. Občanom ožjega in širšega območja je bila prikazana širša dejavnost in sposobnost tega mladega kolektiva. Naštejmo glavne dejavnosti, ki so bile prikazane na »Steklarskem plesu« v Kozjem, ki naj bi postal tradicionalen! Ton celotni prireditvi je dajal ansambel »Novi dan«, ki je v celoti sestavljen iz brusilcev v Koz- jem. Za kulturni program je z recitalom poskrbela dramska skupina iz brusilnice. Stene prosvetne dvorane so krasila dela skupine likovnih samorastnikov iz brusilnice »Brusilnik«. Celotna strežba, kuhinja in drugo je bilo naše — steklarsko. Za organizacijo vsega smo pridobili 30 članov našega kolektiva, ki so vestno opravili svoje delo in s tem uspešno položili zahteven izpit iz organizacije na tem področju. Za nas, ki si prizadevamo povečati ta kolektiv, je bil osnovni cilj širiti priljubljenost steklarskega poklica v Kozjem in njegovi okolici, za velike želje pri skromni sindikalni blagajni pa tudi dohodek od prireditve. Le-ta ni bil kdo ve kako velik, vendar smo z lastnim trudom s tem tudi nekaj dosegli! Zmenili smo se, da bomo podprli naš ansambel, ki je ponos brusilnice in kraja. Z izkupičkom bomo urejali park pred brusilnico, izvedli bomo koristno ekskurzijo in omogočili bomo našim športnikom sodelovanje na delavskih športnih igrah. Po kratkem premoru smo torej priče ponovnemu dvigu delovnega poleta v tem kolektivu. Morda je bila prav ta prireditev spodbuda, da smo začeli prirejati ob sobotah mladinske plese. Kdor ne živi na tem območju, si ne more predstavljati, kaj to pomeni za Kozje, za njegove ljudi! Takšne in podobne uspešne akcije so zanesljivo tisto, kar bo vprašanje ZAKAJ ODHAJAJO spravilo z dnevnega reda ...! J. BOŽIČEK ZA ZABAVO IN RAZVEDRILO Nagradna križanka št. 26 Med reševalci nagradne križanke št. 26 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer takole: 1. nagrada 70 dinarjev 2. nagrada 50 dinarjev 3. nagrada 30 dinarjev Rešitev križanke pošljite na naslov: uredništvo glasila »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Tržišče, ali pa jo vrzite v nabiralnik pred vratarsko ložo. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele do 15. aprila 1976! Ne pozabite na pisemsko ovojnico pripisati »NAGRADNA KRIŽANKA Št. 26«. Prijetno razvedrilo in srečo pri žrebanju! Za nagradno križanko št. 25 je žreb prisodil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrado Silvi Medved 2. nagrado Reziki Obradovič 3. nagrado Tatjani Voh. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 25: okapanje, sraka, damokles, teloh, start, pečina, ten, patina, jt, od, otipavanje, preparator, ono, apelativ, osir, slikanica, tiča, maka-ronar, opal. Po kosilu žena nalije skodelico črne kave. Mož pa pripomni: »Lepo te prosim, ne kuhaj mi več tako močne kave opoldne in zvečer.,.! Ko jo popijem, ves naslednji dan v pisarni niti očesa ne morem zatisniti!« »Vi ste na tožiteljevi glavi zlomili stol?« »Da, toda to je bdi nesrečen primer ...!« »Torej tožffitelja niste hoteli udariti?« »O, ne! Hotel sem ga udariti, vendar mi še na misel ni prišlo, da bi zlomil stol...!« »Povej Janezek, zakaj imenujemo naš jezik materinski?« »Zato, ker ata sploh ne pride do besede!« OSUŠ/TCl RAS.W- /ve ŽARA!)/ Pomaaj- KANJA VODE OREHOV LES Z1V/NO- IDRAVR/K PEVKA ■SRŠEN JAPON-S/C/ v KNJIŽEVNIK * . {H/ROSO Eli km /ME SOVJET. avtomat. SATELI- TOV OPUS C/TATUM MORSKA Z/VAL IZ PRuž/ne MEHKUŽ- CEV ŠOLSKA POTAE3- SC/MA (Aktovka) ZNAMKA ŠVED- SKEGA A VTOMO- LATINSKO AMERI- ŠKI PLES PROS- TOR, POVRŠI- NA K/p GOLEGA telesa ZHAK ZA PRV/HO MR/J SILA FR. FILM-IGRALKA CMAGALi) BOJEV— H/CA ZA HA PR E- DEK TAHKA äOM&Az-HA TKA-fJ/A/A GOSPO- MRSKA •**6Xr TAJSKA SESTAV/L A. KOSALE ZNAK za PR V/p O HEL /J GLAVNO MESTO BT/OP/JE CEVEN— KOVSKI 1 1 1 E/NSK/ P/S A TEL J /N PESNIK PODROČJE, . OKOLIŠ, PREDEL R/MSKO POD- ZEMLJE GORSKI REŠE VAM COlR KRILO RIMSKE legije KRMILNA RASTLINA LJUDSKA «KOM športna STEZA /ZVJR PAST- URSKA DODIČA pleme, RA 5 A POVRŠINSKA MERA reka v aosm beograj- ski TEDNIK ZMtKA vr TUJE z- /ME ANA (LJU&KO) KOMPlEl /HSTMU- me/jtov HATR/Jfi ORS/D vrsta GLAS6/LA (PoeoH- w RA JEM-R/RA ZA ZEMLJIŠČE KRHKA KOVINA S/NJE &ELE AARV6 Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiče k, Jože Halužan, Viktor Horvat, Tomi Kočica, Milo-rad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma • Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Cita Novak • Uredništvo: steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 • Naslov: »Steklar«, glasilo OZD steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole Rogaška Slatina • Telefon (063) 810-020 0 Rokopisov in fotografij ne vračamo • Naklada 2.000 izvodov • Tiska ČGP Delo Ljubljana.