INTERVJU GOSPODARSTVO SPORT Irena Gorenšek o srednjem veku str. 26-27 Novo logistično središče Uspehi atletov veteranov na Lopati str 4 celjskega Kladivarja stne HORMANN garažna in vhodna vrata St. 37 / Leto 73 / Celje, 13. september 2018/Cena 2,50 EUR/Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Mos že 51 let največja sejemska prireditev v regiji Veseli bomo vašega obiska na sejmu MOS, hala D! Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T.+386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si matjaž Ustvarjamo pozdrave AKTUALNO' Plastičnim vrečkam bo odklenkalo str 23 GOSPODARSTVO Jagros v Celju: novih 50 delovnih mest str.4 NASA TEMA Ko otrok umre med nosečnostjo str 12-13 NA PRAZNIČNEM OBISKU V — Občini Nazarje str. 28-29 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI — _ BREZPLAČEN! ČL ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH 2 do 2,80 € + davek (bio + 0,20 €) ^ Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0,20 €). > X CNJ TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! fcx .X Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. 'et s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana Toto: SHERPA 2109900080186 2 AKTUALNO ZADETKI »V vseh tridesetih letih moje podjetniške poti nisem bil ne na vrhu ne na dnu. Sem pa vedno držal besedo in izpolnil tisto, kar sem obljubil.« Peter Pišek, lastnik podjetja Pišek-HSF Logistics »Mislim, da bi se morali učenci in dijaki celjskih šol še več učiti o celjski zgodovini in pogosteje obiskovati ustanove, ki to zgodovino poznajo.« Irena Gorenšek, članica Društva ljubiteljev srednjega veka druščina Zlate ostroge »Na področju jadralnega letenja smo po množičnosti letenja kot tudi po rezultatih eden vodilnih klubov v Sloveniji.« Bojan Andrejaš, predsednik Aerokluba Celje »Sam najbolj uživam v manj pikantnih čilijih, saj jih raje pojem pet kot enega, zaradi katerega ne morem živeti. V kulinariki je namreč treba uživati in ne trpeti.« Matic Vizjak, prvi mož Čili festivala v Šmarju pri Jelšah »V dvoboju izenačenih ekip smo napredovali mi in se veselili nadaljevanja evropske zgodbe. Razveselila sta me vzdušje na tribunah in borbenost našega moštva.« Janez Gams, športni direktor Rokometnega kluba Gorenje 1ШШ PETEK 16 27 SOBOTA NEDELJA 16 25 o 14 26 Plastične vrečke prepov Slovenija na leto ustvari več kot 45 tisoč ton odpadne plastične embalaže Ministrstvo za okolje in prostor od 1. septembra po celotni državi izvaja kampanjo Imam svojo vrečko. Akcija je namenjena osveščanju ljudi o posledicah pretirane rabe lahkih plastičnih nosilnih vrečk za okolje. Kampanjo je spodbudila evropska direktiva, na podlagi katere so bile uvedene spremembe uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Slovenija se je zavezala k zmanjšanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Leta 2010 je povprečen Evropejec uporabil 198 plastičnih vrečk, medtem ko je leta 2015 povprečen Slovenec pridelal 22 kilogramov odpadne plastične embalaže. Slovenija se je na podlagi direktive zavezala, da bo letno raven potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk do konca leta 2019 omejila na devetdeset lahkih plastičnih vrečk na osebo in do konca leta 2025 na štirideset takšnih vrečk na osebo. Podatkov o tem, koliko vrečk je v povprečju slovenski državljan do zdaj porabil na leto, na ministrstvu nimajo. S kampanjo želijo povečati prepoznavnost težave in posledic, ki jih povzročata onesnaževanje in obremenjevanje okolja z lahkimi plastičnimi vrečkami. »Spodbuditi želimo trajno zmanjšano potrošnjo in s tem doseči okoljski cilj, ki si ga je Slovenija zadala. V kampanji poudarjamo predvsem pomen preprečevanja nastajanja odpadkov, zato se vsebina kampanje ne osredotoča na pravilno ravnanje z odpadnimi lamkimi plastičmmi nosilnimi vreekanm, ampak na bolj trajnostno potrošnjo, torej da vsako wečSo am večkrat uporabimo, saj lahko s tem vsak posameznik vpliva na kakovost okolja, v katerem živi,« je pouearila Lera Habič iz selutorje za oOpaNke na ministrstvu za okolje in prostor. V sklepu kampanje bed o septembra vključenitrgovci izvedli aktivnosti znotraj trgovin Trenutno je v registru divjih odlagališč zbranih več kot deset tisoč divjih odlagališč, kar bi napolnilo kar 92 olimpijskih bazenov smeti. - osveščali bodo potrošnike s plakati in z zgibankami ter s pomočjo družbenih kanalov. V šolah bodo kampanjo izvajali celo šolsko leto, saj v njej sodelujeta tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter zavod za šolstvo. »Septembra bomo na straneh ministrstva objavili dodatne vsebine za učitelje, ki jih bodo lahko uporabili pri rednih, dodatnih in izbirnih vsebinah. S tem bodo otroke izobrazili o tem, kakšne posledice pušča nepravilno ravnanje z odpadnimi plastičnimi vrečkami,« je o dejavnostih ministrstva na tem področju povedala Habičeva. Lahke plastične vrečkena voljo zoper plačilo Odl.januarja 2019 bodona vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov prepovedane brezplačne plastične nosilne vrečke ne glede na njihovo debelino. V skladu z evropsko direktivo so iz tega izvzete zelo lahke plastične nosilne vrečke. To so vrečke, ki jih uporabljamo na oddelkih za sadje in zelenjavo. Namenjene so torej za nepredpakirano sadje, zelenjavo, meso in druga živila. Potrošniki bodo lahko plastične nosilne vrečke na prodajnih mestih še vedno kupili. Rezultati raziskave Eurobarometra so namreč pokazali, da kar 95 odstotkov vprašanih Slovencev in Slovenk meni, da bi morali proizvajalci in trgovci na drobno skušati zmanjšati plastično embalažo, 62 odstotkov vprašanih meni, da bi morali potrošniki plačati več za izdelke za enkratno uporabo, kot je na primer plastični jedilni pribor. Trgovci so poiskali okolju bolj prijazne možnosti Več trgovcev, ki imajo svoje poslovalnice v Sloveniji, se ječe odločilo za ukinitev plastičnih vrečk. Namesto njih kupcem dajejova voljo trajne vrečke jz različnih materialov. Kol: primer dobre prakse na tem področju imajo potrošniki v trgovinah Tuš možnost izbire med papirnatimi, trajnimi, tekstilnimi in biorazgradljivimi vrečkami ter kartonskimi škatlami, ki bodo v prihodnosti popolnoma nadomestile klasične plastične vrečke. »Kot prvi trgovec smo na svežih oddelkih sadja in zelenjave uvedli možnost uporabe stoodstotno razgradljive vrečke. Kupcem tako ponujamo možnost, da ob nakupu izberejo razgradljivo papirnato vrečko in pomembno prispevajo k skrbi za okolje. Vrečke so trenutno na voljo v sedmih supermarketih po Sloveniji (Kranju, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Sežani, Novemmertu in Celju). Naša želja je, da bi tovrstne vrečke vpeljali v vse poslovalnice po Sloveniji,« je pojasnila vodja korporativnega komuniciranja v Tuš holdingu Anja Marjetič. »Stoodstotno reciklirane papirnate vrečke namreč bolje ohranjajo svežino sadjaei zelvnjave ler hkrati pomagajo oheomti čistejše okolje.« Kampanji Imam svojo vreč-kr sej e pridovževrudiTrgo-vmska zbornica Slovenje, kjer opažajo, da odzivi na navedene Kako pripomorete k zmanjševanju plastičnih odpadkov? Slgvvsije 81 % Igčvvesjč gdpedpov ze svciplisesjč Povprečje UU Vir: Raziskava Eurobarometer 65 % 37 % izogibesji izdvlpgo ze vnpretng upgrebg, npr. plestičnvge jvdilnvge pribore in lončkov 34 % 29 % izogibenjv nepupu proizvodov s prekomerno robe^o 24 % 79 % zoenjšenje porebe plesjičnih vrečk ze enkratno uporebo 75 % AKTUALNO 3 edane dejavnosti trgovcev kažejo, da je slovenski potrošnik dojemljiv in pripravljen tudi na lastne aktivnosti. Zato zbornica podpka akcijormnistrstvain vse dejavnosti za osveščanje javnosti o ustreznih načinih ravnanja z lahkimi plastičnimi nosilnimi vrečkami. V zbornici bodo organizirali tudi številne poslovne dogodke in srečanja za svoje člane ter jih seznanili s spremembami in z usme i-tvami. Zmoremo popoln oma brez plastične embalaže? V tujini, predvsem v večjih mestih.sona voljo trgovine, ki la trgovino Rifuzl. V njej bodo navoljoživila, ki ne bodood pridelovalca do kupca nikoli pakirana v plastično embalažo. Vsa živila bodo na voljo v »rinfuzi«. »Ideja se nama je porodila ped tremi leti, ko sva s prijatelji dopustovala v Grčiji. Med uživanjem na plaži smo opazili, da je v mivki veliko slamic, papirčkov in drugih plastičnih proizvodov. Razmišljala sva o tem, da bi bilo dobro, da trgovci teh izdelkov ne bi prodajali. Nato sva dopustovala v Indoneziji, kjer sva spet naletela na goro odpadkov. To naju je dokončno spodbudilo, da sva naredila korak,« je razlog za njuno odločitev pojasnila MancaBe-hrič. V trgovini bodo živila na voljo na podobennačin, kot trgovci v klasičnihtrgovinah prodajajo oreščkeinkosmiče, insicer v dozirnikih. Tudiod dobaviteljev bosta kupovala SLOVENIJA JE LETA 2015 USTVARILA 45090 TON ODPADNE PLASTIČNE EMBALAŽE Vir: Raziskava Eurobarometer Slovenija Povprečje EU Leta 2015 je na osebo nastalo 22 KG odpadne plastične embalaže № Leta 2015 je bilo recikliranih 63,4 % odpadne plastične embalaže Leta 2014 je na osebo nastalo 31 KG odpadne plastične embalaže Leta 2015 je bilo recikliranih 40 % odpadne plastične embalaže jih bodo prinesli s sabo ali jih bodokupiliv trgoviniterjih nato večkrat uporabili. Sokovi, vino, mleko inoljebodona voljo v povratnih steklenicah. Kasneje bi rada v trgovino uvedla tudi čistilainizdelke za osebno higieno.« plastenke, steklenice, plastič-nevrečke.Meddrugimtudi na račun priljubljenosti hitre prehrane,kije pakirana v em-balažahzaenkratno uporabo. Po podatkihslovenske policije so policistilanioglobili 188 kršiteljev, ki so med vožnjo Kako bi se vi lotili reševanja izzivov, ki jih prinaša plastika? Večina Slovencev podpira ukrepe za zmanjšanje plastičnih odpadkov. Glede na to, da je 92 % Slovencev zaskrbljenih zaradi vpliva plastike na okolje in 82 °% zaradi vpliva plastike na njihovo zdravje, so pripravljeni ukrepati, da bi rešili izziv, ki ga pomeni plastika. Kaj pa je po njihovem mnenju treba storiti? Vir: Raziskava Eurobarometer jih meni, da bi morali biti izdelki zasn ovani tako, da je njihovo recikliranje lažre jih je mnenja, da bi morali proizvajalci in trgovci na drobno skušati zmanjšati plastično embalažo jih meni, da bi morali lokalni organi zagotavljati več in boljše zmogljivosti za zbiranje plastičnih odpadkov jih je mnenja, da bi bilo treba ljudi izobrazitiomožnostih zazmanjšanje plastičnih odpadkov jih meni, da bi moralipotrošniki plačati več zaizdelke za enkratno uporabo, kotje plasltični jnailni pribor ponujajo živila in druge izdelke brez plastične embalaže. V Sloveniji trenutno nimamo niti ene trgovine, kjer bi lahko v celoti opravili nakup izdelkov, ki niso oviti v plastično folijo ali kaj podobnega. Mlada Ljubljančana Manca Behrič in Primož Cigler sta se odločila, da bosta to spremenila. Kmalu bosta namreč v Ljubljani odpr- živila v večjih pakiranjih in s tem zmanjšala količino embalaže ne glede na material izdelave. »Želiva sodelovati predvsem z dobavitelji, ki bodo embalažo jemali nazaj in jo ponovno uporabili,« je povedala Bahričeva. »Kupci si bodo živila nasipali v steklene posode, spravili v vrečke iz blaga ali druge posode, ki Polegplastike težava tudi smetenje Okoljevarstvene težave ne predstavlja le plastika, naravo človek onesnažuje tudi s smetenjem, kar pomeni brezbrižno odmetavanje lahkih odpadkov, kot so ovitki in embalaža, papirčki, robčki, VCeljubodo prostovoljciočistili mestno četrt Nova vas, na pobudo staršev majhnih otrok bodo očistili celjska otroška igrišča, približno tisoč dijakov Gimnazije Celje - Center pa se bo lotilo čistilne akcije okoliških gozdov. Pri zagotavljanju lepšega okolja bodo pomagali tudi pripadnikiSlovenske vojske. Prostovoljci, ki seželijo pridružiti akciji,lahko dobijo navodila pri lokalnih koordinatorjih. odmetavali cigaretne ogorke, embalažo in tudi otroške plenice. To poleg posledic za okolje povzroča tudi ekonomsko škodo. Slovenski ekologi brez meja ocenjujejo, da službe, ki skrbijo za ceste, letno namenijo tri milijone evrov za tovrstno čiščenje. Zato se je Slovenija letos pridružila sto šestdesetim državam, ki bodo v sklopu Očistimo svet 2018 (World Cleanup Day 2018) očistile svoje države.V sklopusvetovne čistilneakcije bo 15. septembra v vseh slovenskih občinah nacionalna prostovoljna čistilna akcija Še zadnjič, saj je cilj letošnjeak-cije dolgoročen, torej ohraniti Slovenijo čisto za vedno. Tokrat prostovoljcine bodo čistililedivja odlagališča, ampak tudi območja razpršenih odpadkov, obvodne predele, sprehajalne poti, stanovanjske soseske, okolice šol in vrtcev. Lokalne skupnosti bodo poskrbele za akcije osveščanja. Trenutno je namreč v registru divjih odlagališč zbranih več kot deset tisoč divjihodlagališč,kar bi napolnilo kar 92 olimpijskih bazenov smeti. Kar sedemdeset odstotkov slovenskih občin je pristopilo k organizacij čistilnih akcij na lokalni ravni. Med njimi tudi Celje in številne okoliške občine. V Celju bodo prostovoljci očistili mestno četrt Nova vas,na pobudo staršev majhnihotrok bodo očistili celjska otroška igrišča, približno tisočdijakov Gimnazije Celje -Centerpa sebo lotilo čistilneakcije okoliških gozdov. Pri zagotavljanju lepše-gaokoljabodo pomagali tudi pripadnikiSlovenske vojske. Prostovoljci, kise želijo pridružiti akciji, lahko vsa navodila dobijo pri lokalnih koordinatorjih v svoji občini ali si nadenejo rokavicev soboto, 15.septembra, in sami očistijo okolico rek, poti v parku ali kateri drugprostor. Ekologi brezmeja, kisonacionalni soorganizatorji,poudarjajo, dapoleg dejanj, ki bodo storjena 15. septembra, štejejo dejanja vsakega posameznika v vseh preostalih dneh v letu. ANJA HOHLER Foto: SHERPA Skupaj za preprečevanje samomorov Deseti september je svetovni dan osveščanja o preprečevanju samomora. Lani je bil količnik samomora, to je število samomorov na 100 tisoč prebivalcev, v Savinjski regiji med vsemi regijami najvišji in je glede na leto 2016 narasel. Samomorilno vedenje ne pozna meja in lahko prizadene vsakogar. V celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob tem poudarjajo, da je do porasta števila samomorov prišlo pri moških, medtem ko je pri ženskah upadlo. Zato v inštitutu dodajajo, da se bo družba pri preprečevanju samomora morala še bolj kot do zdaj usmeriti v odkrivanje samomorilne ogroženosti pri moških in jim stopiti naproti tudi z okrepljeno podporo in pomočjo. Moški namreč v povprečju redkeje kot ženske izrazijo na glas svoje stiske, redkeje odkrito prosijo za pomoč in jo tudi težje sprejmejo. Slovenija še vedno spada med tiste države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene. Še vedno je nad evropskim povprečjem. Podob- Slovensko združenje za preprečevanje samomora nudi pomoč v trenutkih stiske. Združenje ima na spletu stran zivziv.si. V trenutku duševne stiske sta na voljo tudi številki Samarijana in Sopotnika 116 123 in Tom telefona za otroke in mladostnike 116 111. no kot drugod po svetu je tudi v Sloveniji višji količnik samomora mogoče opaziti z naraščanjem starosti, med bolj ogrožena območja še vedno spadajo vzhodne statistične regije. V Savinjski statistični regiji je po podatkih NIJZ lani samomor storilo 75 ljudi. Letošnji slogan svetovnega dneva preprečevanja samomora Skupaj za preprečevanje samomorov osvetljuje ravno sodelovanje in medsebojno pomoč. Še vedno traja tudi svetovna akcija Prekolesarimo svet, v kateri lahko vsak kolesari in razdaljo nato vpiše na spletno stran Prekolesarimo svet. Namen akcije je razširjati zavedanje, da samomore lahko preprečujemo, tudi z druženjem in s povezovanjem z ljudmi. Povezovanje je namreč ključnega pomena za preprečevanje samomora, saj zahteva prizadevanja mnogih: družine, prijateljev, sodelavcev, skupnosti, zdravstvenih delavcev, verskih voditeljev, politikov in vlade. SŠol, vir: NIJZ 4 GOSPODARSTVO Peter Pišek: »Dobili smo nova pljuča« Novo logistično središče na Lopati le začetek velikih načrtov celjskega podjetnika - Trideset let brez finančne podpore države Celjsko podjetje Pišek -HSF Logistics, ki je v lasti Petra Piška in sodi med dva odstotka slovenskih družb z najboljšo boniteto, je tudi uradno odprlo svoj nov logistični center na Lopati. Naložba je vredna štiri milijone evrov in je prinesla deset novih delovnih mest. Šestdeset odstotkov denarja je podjetje zagotovilo iz lastnih sredstev, ostalo so bančna posojila. To je šele prvi del naložbe, drugi del, vreden 10 milijonov evrov, bo na vrsti že naslednje leto. »Smo na petem evropskem transportnem koridorju med Lizbono in Kijevom in to lego moramo izkoristiti. Že zdaj ugotavljamo, da gremo v pravo smer, saj so vse naše zmogljivosti, odkar smo pred dvema mesecema končali gradnjo, v celoti zasedene,« je zadovoljen Peter Pišek. Manj zadovoljen je, ker je moral z gradnjo odlašati več let, saj je čakal na občinski prostorski načrt, ki ga ni dočakal. Zato je moral načrte nekoliko spremeniti. Stavba je večnamenska, v njej so hladilnica, avtopralnica, servisne delavnice, tehnični center za tovorna vozila, pisarne in nastanitvene zmogljivosti za voznike. Večina voznikov v podjetju namreč ni iz Slovenije. »Podjetja, kakršno je naše, imamo z zaposlovanjem voznikov velike težave, saj jih v Sloveniji ni. Pred kratkim sem voznike Peter Pišek: »V vseh tridesetih letih svoje podjetniške poti nisem bil ne na vrhu ne na dnu. Vedno sem držal besedo in izpolnil tisto, kar sem obljubil.« iskali v Bosni in Hercegovini, a tudi sicer je večina od naših 70 voznikov z Balkana. Slovenca nismo zaposlili že deset let,« pravi Peter Pišek. Nujna povezava do avtoceste Osnovno dejavnost podjetja Pišek - HSF Logistics je doslej predstavljal cestni transport. Z novim logističnim centrom jo je podjetje zdaj razširilo še na skladišče. S servisnimi delavnicami in z avtopralni-co je odprlo vrata še drugim storitvam. »Predvsem smo zaposlenim zagotovili veliko boljše pogoje za delo. »Lahko rečem, da je podjetje dobilo novo energijo, nov veter v jadra, nova pljuča in vse to se med zaposlenimi že zelo čuti,« pravi Pišek in dodaja, da bi rad že takoj jutri začel drugi del naložbe, ki med drugim predvideva povezavo centra z avtocestnim križem oziroma s petim evropskim transportnim koridorjem. Za to potrebuje občinski prostorski načrt, ki mu bo dopustil gradnjo še drugih stavb. »Nekaj prostora za skladišče, v katerem bi bilo 2 tisoč paletnih mest, še imamo, vendar so naše potrebe veliko večje. Računam, da bomo leta 2020 začeli graditi novo stavbo, do takrat pa upam, da bo končan tudi državni prostorski načrt in da bomo lahko začeli graditi še nova varovana parkirišča ter da bomo center povezali z avtocesto. Ta povezava je zelo pomembna, saj bomo z njo naš tovorni promet umaknili z Lopate in Ostrožnega,« poudarja Pišek. Za drugi del svoje naložbe je že začel pripravljati projekt, s katerim bo kandidiral za evropski denar. Pričakuje, da bo lahko pridobil polovico potrebne vsote. Vse pod nadzorom Piškovo podjetje je danes na prvem mestu med prevozniki za živilsko industrijo in farmacijo. Trenutno ima 50 tovornjakov in 60 prikolic. Približno 70 odstotkov prevozov opravi v tujini, kjer so njegovi najpomembnejši partnerji nizozemski HSF, ki je bil nekaj let tudi solastnik celjskega podjetja, živilski podjetji Ekro in Leone ter NK Spedition z Danske. V Sloveniji največ dela za Perutnino Ptuj in Krko. »Delati za agroživilsko industrijo in farmacijo ni enostavno. Tako kot v avtomobilski industriji, ki deluje po načelu »just in time«, tudi pri nas ne sme biti nobenih zamud. Poleg tega moramo skrbeti, da kakovost izdelkov od enega do drugega mesta, tudi če je med njima dva tisoč kilometrov, ostane nespremenjena. Vsa naša vozila so sodobno opremljena, imamo tudi vrhunski nadzorni sistem, ki omogoča, da v podjetju ves čas vemo, kje so naši vozniki, naši kupci pa lahko spremljajo pot svojega blaga. Skratka, vse imamo pod nadzorom, kar je tudi slogan našega podjetja,« pravi Peter Pišek. Ne znamo pobrati denarja Družba Pišek - HSF Logistics je lani ustvarila 8,2 milijona evrov prihodkov in 354 tisoč evrov dobička. Predlani je bil dobiček dvakrat večji. Razlog za upad so bili dražje gorivo, dražje cestnine in rast drugih stroškov, na katere podjetje nima vpliva. Peter Pišek, ki je svojo podjetniško pot začel pred tridesetimi leti, je tudi lastnik podjetja Pišek Logistika, ki je lani imelo 1,4 milijona evrov prihodkov. Zaradi novega logističnega centra, je prepričan Peter Pišek, bo podjetje imelo več prihodkov, še večjo rast pa pričakuje takrat, ko bo uresničil drugi del svoje naložbe. »Letna rast tovornega prometa skozi Slovenijo je 7-odstotna. Pred dvema mesecema so na na Lopati prešteli 14 tisoč tovornih vozil. Gre za ogromen potencial, ki ga ne znamo izkoristiti. Računam, da bo meni uspelo in bom v naš center usmeril vsaj del tega prometa. Vozniki bodo lahko pri nas oprali avto in popravili, če bo kaj potrebno, podjetja bodo lahko tu skladiščila blago, skratka, pričakujem, da jim bom pobral nekaj denarja. Posojila bo pač treba odplačati,« pravi Pišek in poudarja, da bi ob avtocestah v Sloveniji moralo stati vsaj sto takšnih logističnih centrov, kot je njegov. »Logistika mora postati ena najpomembnejših gospodarskih panog v Sloveniji.« JANJA INTIHAR Foto: SHERPA V podjetjih Petra Piška je trenutno zaposlenih 87 ljudi, od tega je 75 voznikov. Družba Pišek - HSF Logistics je na Lopati zgradila 850 kvadratnih metrov skladišč za zamrznjena živila, servisno delavnico in pralnico za tovornjake, parkirišče, poslovne prostore ter stanovanja za voznike. Od svežih žemljic do opeke Jagros zgradil v Celju osem milijonov evrov vredno trgovsko središče - Petdeset novih delovnih mest Podjetju Jagros je s precejšnjo zamudo le uspelo dokončati svoje drugo veliko poslovno-trgovsko središče. Po Mariboru, kjer je podobno središče postavilo že pred desetimi leti, je zdaj s svojo široko ponudbo prišel še v Celje. Trgovski center stoji ob Dečkovi cesti na območju nekdanjega Aera in ima 7 tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin. To je že 41. prodajalna tega uspešnega štajerskega in tudi slovenskega trgovca, ki je prvo trgovino Jager odprl leta 1989 v Rogaški Slatini. Direktor in solastnik Franc Jager pravi, da za zamudo ni krivo podjetje. »Načrtovali smo, da bomo trgovsko središče v Celju odprli konec leta 2017, a se je najprej zavleklo zaradi dolgih upravnih postopkov, potem smo namesto križišča na Dečkovi cesti morali zgraditi krožišče, za katerega smo denar zagotovili sami. Zapletena je bila tudi gradnja trgovskega središča, saj smo vanj vključili tudi del stavbe, ki je bila že prej na tem območju,« pojasnjuje Franc Jager. Zemljišče, na katerem stoji celjsko poslovno-trgovsko središče, meri 20 tisoč kva- kupilo že pred nekaj leti, vendar ne od Aera, ampak od nekoga drugega, ki mu je celjsko podjetje to svojo nepremičnino prodalo še pred stečajem. Jagros je trgovsko središče, ki je skupaj z opremo stalo osem milijonov evrov, skoraj v celoti plačal iz lastnih sredstev. Ponudba je takšna kot v večini Jagrovih trgovin, kar pomeni, da so poleg živilskih izdelkov na voljo tudi oblačila ter izdelki za dom in tudi za gradnjo. slil petdeset ljudi. V podjetju, ki ima večino svoje trgovske mreže razpredene na Štajerskem, je zdaj že 650 zaposlenih. Lani so ustvarili malo več kor 122 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je v primerjavi z letom 2016 pomenilo 10-odstotno rast. Franc Jager napoveduje, da bo podjetje povečalo prihodke tudi letos, vendar rast ne bo tolikšna kot lani. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Celje, ki je bilo po prodajnih površinah na prebivalca že do zdaj nad slovenskim povprečjem, je danes, v četrtek, dobilo še eno nakupovalno središče. Franc Jager pravi, da zaradi velike konkurence v mestu ni zaskrbljen, saj je takšna kot povsod drugod po državi. Valji še vedno v finančnih težavah Celjsko sodišče je začelo postopek prisilne poravnave v štorskih Valjih. Poravnavo je kot upnik predlagala družba Elements skladi, ker Valji ne poravnavajo obveznosti, ki jih imajo do nje. Elements skladi, ki se ukvarjajo z odkupom terjatev, so od decembra lani 53-odstotni lastniki Valjev. Do večinskega lastništva so prišli tako, da so od Nove Ljubljanske banke, Hete, SID banke, Abanke in Republike Slovenije odkupili za približno 14 milijonov evrov terjatev do štorske družbe. Del terjatev v višini 4,1 milijona evrov so nato spremenili v kapital, 7,2 milijona evrov pa morajo Valji v skladu s pogodbo o finančnem prestrukturiranju skladom vrniti v mesečnih obrokih do konca leta 2024. Valji bi morali dolg začeti vračati januarja letos, vendar tega, kot je razvidno iz dopisa Elements skladov sodišču, niso storili. Do konca julija se je tako nabralo za malo več kot 836 tisoč evrov neplačanih terjatev. Elements skladi so že napovedali, da bodo v postopku prisilne poravnave predlagali prestrukturiranje navadnih in tudi zavarovanih terjatev. Ali to pomeni, da bodo spet predlagali pretvorbo terjatev v kapital in svoj lastniški delež še povečali? Že zaradi lanskega vstopa Elements skladov so se deleži dotedanjih lastnikov Valjev, to je družb Valji Group, Že-lezar Štore, Štore Steel in Storkom, več kot prepolovili. Spremenila se je tudi sestava nadzornega sveta, podjetje pa je poleg dolgoletnega direktorja Ivana Štrlekarja dobilo še enega direktorja in tudi prokurista. To je od januarja letos Bojan Bevc. Po mnenju poznavalcev razmer v Štorah Valji trenutno potrebujejo predvsem svež kapital za obratna sredstva, saj zaradi pomanjkanja denarja ne morejo izpolnjevati vseh naročil. Zaradi takšnih težav in zdaj še prisilne poravnave se mnogi v podjetju bojijo, kaj jih čaka v prihodnjih mesecih. Tudi zato si je marsikdo že poiskal novo službo. JI GOSPODARSTVO 5 Na krilih rasti, a z opozorili gospodarstva V dobi interneta Mos ne izgublja pomena, njegova vloga je drugačna Predsednik države Borut Pahor si je ob odprtju sejma skupaj s staro-novim gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in podpredsednikom srbske vlade Rasimom Ljajićem ogledal plesno točko na razstavnem prostoru Srbije, ki je letošnja država partnerica Mosa. Letošnji 51. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, največja sejemska in poslovna prireditev v regiji, je tudi tokrat v Celju zbral 1.400 razstavljavcev iz 30 držav, po pričakovanju naj bi ga obiskalo 120 tisoč ljudi. Po besedah Roberta Oto-repca, izvršnega direktorja Celjskega sejma, so tudi te številke dokaz, da sejmi v dobi interneta na izgubljajo pomena, spreminja se le njihova vloga. »Ker se vedno bolj prodaja in poslovanje selita na splet, sejmi ostajajo skoraj edina priložnost, kjer se obiskovalci in ponudniki izdelkov ter storitev še lahko srečajo neposredno, iz oči v oči. Prav tako si na sejmu lahko stisnejo roke po uspešno sklenjenem poslu, česar ni mogoče po elektronski pošti,« je bil slikovit Robert Otorepec. Osrednji govornik na otvoritveni slovesnosti, predsednik države Borut Pahor, je ocenil, da je Slovenija relativno dobro obvladala krizo in prešla v gospodarsko rast, tudi na račun politične stabilnosti v času zadnje vlade. »Politična stabilnost je bila pomembna zato, da je bilo ustvarjeno predvidljivo gospodarsko okolje, v katerem ni prihajalo do velikih nenapovedanih, nedogovorjenih sprememb v nobeni od politik. To je omogočilo izvoznikom, da so zares pokazali svoj najboljši obraz,« je v svojem govoru izpostavil predsednik države in opozoril, da bo za nadaljevanje te stabilnosti v okoliščinah manjšinske vlade treba več dialoga in potrpežljivosti. Ob tem je spomnil, da se je pred desetimi leti s propadom banke Lehmann Brothers za- čela velika svetovna gospodarska kriza, in se vprašal, ali bi danes, po uspešno obvladani krizi, znali prepoznati znamenja morebitne nove krize. Apetiti države preveliki? Po mnenju Branka Meha, predsednika Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije, so kazalci dovolj zgovorni, da gre slovenskemu gospodarstvu dobro, da se krepi domača potrošnja, zaradi česar se je lani v državno blagajno pre- lilo za milijardo evrov več pobranih davkov in prispevkov, podobno kaže tudi letos. »A to očitno ni dovolj. Apetiti po težko zasluženih dobičkih v podjetjih so veliki. Če smo po eni strani lahko veseli, da si je slovensko gospodarstvo opo- moglo po večletni krizi, smo po drugi strani upravičeno zaskrbljeni, saj so v koalicijski pogodbi nove vlade zapisane dodatne obremenitve gospodarstva,« je pred prevelikimi apetiti države posvaril Branko Meh. Celjski župan Bojan Šrot vidi največji slovenski sejem kot priložnost za srečevanje politike in gospodarstva, tudi za pogovore o skladnem regionalnem razvoju, ki pa postaja bolj mrtva črka na papirju. »Pri vsaki novi vladi se soočimo s povečanjem razvojnih razlik med regijami in z večjo finančno ter upravno centralizacijo.« Aktualnih tem za pogovor, bolj ali manj žgočih, je na letošnjem Mosa torej veliko. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Država partnerica letošnjega sejma je Srbija. Podpredsednik srbske vlade ter minister za trgovino, turizem in telekomunikacije Rasim Ljajić je ob odprtju Mosa pohvalil odlično gospodarsko in politično sodelovanje med državama ter sejem ocenil kot priložnost, da državi dobre poslovne vezi še okrepita in nadgradita. Nove razvojne priložnosti so bile tudi tema gospodarskega foruma Slovenije, Hrvaške in Srbije, ki ga je mogoče šteti za enega od osrednjih poslovnih dogodkov ne letošnjemu Mosu. Matjaž Omladič šel na svoje Matjaž Omladič je kot direktor žalskega podjetja Novem Car letos dobil nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Od 1. septembra Matjaž Omladič ni več direktor žalskega podjetja Novem Car. »Ugotovil sem, da po dvajsetih letih dela v tem podjetju potrebujem nove izzive,« je svoj odhod pojasnil Omladič, ki je bil letos tudi med nagrajenci GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Matjaž Omladič je družbo Novem Car, ki izdeluje okrasne letve iz lesa za notranjo opremo najprestižnejših modelov avtomobilov in je v lasti mednarodne korporacije z enakim imenom, vodil deset let. Pred tem je bil enako obdobje v vodstveni ekipi. »Ostajam v gospodarstvu, vendar na drugačen način kot doslej. Izbral sem pot, ki mi bo omogočila več kreativnosti in na kateri ne bo tako stroge hierarhije,« pravi Omladič. Trenutno sodeluje pri dveh večjih projektih. Eden od njiju je povezan s podjetjem Mikropis, drugi z družbo iz Zgornje Savinjske doline, ki v Nemčiji postavlja na noge svojo proizvodnjo. Omladiča je v žalskem podjetju nasledil Hubert Kaiser, dolgoletni uspešni menedžer v korporaciji Novem Car. »Najbrž gre le za začasno zamenjavo, saj sem lastnike s svojim odhodom presenetil. Pričakujem, da bodo prej ali slej vodenje podjetja prepustili slovenskemu menedžerju, ki pa ga zaradi napornega dela in narave proizvodnje v Žalcu ne bo lahko najti,« meni Omladič. JI, foto: arhiv GZS Nekdanja Božičnikova hiša bo občinska Celjska občinska uprava se je odločila, da bo uveljavila predkupno pravico za stavbo v Stanetovi ulici 10. Stavba je del stečajne mase propadlega podjetja SGP Nova, ki je bilo v lasti nekdanjega občinskega gradbinca Stanka Božičnika. Če se bodo s prodajo strinjali tudi ločitveni upniki, bo občina za stavbo v središču mesta morala odšteti 163 tisoč evrov. Za stavbo v Stanetovi ulici se je potegovalo šest kupcev. Stečajni upravitelj Boris Kastivnik je s tistim, ki je bil zanjo pripravljen plačati največ denarja (izhodiščna cena je znašala 128 tisoč evrov), že podpisal pogodbo. Vendar postopek prodaje s tem še ni bil končan. Zaradi predkupne pravice je morala svoje povedati tudi Mestna občina Celje. Odgovora na vprašanji, zakaj se je odločila za nakup in kakšne načrte ima s stavbo, od odgovornih v mestni občini še čakamo. Vsekakor bo s poslovno-stanovanjsko stavbo, ki je bila zgrajena leta 1900 in ima dve etaži, po podatkih Gursa pa stoji na 218 kvadratnih metrov veliki parceli, zelo veliko dela. Stavba je namreč že kar nekaj let zaprta, njena notranjost pa bo po besedah stečajnega upravitelja potrebovala temeljito prenovo. JI Foto: arhiv NT (SHERPA) Nagrada v ženske roke Slovenska menedžerka leta na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij je Barbara Tekavec Verlič iz Pivovarne Laško Union. Kot je zapisala strokovna komisija, si je Tekavec Verličeva visoke ocene prislužila kot ključna povezovalka poslovnih področij in informatike pri ustvarjanju zasnove in izvajanju celovite digitalne strategije v pivovarni, pri iskanju konkretnih rešitev in njihovi uporabi. Pri tem je bil zelo pomemben tudi njen prispevek pri dokončanju popolne vključitve v Heinekenovo omrežje ter pri zagotavljanju celovite podpore poslovnim procesom in izboljšanju podpore uporabnikom. JI Ponosni na dosežke, pripravljeni na nove izzive Tomaž Novak, direktor Komunale Laško, o letu pomembnih jubilejev Tomaž Novak, univerzitetni diplomirani inženir geodezije, se ves čas poslovne kariere ukvarja z okoljem in s prostorom. Med drugim je bil zasebni raziskovalec na področju geografskih informacijskih sistemov, vodja informatike v Papirnici Radeče, izvršni direktor priprave dela in kalkulacij v gradbenem podjetju Gradis Celje. Leta 2007 se je zaposlil v Občini Laško kot vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor, od leta 2011 je direktor Komunale Laško. »Tudi na okoljskem področju je bilo v zadnjih letih za naše podjetje kar nekaj mejnikov. Leta 2012 je prenehalo delovati odlagališče nenevarnih odpadkov Strensko, na tem mestu je svojo dejavnost nadaljeval zbirni center (ZC). Za delovanje ZC Strensko smo izvedli investicijsko-vzdrževalna dela, s katerimi smo uredili površine in skladiščne prostore za zaščito in ločevanje različnih frakcij odpadkov. Leto kasneje smo v Komunali Laško od Agencije RS za okolje prejeli oko-ljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov v Sortirnici in kompostarni - Cero Laško (Center za ravnanje z odpadki) Naše podjetje je med redkimi družbami v Sloveniji, ki lahko izvajajo obdelavo mešanih komunalnih odpadkov na lokalni ravni.« LAŠKO - Tamkajšnja komunala letos slavi tri visoke jubileje, ki jih je obeležila s kar nekaj dogodki. Vrhunec je predstavljala slavnostna akademija v Kulturnem centru Laško. Na njej je podjetje predstavilo svoje delo in dosežke v preteklem obdobju ter izzive. O tem je v intervjuju za naš časopis spregovoril Tomaž Novak, direktor Komunale Laško. V vseh teh desetletjih izvajanja komunalne dejavnosti na območju občine Laško in delovanja Komunale Laško je bilo zagotovo kar nekaj mejnikov. Katere štejete za najpomembnejše? Ključni mejniki so povezani z jubileji, ki jih letos slavimo v Komunali Laško. Prvi in največji je bil pred devetdesetimi leti, ko se je začela gradnja prvega vodovoda Laško-Rim-ske Toplice. Naslednji mejnik predstavljajo leta po drugi svetovni vojni, okrog leta 1948, kar štejemo za začetek bolj organiziranega in sistematičnega izvajanja komunalnih dejavnosti na območju sedanje občine Laško. Kot tretji najpomembnejši mejnik v Komunali Laško pojmujemo leto 1988, ko je občinsko vodstvo sprejelo odločitev, da vse komunalne dejavnosti v občini prenese na komunalno podjetje v organizacijski obliki, kakršna je še danes. Takrat se je začel nov življenjski ciklus našega podjetja, ki je javno podjetje v popolni lasti ustanoviteljice Občine Laško. Zadnji pomemben mejnik je zagotovo to, da po prevzemu dejavnosti od Pivovarne Laško spet celovito skrbite za oskrbo s pitno vodo in za vzdrževanje vodovoda v Občini Laško. Je ta prehod že končan? Kako ocenjujete izvedbo tega dela z vidika podjetja? Komunala Laško je v zadnjih petih letih naredila velike korake v smislu pridobivanja novih dejavnosti in njihovega uspešnega izvajanja. Leto 2016, ko je izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo oziroma vzdrževanja vodovoda v občini od pivovarne prešlo na Komunalo Laško, predstavlja enega največjih mejnikov v razvoju našega podjetja. Po dveh letih lahko strokovno, utemeljeno in s ponosom zatrdim, da je bil ta prehod uspešno izveden. Od prvega dne brez zastojev nemoteno še naprej vzdržujemo vodovod in ves čas zagotavljamo ustreznost pitne vode, po rezultatih vzorčenja pa smo še celo izboljšali kakovost že tako ali tako dobre pitne vode. Na novo smo zaposlili tudi osem delavcev iz Pivovarne Laško, ki so se uspešno vključili v delo našega podjetja. V podjetju smo v minulih dveh letih izvedli tudi vse investicije, s katerimi smo uredili infrastrukturo, potrebno za uspešno izvajanje dejavnosti vzdrževanja vodovoda. Ob obeleževanju jubileja smo tako namenu predali tudi novo delavnico v stavbi, ki smo jo odkupili in povsem obnovili, ter objekt v kovinski konstrukciji, ki je namenjen osrednjemu skladi- šču podjetja, a bo pretežno v uporabi za potrebe izvajanja dejavnosti vzdrževanja vodovoda. Ti naložbi sta nekakšna pika na i uspešne uvedbe nove dejavnosti, saj so do nedavnega nekateri delovni procesi še bili v izvajanju v pivovarni. V Komunali Laško se ukvarjate s številnimi dejavnostmi. Poleg izvajanja oskrbe s pitno vodo vzdr- žujete tudi občinske ceste, kanalizacijo, javne površine in razsvetljavo, gospodarite z odpadki, izvajate pogrebno in pokopališko dejavnost ter upravljate z nepremičninami. Kako zahtevno je delo na toliko različnih področjih? Danes je Javno podjetje Komunala Laško moderno komunalno podjetje, ki v vseh pogledih ves čas uspešno raste in širi področja svojega delovanja. Pri poslovanju v zadnjih desetih in več letih beležimo pozitivne poslovne rezultate. S širitvijo dejavnosti v podjetju povečujemo tudi število zaposlenih. Res je, v Komunali Laško izvajamo večino komunalnih dejavnosti na enem mestu in v enem podjetju. Za razliko od drugih večjih komunalnih podjetij, kjer izvajajo zgolj nekaj dejav- nosti. V našem primeru - s 56 zaposlenimi delavci - je delo zelo naporno in zahteva veliko koordinacije ter predvsem dobre volje vseh zaposlenih. Na nekaterih področjih smo kadrovsko podhranjeni, zato v okviru skupnih služb opravljamo tudi dejavnosti, za katere imajo v večjih komunalnih podjetjih zaposlenih več delavcev različnih profilov. Od nas to, če želimo biti primerljivi, zahteva več truda, več dodatnih znanj in predvsem več energije. Ne moremo si na primer privoščiti svoje pravne službe, službe marketinga, komerciale, nabave, okrnjena je celo informatika. Vaša dejavnost v veliki meri posega tudi na področje okolja, do katerega se je odnos v družbi v zadnjih letih precej spremenil, in sicer na bolje. Kakšne cilje ste si v Komunali Laško zadali na tem področju? Ker smo okoljsko osveščeno podjetje, naše poslanstvo predstavljajo ustvarjanje zdravega okolja in zagotavljanje zdrave pitne vode, izvajanje kakovostnih in okolju sprejemljivih storitev, ki v celoti zadovoljujejo pričakovanja vseh uporabnikov in širše javnosti. Med naše pomembnejše cilje sodijo zmanjševanje količin vseh vrst odpadkov, povečanje količin ločeno zbranih odpadkov, preprečevanje negativnih vplivov na okolje in zmanjševanje tveganj za nastanek izrednih dogodkov. Te cilje uresničujemo v okviru našega temeljnega vodila: »Skupaj z vami in za vas odgovorno do okolja.« Ta naš slogan je že davno presegel lokalne okvire in postaja vseslovenski. Ko gre za delovanje Komunale Laško na okoljskem področju, je v zadnjih letih zelo odmeven vaš projekt Manj sveč za več okolja. Čemu pripisujete to? Pri uresničevanja okoljskih zavez je eden naših najpo-membnej ših ciljev tudi zmanjševanje količine nagrobnih sveč. V okviru medijsko dobro podprte akcije Manj sveč za več okolja pripravljamo kratke filme, s katerimi nagovarjamo in osveščamo slovensko javnost o nujnosti zmanjševanja porabe nagrobnih sveč ter pozivamo k odgovornemu ravnanju z okoljem. Od leta 2016 akcija poteka pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva, pri čemer je dobila še dodatne razsežnosti. Izredno so se povečali tako število nagovorjenih poslušalcev kot tudi odzivi širše slovenske javnosti. S tem je Komunala Laško postala pomemben člen na področju reševanja okoljske problematike odpadnih nagrobnih sveč v Sloveniji. Kakšni izzivi so pred Komunalo Laško? Poslovna odličnost in izpolnjevanje zahtev standardov kakovosti varovanja okolja bosta ob uporabi najnovejše tehnološke opreme in energetski učinkovitosti temelj uspešnega poslovanja tudi v prihodnje. Poslovnih izzivov nam zagotovo ne bo zmanjkalo. V letu, ko slavimo visoke jubileje, s ponosom zremo v preteklost in se z navdihom spogledujemo s prihodnostjo. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Komunala Laško je na slavnostni akademiji v Kulturnem centru Laško od Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije prejela priznanje za 30-letno uspešno delovanje na področju komunalnih dejavnosti. »Komunala Laško uživa visok ugled ne le med uporabniki svojih storitev, temveč tudi v skupnosti komunalnih podjetij, saj velja kot zaupanja vreden in zanesljiv poslovni partner,« so v zbornici zapisali v obrazložitvi priznanja. V Komunali Laško sicer poslovno odličnost dokazujejo tudi z uresničevanjem standardov sistema kakovosti, ravnanja z okoljem in varne prehrane. Med prvimi komunalnimi podjetji v Sloveniji so že leta 2002 pridobili certifikat kakovosti ISO 9001, leta 2013 Certifikat Excellent SME Slovenia, ki je pokazatelj dobre bonitete podjetja in varnega poslovanja, leta 2014 okoljski certifikat ISO 14001 in leta 2016 certikikat HACCP na področju oskrbe s pitno vodo. V pričakovanju razsodbe ustavnega sodišča Pravno pot v imenu Združene civilne iniciative Savinjske doline nadaljujeta le občini Braslovče in Polzela V Spodnji Savinjski dolini letošnjo jesen nestrpno pričakujejo razsodbo ustavnega sodišča, ki bo odločilo, ali je bil državni prostorski načrt za hitro cesto Šentrupert-Ve-lenje izdelan v skladu z vsemi predpisi. Občine Braslovče, Šmartno ob Paki in Polzela so spomladi prisluhnile članom Združene civilne iniciative Savinjske doline in na ustavno sodišče vložile zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskega načrta za ta del trase hitre ceste. Svetniki občine Šmartno ob Paki so si vmes premislili, zato pravno pot nadaljujeta le braslovška in polzelska občina. Občinski svet Šmartnega ob Paki je soglašal z vložitvijo zahteve na ustavno sodišče. Po pregledu pobude na eni od naslednjih sej se svetniki niso strinjali z vso vsebino. V pobudi bi radi bolj izpostavili zaščito pravic prizadetih občanov. Zmotilo jih je še, da je v pobudi pisalo, da se občine vlagate-ljice ne strinjajo, da bi bila katerakoli različica hitre ceste umeščena na območju katerekoli od treh občin. Župan Janko Kopušar je popravke posredoval odvetniku in pričakuje njegov Odločitev ustavnega sodišča Odločitev ustavnega sodišča naj bi bila znana letos jeseni. Če bo ugotovilo, da je bila priprava državnega prostorskega načrta v tem delu trase hitre ceste res nezakonita, bo ta del načrta razveljavljen. Pristojne državne službe bodo morale postopek priprave tega krovnega prostorskega dokumenta začeti znova. »Potrdilo bi se naše stališče, da je bila trasa med Šentrupertom in Velenjem izbrana po napačen postopku in da bi moral biti izbor drugačen,« je jasen član civilne iniciative Urban Jeriha, ki tako kot ostali člani pričakuje zmago na ustavnem sodišču in zato o kakšnih drugih scenarijih niti ne razmišljajo. Pri tem jih podpira tudi poslanec Nove Slovenije Aleksander Reberšek, ki je tako kot Braslovčani bolj naklonjen gradnji trase med Arjo vasjo in Velenjem. Bodoča ministrica neopredeljena Gradnja tretje razvojne osi je v koalicijski pogodbi zapisana kot prioriteta. Kandidatka za ministrico Člani Združene ^4 za infrastrukturo Alenka Bratušek ne vidi odgovor. »Čeprav mi je odvetnik namignil, da vztraja pri prvotni vsebini.« Vmes so se pojavila namigovanja, da naj bi si premislili tudi v braslov-ški občini, a župan Branimir Stro-janšek to zanika. »Stališče Občine Braslovče ostaja nespremenjeno. Ne razmišlja o umiku ustavne zahteve. Poravnala bo svoj del stroškov in sorazmerni del stroškov, ki bi sicer pripadel Občini Šmartno ob Paki.« civilne iniciative Savinj ske doline nasprotujejo trasi hitre ceste med Sentrupertom in Velenjem. Njena gradnja naj bi bila najdražja, zaradi nje pa bi bilo treba porušiti največ hiš. Sprejemljivejša se jim zdi trasa med Arjo vasjo in Velenjem, ki bi bila zgrajena po že obstoječih prometnih koridorjih. razloga, da se gradnja ne bi začela že prihodnje leto ali vsaj leta 2020. O trasi F2-2 je nekoliko bolj zadržana. Na vprašanje Reberška, ki jo je na predstavitvi pred odborom za infrastrukturo vprašal, kateri trasi do Velenja je bolj naklonjena, je odgovorila tako, da se ni opredelila za nobeno od različic, temveč je rekla, da naj o tem odloči ustavno sodišče. ŠPELA OŽIR, TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (SHERPA) Vrata odprl prizidek vrtca VELENJE - Od začetka novega šolskega leta del otrok iz mestne občine obiskuje modularni oziroma montažni vrtec ob enoti Vrtiljak. Nove prostore so namenu uradno predali minuli ponedeljek. Modularni vrtec ima dva oddelka za otroke prvega starostnega obdobja, torej za malčke od prvega do tretjega leta. Vrtec sta izvajalca, izbrana na javnem razpisu, Gorenje GTI in Trimo MSS, postavila v zelo kratkem času. Tako so lahko otroci v novih prostorih vse od prvega šolskega dne. Celotna vrednost naložbe znaša skoraj 400 tisoč evrov. Ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler je povedala, da je bila glede na število vpisanih otrok naložba v prizidek ob Vrtcu Vrtiljak pravzaprav nujna, v vrtcu se namreč že več let spopadajo s prostorsko stisko. »Težave rešujemo vsako leto sproti. Prostore za najstarejše otroke, ki obiskujejo vrtec, imamo tudi v petih osnovnih šolah. V tem šolskem letu se je število vpisanih učencev tako povečalo, da za dva oddelka vrtca v šolah ni bilo več prostora.« Dodala je, da je kakovost bivanja in dela v montažnih enotah izjemno dobra. Modularni enoti imata pokrite terase za otroke, otroci lahko gredo iz igralnic in uživajo precejšnje udobje. Glede na to, da se tudi v drugih osnovnih šolah, kjer ima vrtec svoje enote, večajo prostorske potrebe za učence, bo občina prostorsko stisko v vrtcu v prihodnje skušala rešiti z gradnjo enote vrtca v Vinski Gori. Tam je predvidenih šest oddelkov. S tem se bo prostor za malčke sprostil v mestu. Sicer je v tem šolskem letu v Vrtec Velenje vpisanih 1.445 otrok, razporejenih v 83 oddelkov. Gre za en oddelek več kot v začetku lanskega šolskega leta. TS Župani bodo ponovno poskusili srečo ŠALEŠKA DOLINA - Občani lahko na prihajajočih lokalnih volitvah pričakujejo kandidaturo dosedanjih županov. Zanjo sta se namreč odločila tako župan Velenja kot Šoštanja, o njej razmišlja tudi župan Šmartnega ob Paki. Glede sodelovanja na lokalnih volitvah je bil dolgo časa skrivnosten župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. A član SD, ki je na čelu velenjske občine od leta 2010, prej je bil nekaj let med drugim član občinskega sveta, več mandatov pa tudi poslanec državnega zbora, je le v nekaj dneh zbral dovolj podpisov volivcev za kandidaturo. Podpise volivcev v teh dneh zbira tudi župan Šmartnega ob Paki Janko Kopu-šar, ki je na preteklih volitvah kandidiral na Listi za napredek občine. Kopušar je bil osem let tajnik občine, med letoma 2006 in 2012 je bil občinski svetnik, med letoma 2010 in 2012, ko je stopil na čelo občine, pa tudi podžupan. Darko Menih, ki je na čelu šoštanjske občine od leta 2006, med letoma 2008 in 2011 je bil poslanec v državnem zboru, je za naš medij že pred meseci potrdil, da bo ponovno sodeloval na občinskih volitvah. Član SDS je takrat povedal, da ga za podporo ne skrbi. TS Avto za moštvo ŠTORE - V soboto je bil slovesen prevzem novega gasilskega vozila za prevoz moštva za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Štore. Vozilo je stalo trideset tisoč evrov. Približno polovico zneska so lastna sredstva društva, ostalo so prispevali podjetja in občani. Pred slovesnim prevzemom vozila je bilo gasilsko tekmovanje veterank in veteranov za Memorial Štefana Krumpaka. Sodelovalo je petnajst desetin s Celjskega in tudi iz drugih krajev Slovenije. Dan sta zaključila gasilska veselica in srečelov. BJ Poslanske pisarne po vsej dolini Poslanec Nove Slovenije Aleksander Reberšek je v ponedeljek dopoldne v Bergmanovi vili v središču Žalca odprl poslansko pisarno, v kateri bo od oktobra dosegljiv vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Poslanske pisarne bo sicer imel v vseh občinah Spodnje Savinjske doline. Prvi ponedeljek v mesecu bo odprta na Vranskem in v Taboru, drugi ponedeljek v Preboldu ter tretji ponedeljek v Braslovčah in na Polzeli. »Stremel bom k temu, da bom prisoten ob dogovorjenih dneh, a zaradi službenih in katerih drugih obveznosti to vedno ne bo mogoče,« pravi Aleksander Reberšek. V primeru njegove odsotnosti mu bo pomagala oseba s posebnimi potrebami Veronika Škrubej iz Tabora, ki je bila pred leti udeležena v hudi prometni nesreči v Medlogu, v kateri je utrpela hude posledice, zaradi katerih je še danes težje zaposljiva. Pomagala mu bo pri sprejemanju obiskovalcev, katerih stike mu bo nato predala. »Resnično si želim ohranjati neposreden stik z ljudmi, čemur je v prvi vrsti tudi namenjena poslanska pisarna. Dejstvo pa je, da se dandanes zlasti dogovarjamo po telefonu, elektronski pošti in socialnih omrežjih.« ŠO, foto: DARKO NARAGLAV Poslancu Aleksandru Reberšku bo v poslanskih pisarnah po Spodnji Savinjski dolini pomagala Veronika Škrubej iz Tabora, ki je bila pred leti udeležena v hudi prometni nesreči v Medlogu. Ustavno sodišče je leta 2012 prostorski red Občine Braslovče, ki so ga tamkajšnji svetniki sprejeli leta 2008, zaradi spornega prekategoriziranja zemljišč v enem delu razveljavilo. Nekdanji župan Marko Balant in podžupan Vinko Drča sta zaradi tega sedla na zatožno klop, na kateri sta morala pojasnjevati, kako so kmetijska zemljišča postala zazidljiva. V ponovljenem sojenju - višje sodišče je oprostilno sodbo razveljavilo - ponovno trdita, da nista storila ničesar narobe. ■MU' i p -.-jjgfv Turistični potencial Žovneškega jezera dobil zeleno luč Braslovčani pod streho spravili občinski prostorski načrt - Območje Lesnopredelovalnega centra Gomilsko izvzeto BRASLOVČE - Z občinskim prostorskim načrtom, ki so ga svetniki sprejeli prejšnjo sredo, se nadaljujejo prostorske usmeritve, ki so si jih Braslovčani sicer okvirno začrtali že pred desetletjem. Krovni prostorski dokument prinaša stanovanjsko gradnjo v strnjenih naseljih, razvoj novih turističnih območij in širitev obstoječih gospodarskih dejavnosti. Občina Braslovče je sicer za razveljavljen del sprejeli prostorski red potrdila že leta 2008, a ga je ustavno sodišče leta 2012 zaradi spornega prekategoriziranja zemljišč v enem delu razveljavilo. Braslovčani so spremembe leta 2015. Ker se je v tem času spremenila zakonodaja, so še isto leto pristopili k izdelavi občinskega prostorskega načrta, ki so ga prejšnji teden tudi soglasno potrdili. »Ob- čina Braslovče si je že pred desetimi leti zastavila dober prostorski razvoj s prostorsko strategijo in z redom. Glavne strateške usmeritve, kje naj se ohranja intenzivno kmetijstvo, kam usmerjati turistični razvoj in kam gospodarske dejavnosti, smo zato povzeli iz takratnih prostorskih aktov,« je pojasnila glavna na-črtovalka dr. Mojca Furman Oman. Več zazidljivih zemljišč Z občinskim prostorskim načrtom se je povečal odstotek zazidljivih zemljišč v občini. Načrt prinaša možnost turističnega razvoja ob Žov-neškem jezeru in ob delu Bra-slovškega. Lokalni podjetniki so dobili na voljo nove površine za razvoj obstoječih dejavnosti. Tudi vsi lastniki kmetij, ki so v postopku priprave prostorskega načrta izrazili željo po širitvi, so dobili zeleno luč za dodaten prostorski razvoj. Nova stanovanjska gradnja bo mogoča v strnjenih naseljih, ki so najbolj komunalno opremljena in s tem najbolj primerna za gradnjo. »Vesel sem, da je ta pravna podlaga zdaj sprejeta. Pomembna je tako za zasebnike kot za podjetja, ki so že pred leti vložili vlogo za gradbeno dovoljenje, a niso mogli graditi,« je bil jasen župan Branimir Strojanšek. Zamik gradnje Območje Lesnopredelovalnega centra Gomilsko je bilo zaradi nekaterih še odprtih vprašanj izvzeto iz priprave načrta. Bo pa zdaj ta krovni prostorski dokument omogočal, da bo investitor za območje žage lahko izdelal občinski podrobni prostorski načrt. Škotska družba BSW Timber je začetek gradnje žage na Gomilskem, ki je bil napovedan za september, prestavila na konec leta ali na začetek prihodnjega leta. Zamik naj bi bil posledica tako priprave braslovškega občinskega prostorskega načrta kot izdelave celovite presoje vplivov na okolje in umeščanja ceste do novega avtocestnega priključka. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv NT (SHERPA) Je pravicam občanov zadoščeno? ROGAŠKA SLATINA - Preteklo sredo so Slatinčanke in Slatinčani gostili varuhinjo za človekove pravice Vlasto Nussdorfer. Srečala se je z občani in od njih izvedela, kakšna vprašanja, vezana na njihove pravice v odnosu do državnih organov in organov lokalne oblasti, imajo. Varuhinja Nussdorferjeva je po pogovoru poudarila, da so težave občanov in tudi drugih obiskovalcev različne. »Na pogovor je prišlo 18 pobudnikov in pobudnic, večinoma iz Rogaške Slatine in okolice. Določene dileme so bile vezane na status invalidov pri nas, torej kako preživeti in kako izboljšati stanje invalidov nasploh. Veliko vprašanj sem dobila s področja urejenosti cest in zemljišč, nekatere med njimi so se nanašale tudi na občino. Zato sem po pogovoru vprašanja in dileme občanov predstavila tudi slatinskemu županu Branku Kidriču, ki je obljubil, da bodo poskušali v občini čim prej poiskati odgovore,« je povedala Nussdorferjeva. Največ vprašanj so posamezniki imeli s področja socialne ureditve, predvsem o ravnanju s starejšimi in kako omogočiti njihovo boljše življenje. »Obiskovalci so spraševali kako so urejene kmečke pokojnine in pojasnili, da imajo prenizke prejemke ter da se težko odločijo za odhod v dom za starejše. Nastanitev v dom upokojencev navadno plačujejo mladi, ki želijo, da starši ostanejo doma na kmetiji in s tem zmanjšajo izdatke kmetije. Zelo zanimivo je bilo vprašanje gradnje dvigal v blokih v številnih občinah v Sloveniji. Dvigala v blokih ponekod namreč niso bila predvidena, sedaj pa se ljudje starajo in dvigalo potrebujejo,« je še pojasnila Nussdorferjeva in poudarila, da se lahko na varuha za človekove pravice obrnejo vsi, predvsem starejši, ki želijo pridobiti različne informacije o njihovih pravicah. AH Novosti na Farbanci NAZARJE - V nedeljo sta bila naravovarstveni planinski pohod in kolesarski vzpon na Farbanco, ki je na Dobroveljski planoti. Na Farbanci je (na nadmorski višini 702 metra) planinski dom Planinskega društva Nazarje, ki so ga od lanske jeseni prenavljali po ekološki plati. Med drugim je bilo poskrbljeno za izolacijsko fasado, postavljena je bila čistilna naprava, ogrevanje je po novem na toplotno črpalko. Dela so bila opravljena s pomočjo Občine Nazarje, različnih podjetij in z lastnimi sredstvi planincev. Hkrati s pohodom in z vzponom je nazarsko društvo pripravilo dan odprtih vrat doma, kjer je planincem te novosti posebej predstavilo. Na cilju nedeljskega pohoda je bilo tudi predavanje na temo Odstranitve invazivnih tujerodnih vrst iz okolice planinskih koč, ki ga je imel Marijan Denša. Na temo varstva okolja so planinci pripravili tudi otroške delavnice. Pohodniki in kolesarji so se pridružili vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo in so med potjo na Farbanco pobirali odpadke, ki tja ne sodijo. Z nedeljsko prireditvijo so prav tako počastili nazarski občinski praznik. BJ Občina bi sanirala plazove, a denarja ni DOBJE - V občini Dobje trenutno sanirajo plaz ob lokalni cesti Večje Brdo-Lažiše-Lešje, ki predstavlja povezovalno cesto z Laškim. Nekaj zdrsov zemlje ostaja nesaniranih že osem let. Občino Dobje zaradi hribovite lege pestijo plazovi. Ker gre za manjšo občino s sorazmernim občinskim proračunom, ne uspe sama sanirati vseh plazov. Za ureditev plazu na cesti Večje Brdo-Lažiše-Lešje je občini uspelo pridobiti sredstva od ministrstva za okolje. »Že dlje časa smo v občinski upravi opažali, da so poškodbe na cesti vedno večje. Ogrožen je bil tudi promet med občinama Laško in Dobje, zato smo bili prisiljeni pristopiti k odpravljanjem posledic plazu. Za odpravo zdrsov zemlje smo pridobili tudi denar od ministrstva za okolje. Strošek občine so predstavljali ureditev projektne dokumentacije, davek, geološke raziskave in nadzor dela,« je pojasnil župan Občine Dobje Franc Leskovšek. Zaključek del bo predvidoma 24. septembra, do takrat pa velja na tem delu ceste popolna zapora, obvoz je urejen po cesti Blatni vrh-Marof in Lažišče-Mrzlo Polje. Omenjeni plaz ni osamljen primer v občini, nekaj zdrsov zemlje je ostalo nesaniranih še izpred osmih let. »Eden večjih plazov je nastal tudi na cesti Škarnice-Vodice pri Salobirju, ki je nastal leta 2010. Za sanacijo omenjenega plazu imamo že izdelano projektno dokumentacijo in geološke raziskave, izvedli smo tudi razpis za izbor izvajalca. Vendar nam ni uspelo podpisati pogodbe z ministrstvom za okolje o sofinanciranju, zato ta plaz še ni bil saniran. Prav tako ostajajo neurejeni preostali plazovi iz leta 2010,« je še pojasnil Leskovšek. V občini upajo, da bodo sredstva za sanacijo preostalih plazov kmalu na voljo in da morebitno deževje ne bo povzročilo še večjih nevšečnosti. AH Državni sklad proti Moserju Nova sodna epizoda v boju za kmetijska zemljišča pod Slivniškim jezerom ŠENTJUR - Na celjskem okrožnem sodišču je bilo prejšnji teden novo zaslišanje prič v pravdnem postopku države proti družbi RTG Slivniško jezero. Državni sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zahteva vračilo lastništva 98 parcel, ki jih zaliva Slivniško jezero. Preden je zemljišča leta 1999 v zemljiško knjigo vpisala družba RTG, je šlo za družbeno lastnino. Po zakonu bi morali tovrstna kmetijska zemljišča marca 1993 prenesti na sklad. Sedanji večinski lastnik družbe RTG Gregor Moser temu nasprotuje, ker naj bi Železarna Štore vsa ta zemljišča kupila in plačala. Slivniško jezero so umetno zajezili leta 1976 v prvi vrsti za zagotavljanje poplavne varnosti in za industrijske potrebe železarne. Vzporedno je tako imenovano kozjansko morje prineslo tudi zagon lokalnega ribištva, turizma in gostinstva. Kot priča na zadnji obravnavi je nastopil Milan Štraus, ki je bil v času ustanovitve družbe svetovalec direktorja štorske železarne in prva leta tudi j Ц. ; predsednik družbe RTG. Zatrdil je, da je Železarna Štore шш ojezerjena zemljišča kupila in plačala ter da zemljišča ni- koli niso bila v kmetijski rabi, ampak je šlo le za parkovne površine ter zelenice ob prej obstoječih gostinskih stavbah. Druga stran je ob tem opozorila, da v vsakem primeru govorimo o času družbene lastnine. Kot priča bi moral nastopiti tudi Srečko Senčič, ki pa je umrl. Kot je znano, je večinski delež družbe RTG leta 1997 od Železarne Štore odkupila družina Moser. Barbara in Gregor Moser imata danes več kot 60 odstotkov družbe. Sliv-niško jezero tudi zaradi spora Moserjev z Ribiško družino Voglajna - manjšinsko solastnico podjetja - turistično in gospodarsko nazaduje že več desetletij. Sodna pravda za pridobitev ribiške koncesije med družbeniki se je na primer z ustavnega sodišča preselila na sodišče v Stras-bourgu. Ta pravica je sicer v rokah ribiške družine do leta 2038. Vmes je prišlo celo do poskusov zaračunavanja dostopa do jezerske obale. Kakšno vlogo bo pri reševanju te zapletene šentjurske zgodbe odigrala država, še ni jasno. Novo srečanje na sodišču je razpisano za začetek oktobra. StO Foto: arhiv NT (SHERPA) Napolnili dvorano in zapeli DOBJE - Preteklo soboto si je gledališko predstavo z naslovom Zapojmo skupaj, namenjeno promociji slikanice Dežni škrat in nezadovoljni ptič, ogledalo veliko ljudi. Obiskovalci so do zadnjega kotička napolnili kulturni dom. Slikanico je napisala Alenka Križnik, za ilustracije je poskrbela Klavdija Simler. Ustvarjalki sta napisali tudi scenarij za gledališko igro in nastopajoče opremili s kostumi in z rekviziti. Nastopali so družinski člani avtoric in tudi ustvarjalki. Predstava je gledalce navdušila, saj so jim nastopajoči predali pomembno sporočilo. »Predstava je govorila o ptičih, ki radi pojejo, ampak ne lepo. Radi bi imeli dobrega vodjo, da bi jih naučil peti in popeljal v svet glasbe. Po pridnem učenju bi na koncertu prejeli stoječe ovacije. Sporočilo igre in zgodbe slikanice je v tem, da so pomembni dobri prijatelji in da se moramo spoštovati. Če vprašate gledalce, so najverjetneje razbrali še kakšno pomembno sporočilo, če so le domišljiji pustili prosto pot,« je pojasnila Simlerjeva. Pri idejah za kostume, plesne točke in drugih sestavinah predstave so pomagali tudi izkušeni ustvarjalci. »Ker smo vsi sodelujoči amaterji, smo za pomoč prosili Renata Jenčka, ki nam je svetoval na igralskem področju, pri kostumih nam je pomagala Urška Drofenik, pri dobri plesni koreografiji pa nam je svetovala Špela Medved,« je še pojasnila vidno zadovoljna Simlerjeva. AH Foto: Darja Grdina Kozjanski sejem podjetnike spodbudil k povezovanju Bolj varni pred poplavami ŠOŠTANJ - Republiška direkcija za vode je pred časom dala zeleno luč za čiščenje naplavin v regulirani strugi Pake v občini Šoštanj. Naplavine tam čistijo, potem ko je izvajalec Nivo očistil že štiri kilometre in pol struge Pake v Mestni občini Velenje. V Šoštanju je za čiščenje predviden del struge, ki poteka ob elektrarni proti mestu vse do Pohrastnika in tunela v Penku, je povedal tamkajšnji župan Darko Menih. »Zelo smo zadovoljni, saj struga Pake ni bila očiščena več kot dvajset let. Struga je zdaj urejena, vidijo se kamnite zložbe, ki so bile prej zaraščene.« Dodal je še, da bo čiščenje prispevalo k večji pretočnosti reke Pake, zmanjšala se bo poplavna ogroženost. TS Poznopoletni festival ŠMARTNO OB PAKI - Mladinski center od leta 2007 pripravlja Poznopoletni festival. Ta bo letos do 28. septembra ponujal raznolik in kakovosten glasbenim program. Letos je Mladinski center Šmartno ob Paki, ki praznuje dvajset let in za organizacijo festivala nameni približno deset tisoč evrov, poskrbel še za večjo dostopnost dogodkov. Medtem ko je bila pretekla leta vstopnina predvidena za polovico prireditev, je bil letos nakup vstopnice predviden le za koncert zasedbe Papir, je povedala sodelavka mladinskega centra Andreja Urnaut. Vstop na ostale prireditve, med drugim na koncerte ansamblov Spev in Zažur ter zasedb BO!, Dry Fish in Old School, je brezplačen. TS KOZJE - Pretekli konec tedna so člani Kluba mladih Kozje v sodelovanju z občino in drugimi lokalnimi podporniki po sedmih letih spet pripravili Kozjanski sejem. Zabeležili so približno tri tisoč obiskovalcev, ki so si lahko ogledali ponudbo več kot petdesetih razstavljavcev. Ker gre za sejem obrti, turizma in podjetništva, so bile v sklopu programa na voljo tudi okrogle mize, delavnice in predstavitve, ki so bile namenjene pridobivanju znanja mladih podjetnikov in tudi tistim, ki so želeli svojo ponudbo nadgraditi. Med drugim so se dotaknili tudi trga sodobnih finančnih sredstev, kot so kripto valute. »Delavnico Mladi in podjetništvo je vodil gostujoči predavatelj dr. Vlado Dimo-vski, ki je redni profesor za področje menedž-menta in organizacije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Predaval je predvsem o tem, kako začeti podjetništvo in katere so pogoste napake, ki jih storijo začetniki. Delavnico Arena mladih smo izvedli v sodelovanju z Mrežnim podjetni- škim inkubatorjem Vrelec iz Rogaške Slatine. Mladi podjetniki so se na tej delavnici seznanili z možnostmi financiranja podjetniških idej, s poslovnimi izzivi, z zlatom kot naložbo in drugimi možnostmi, kam investirati svoj denar,« je pojasnil organizator dogodka Sandi Štus. Z dogodkom so mladi želeli obuditi nekoč tradicionalen dogodek in s tem pokazati družbeno odgovornost. Na okrogli mizi o čebelarstvu kot pomembni lokalni dejavnosti znotraj turizma je govoril Peter Kozmus. Oba dneva so bile obiskovalcem na voljo tudi različne športne dejavnosti, s katerimi so želeli organizatorji poskrbeti za boljše zdravje in počutje ljudi. AH Po predavanju dr. Vlada Dimovskega so se mladi podjetniki odločili, da se bodo še srečevali in z izmenjavo mnenj izboljšali podjetniško sliko Kozjanskega. novi tednik radio celje 10 KULTURA Veliki oder sveta na celjskem gradu Mladi iz župnije sv. Jožefa so konec tedna na Starem gradu v Celju pripravili uprizoritev misterija španskega misleca Pedra Calderona de la Barce Veliki oder sveta. Sodelovali so domači pevski zbori in godba na pihala iz Nove Cerkve. Pod režijo se je podpisal Jože Planinšek. Po zelo uspešni ponovitvi dela Slehernik so se mladi z režiserjem Jožetom Planinškom odločili, da bodo pripravili novo delo. Lani so prvič uprizorili Veliki oder sveta Pedra Calderona de la Barce. Letos so delo ponovno prebrali in prišli do novih spoznanj. »Ko smo letos besedilo obnavljali, sem pri nastopajočih opazil napredek. Tovrstna besedila so narejeno tako, da oblikujejo igralca in gledalca. Upamo, da bomo lahko to predstavo ponavljali še nekaj let, podobno kot smo prejšnjo predstavo Slehernik,« je povedal Jože Planinšek. Veliki oder sveta španskega misleca in avtorja Dantejevega kova iz sedemnajstega stoletja Pedra Calderona de la Barce je drama sveta in človeštva, ki se odigrava skozi zgodovino in je igra tudi še danes, kjer je prizorišče sodobni svet in je vsak od nas igralec. Sporočilo je kot delo brezčasno. »Mojster - stvarnik - razdeli ljudem vloge, dovoli jim svobodo in šepetalko milost, ki je njihova vest ter jim reče, da lahko igrajo. Ljudje vzamejo stvari v svoje roke, naredijo gledališče, preslišijo milost, gredo po svoje in svet pripeljejo na rob propada,« je še dodal Planinšek. »Življenje je igra in svet je oder, oboje je dobro zastavljeno, mi pa smo ustvarjalni in svobodni, kar nam daje polet ali nas vodi v pogubo. Zavedanje tega je pozornost, ki pripomore, da ne preslišimo šepetalke in stopamo v polnost življenja, k čemur želi avtor dela in vsi, ki se trudimo ob njem, pripomoči,« so v gledališki list zapisali ustvarjalci misterija. BGO, foto: Lea Lokovšek Znani nominiranci nove pesniške nagrade Na razpis za nagrado Fany Hausmann, imenovano po prvi slovenski pesnici, ki ga je spomladi razpisal žalski zavod za kulturo, šport in turizem, je prispelo 66 ciklusov pesmi. Strokovna žirija - Marija Končina, Peter Kolšek, Zoran Pevec in Lidija Koceli - je nominirala pet avtorjev: Aleksandro Ko-cmut, Tanjo P. Hohler, Anico Perpar, Andraža Poliča in Vesno Šare. Lavreata bodo razglasili na podelitvi v dvorcu Novo Celje v četrtek, 20. septembra. Nagrada, ki jo podeljuje Občina Žalec, znaša tisoč evrov, dodana pa ji je tudi častna listina. BGO Veliki imeni festivala: Marc Kelly Smith - Slampapi in Kristian Koželj Neža Prah Seničar iz Šmarja pri Jelšah je postala državna prvakinja v slam poeziji. Slovenijo bo zastopala na evropskem prvenstvu v Budimpešti v začetku decembra. Slam poezija navdušila Celjane Nov pesniški festival Izrekanja Celje je bilo konec avgusta zelo poetično obarvano. Po uspešnem Veronikinem večeru na Starem gradu Celje se je prvič predstavil nov pesniški festival Izrekanja, ki sta ga pripravila Osrednja knjižnica Celje in Društvo za novo umetnost. Prvo ime festivala je bil nedvomno ameriški pesnik Marc Kelly Smith - Slampapi, začetnik slam poezije, ki je verjetno trenutno najpopularnejša oblika pesniškega nastopa. A prvi človek festivala, zaradi katerega se je vse začelo, je Kristian Koželj, ki je bil vidno prevzet nad dobrim odzivom Celjenaov. Festival, ki je po besedah pobudnika in organizatorja Kristiana Koželja zelo celjski, je prinesel tri večere izjemne poezije, pesniškega slama in glasbe. Na prvem večeru so se s svojo poezijo predstavili celjski pesniki. Drugi večer je bil mednarodno obarvan, saj se je predstavil ameriški pesnik Marc Kelly Smith - Slampapi, človek, ki je v 80. letih v klubih Čikaga dal krila slamu. Poleg njega so nastopili tudi celjski slamerji, večina jih je dijakov Gimnazije Celje -Center, ki so zbrani v kolektiv Slemerčine. Zadnji večer je bil nekakšen vrhunec festivala, saj je bilo državno prvenstvu v slam poeziji. Deset najboljši slovenskih slamer-jev se je pomerilo za naziv državnega prvaka in vozovnico na evropsko prvenstvo v Budimpešti. S konkurenco je pometla Neža Prah Seničar iz Šmarja pri Jelšah in postala državna prvakinja. Očitno navdušenje »Mogoče bodo Celjani vzeli poezijo za svojo« Kristian Koželj je bil vidno ganjen še nekaj dni po festivalu. »Že prvi večer sem bil ganjen, ker je prišlo toliko ljudi, in ganjen ostajam. Obisk je bil res spektakula-ren. Vedeti moramo, da če pride dvajset ljudi na literarni večer, si lahko zadovoljen. Če je na pesniškem večeru veliko pesniško ime, potem lahko pričakujemo petdeset ljudi. Naš festival je v treh večerih obiskalo 450 ljudi, kar je več, kot bi si upal želeti. Odzivi so odlični. Poleg tega se je pokazalo, da je ekipa mladih celjskih pesnikov, s katerimi delam, čudovita skupina mladih, ki ima možnosti napredovanja. Mogoče bodo Celjani vzeli poezijo za svojo. To je moje upanje in motivacija.« Polje drugačnosti Celjska pesnica Katja Go-rečan, ki je na prvem večeru prebirala svojo poezijo, je festival povzela z besedami: »Glede na obstranski položaj, ki ga zaseda literatura oziroma še posebej poezija, ter v povezavi s kulturnimi dogodki, ki so sami sebi namen ali pogosto vključujejo samo določene omejene ciljne skupine, je ta festival polje, ki odpira prostor drugačnosti, in je vsekakor nekaj, ob čemer lahko poezija zadiha.« Slam poezija je nastala kot nekakšna alternativa klasični, akademski poeziji in zdi se, da je takšen način podajanja sporočila bliže poslušalcem. »Marc Kelly Smith je rekel, da je treba poezijo vrniti h koreninam. Poezija je zapisana šele v zadnji fazi svojega razvoja. Od Homerja do trubadurjev so poezijo recitirali in peli. Vsak slamer si mora prizadevati, da je njegov nastop na isti ravni kot nastop vrhunskih igralcev ali glasbenikov. Pri slamu gre za to, kako na odru predstaviti pesem, ker le takšna poezija lahko nagovori,« je še dodal Kristian Koželj. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Zakaj letalo leti? V Osrednji knjižnici Celje je v teh dneh glasno, saj je mlajšim in tudi starejšim obiskovalcem na voljo interaktivna razstava Skrivnosti letenja, ki jo je zasnovalo italijansko podjetje z dolgoletnimi izkušnjami na področju inovativnega komuniciranja in popularizacije znanosti in tehnologije. Celjska knjižnica je razstavo pripravila v sodelovanju z Regijskim študijskim središčem v Celju. Z njo želijo na poljuben način predstaviti zakone letenja. Vas je od nekdaj zanimalo, kako je mogoče, da letala obstanejo v zraku ali da se balo- ni vzpenjajo le zato, ker vanje piha topel zrak? Od septembra odgovori na ta vprašanja domujejo v Osrednji knjižnici Celje, ki je organizirala poučno razstavo, s katero želi privabiti še več obiskovalcev. Letos so namreč gradbena dela na dvorišču zavrla dejavnost in obisk knjižnice. »Razstava je nekaj drugačnega in posebnega,« je povedala direktorica Osrednje knjižnice Celje Polona Rifelj. »Čas gre naprej in z njim tudi tehnologija. Otroci si lažje predstavljajo, kot berejo in vemo, da bodo s takšno interaktivno razstavo, ki jo gostimo v naši knjižnici, lažje osvojili zakone narave.« V knjižnici je postavljenih viti in preprosti za rokova-sedem interaktivnih ekspo- nje in izvajanje poskusov. natov, vsi so zanimivi, bar- Na vsakem so navodila, ki Zakaj ljudje ne poletimo? Ker sila vzgona ni večja od naše teže. Na podobna vprašanja bodo otroci dobivali odgovore na razstavi v celjski knjižnici. razložijo postopek in namen poskusa. Razstavo so obogatili s številnimi prire- ditvami. Med njimi bo kari-erni dan na temo poklicev v letalstvu. »Ponosni smo, da so se na naše vabilo odzvali ljudje, ki so uspešni v letalstvu. Predstavili se bodo poklicni akrobatski pilot Peter Podlunšek, pilotka helikopterja slovenske policije Tanja Novak, vojaški pilot Robi Resnik in poklicni pilot Željko Roškar,« je napovedala zanimiv karierni dan direktorica Regijskega študijskega središča v Celju Katja Esih. Številne prireditve bodo tudi v celjski knjižnici. Z znanjem, ki ga bodo otroci pridobili na razstavi, bodo lahko zlahka rešili uganko. Ste pripravljeni na vkrcanje? BGO Foto: SHERPA KULTURA 11 Brez kompromisov v novo sezono Po odlični lanski sezoni v Hiši kulture Celje upajo na še boljšo letošnjo Zavod Hiša kulture Celje, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, je ta teden predstavil pregled lanske in novosti letošnje, devete sezone, ki jo je poimenoval Brez kompromisov. V pretekli sezoni se je zvrstilo 36 glasbenih in gledaliških dogodkov, ki jih je obiskalo malo več kot šest tisoč ljubiteljev umetnosti. Med dogodki preteklega leta posebej izstopajo že tretja sezona ponovitev muzikala Veronike Deseniške, predstavitev novega gledališkega abonmaja, gledališka produkcija Kontrabas in prva izvedba ambicioznega Festivala Celjski grad. Letošnja sezona, ki so jo poimenovali Brez kompromisov, ima zelo samoironičen naslov. »Naš zavod je nevladni produ-cent in sprejema kompromise v načinu financiranja, iskanja primernih prostorov za izvedbo prireditev in usklajevanja našega dela z osebnim življenjem, saj naše delovanje temelji povsem na prostovoljni ravni, čeprav k njemu pristopamo zelo profesionalno. Pri tem smo pri programskem delu zelo brezkompromisni. V zadnjih letih smo izčistili programsko usmeritev v treh osnovnih sklopih, kjer zasledujemo vrhunskost in inova-tivnost. V Celje poskušamo pripeljati sodobne in vrhunske umetniške programe in od tega ne odstopamo,« je ra- zložil vodja projektov v Hiši kulture Celje Matija Kovač. Najboljše domače in iz tujine Tudi letos so pripravili tri sklope. Osrednji je abonma komorne glasbe Vesperae Musicae, ki ga je predstavil Simon Dvoršak. »Tudi za deveto sezono smo si zadali cilj, da bomo v Celje pripeljali domače umetnike, ki niso pogosto na naših odrih, kot tudi gostujoče tuje glasbenike. Cikel bodo 18. septembra odprli prodorni slovenski godalci z izvedbama godalnih sekstetov Johannesa Brahmsa in Arnolda Schonberga, sezono bo končal koncert komornega ansambla Hiše kulture Celje pod umetniškim vodstvom Mateja Haasa, na katerem se bodo umetniki poklonili 300. obletnici rojstva Leopolda Mozarta. Drugi cikel, ki ga razvijajo v zadnjih letih, se imenuje Umetnost v gibanju in združuje uprizoritvene umetnosti nekoliko v širšem smislu. »V ta sklop smo dali predstave, ki so in še bodo močno zaznamovale gledališki prostor. Tako smo v sklop uvrstili tudi predstave, ki so bile in bodo na Borštnikovem srečanju. Posebej smo ponosni na lastni produkciji, saj bomo na oder postavili kultno Zgodbo o vojaku Igorja Stravinskega in ob koncu sezone predstavili avtorski projekt Nuše Komplet Peperko in Žige Medveška Kaj bi, Che bi,« je razložil Matija Kovač. Sami jih bodo glasbeno izobrazili Glasbeni abonma za otroke Glasbene sobotnice bo po besedah Mihe Firšta letos temeljil na izvirni in lastni produkciji. »Novost je, da z izjemo otroške opere Rdeča kapica, ne bomo imeli gostujočih umetnikov. Odločili smo se, da odgovornost za navduševanje otrok nad glasbo vzamemo v svoje roke, in bomo sami zasnovali ter izvedli vse ostale predstave.« Sezona se začne z izvedbo slavne glasbene pravljice Peter in volk ter konča s tradicionalnim koncertom Celjskega godalnega orkestra v celjskem mestnem parku, med letom pa bodo izvedli tri izvirne predstave. Tudi umetnost potrebuje kritično razpravo Letos bo zavod ponudil novost, to je projekt Ambasador kulture, s katerim želi srednješolcem in učencem zadnjih razredov osnovne šole ponuditi brezplačen obisk različnih kulturnih prireditev, ki jih pripravljajo vsi kulturni zavodi v Celju. Želijo namreč, da mladostniki ne bi hodili na prireditve v okviru šolske organizacije, ampak bi prišli samoiniciativno s prijatelji. »Dijakom želimo pokazati, da ima obiskovanje kulturnih dogodkov še kakšne druge razsežnosti kot samo uživanje v umetnosti, ki je čudovita in spodbuja razvijanje kritične misli. Je pa tudi priložnost, da jo kritiziramo in o njej razpravljamo po dogodkih. Želimo, da mladi doživijo kulturo ravno tako, kot mi veliki, ki že obiskujemo tovrstne dogodke,« je mlade k nekakšni kulturni znački povabil Miha Firšt. Podobno kot vsa pretekla leta želijo tudi z novo sezono v Hiši kulture Celje skrbeti za snovanje in uresničevanje presežnih kulturnih projektov ter v mesto pripeljati tiste vsebine, ki niso tako pogosto in redno zastopane. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA IX ■ ■ V ■ v v ■ 1'1'f Konjicam uvrščeni v »veliki finale« Kulturno društvo Svoboda osvobaja - Kripl teater se je s predstavo Kaspar Hauser, ki jo je režiral Tin Grabnar, uvrstilo v spremljevalni program državnega srečanja gledaliških skupin Linhartovo srečanje, ki ga pripravlja javni sklad za kulturne dejavnosti. Državni selektor Damjan Trbovc je ocenil, da predstava dosega kakovost ostalih izbranih predstav, ki so do državnega srečanja prišle po izbore regijske se-lektorice. Zgodba Kaspar Hauser ima resnično zgodovinsko osnovo in govori o fantu, ki je večino svojega časa preživel zaprt v kleti. Predstava, ki si jo je aprila letos ogledala regijska selektorica Barbara Vidovič, sicer res ni bila uvrščena na regijsko srečanje, a si jo je ogledal tudi državni selektor Damjan Trbovc, ki je presodil, da dosega kakovostno raven ostalih predstav, in jo uvrstil v spremljevalni program Linhartovega srečanja, ki bo konec septembra v Postojni. A Konjičanov v Postojno ne bo. »Žal predstave zaradi odsotnosti ključnih igralcev letos v Postojni ne bomo mogli odigrati, a smo vseeno počaščeni, da so izbrali ravno nas, saj smo v predstavo na čelu z našim režiserjem Tinom Grabnarjem res vložili veliko truda, znanja in srca,« je razložila članica KD Svoboda osvobaja Tjaša Kangler. Uživali pri ustvarjanju predstave Člani so zelo ponosni na recenzijo, ki so jo prejeli od regijske selektorice, ki je predstavo v svoji obrazložitvi izjemno pohvalila. V njej je Barbara Vidovič zapisala: »Gledališče ima tisoče obrazov in načinov, kako pred gledalce postavimo dramsko zgodbo. Igra Kripl teatra Kaspar Hauser stopa iz okvirja standardne gledališke postavitve in raziskuje prostor >nekje vmes< med herme-tično zaprtim dramskim gledališčem in modernim, ki v svoje dogajanje vključuje občinstvo. Nasploh delujejo igralci kot ekipa izvrstno. Čuti se, da so v ustvarjanju igre uživali in zato jim je uspelo zgraditi dobro ekipno igro. Prav ta odlika je bistvena, da pri predstavi uživajo tudi gledalci.« Kot je poudarila Tjaša Kangler, so pri ustvarjanju predstave res uživali, brez odra ne znajo živeti in tako se počasi v nji- hovih glavah že pripravlja in snuje nov gledališki projekt. Regijska selektorica rekla ne, državni selektor rekel da Kako je mogoče, da se predstava uvrsti na državno srečanje, če ni bila prej uvrščena na regijsko? Odgovor je dal samostojni strokovni svetovalec za gledališko in lutkovno dejavnost v javnem skladu za kulturne dejavnosti Matjaž Šmalc. »Predstavo si je državni selektor ogledal na premieri in po pravilniku, ki mu to omogoča, jo je uvrstil na državne srečanje, saj po njegovem mnenju dosega kakovost ostalih predstav. Zakaj predstava ni bila uvrščena na regijsko srečanje, ne vem. Program regijskih srečanj sestavijo regijski selektorji. Ker gledališče ni merljivo s številkami, je seveda vsak izbor subjektiven izbor selektorja. Naši selektorji so vedno vrhunski gledališki strokovnjaki - poklicni igralci, režiserji, dramaturgi, kritiki. Tako je njihov izbor povsem legitimen. Ker ne obstaja absolutno merilo za presojo kakovosti, se lahko zgodi, da bi dva selektorja iz nabora istih predstav verjetno naredila dve različni selekciji - odvisno od tega, kakšna je njuna poetika. Da bi ohranili čim večjo raznolikost, traja mandat regijskega selektorja praviloma tri leta, državnega pa dve leti.« Predstava je po njegovem mnenju uvrščena v »veliki finale«, torej na državno Linhartovo srečanje. Festival ima tekmovalni in spremljevalni del. »Kaspar Hauser je uvrščen v spremljevalni del. Tekmovalne predstave se potegujejo za matičke, predstave v spremljevalnem delu matičkov sicer ne morejo prejeti, lahko pa prejmejo posebno priznanje žirije,« je še dodal Šmalc. BARBARA GRADIČ OSET 12 NAŠA TEMA Ko otrok umre med nosečnostjo .. Pogost primer, ki ga ponavadi molče obidemo - Starši se borijo za pravico do žalovanja Glede na statistične podatke se vsaka sedma nosečnost konča neuspešno - gre tako za zgodnje splave, mrtvorojene otroke kot za smrt dojenčkov do njihovega prvega tedna. Kljub razmeroma pogostemu dogodku to izgubo v družbi ponavadi molče obidemo. Otrok, umrlih med nosečnostjo ali po porodu, pogosto ne najdemo na pokopališčih. Starši se morajo boriti za svojo pravico do žalovanja. Okolica jih ponavadi sili, naj izgubo čim prej pozabijo ali izgubljenega otroka nadomestijo s ponovno nosečnostjo. Vse to ugotavljajo v društvu Solzice, ki je pred 15 leti nastalo, da bi v družbi spodbudilo sprejemanje tovrstnih smrti in pomagalo žalujočim. Izkušnje društva govorijo o tem, da se starši na svojega otroka navežejo že mnogo prej, preden ga spoznajo. Izguba otroka med nosečnostjo je v nasprotju z naravnimi zakonitostmi. Vsi namreč pričakujemo, da bomo preživeli svoje potomce. »Takrat obstanemo brez besed. Začnemo se spraševati, če je to mogoče,« pravi predsednica društva Solzice Petra Paver Urek. Omenjeno društvo je ustanovila, da bi v družbi spodbudila sprejemanje takšnih smrtnih primerov in ureditev pravno-formalnih zadev ob tovrstnih preizkušnjah. Pred leti namreč starši niso imeli možnosti, da bi se poslovili od otroka in da bi ga pokopali. V Sloveniji ni bilo spominskih parkov oziroma pokopališč za tako majhne otroke. Pomoči za žalujoče je bilo malo, literatura je bila bolj ali manj le strokovna. Do danes se je mnogo spremenilo, zanesenjaki Solzic pa še vedno razvijajo ideje in akcijske načrte, povezujejo se z občinami, pripravljajo izobraževanja v porodnišnicah, organizirajo kongrese in posvete. Da bi žalujočim pomagali ob izgubi in v družbi zmanjšali negotovost ob takšnih dogodkih, skušajo temo približati širši javnosti. Starši ne žalujejo le v primeru smrti živo-rojenega otroka, kajne? Ko na testu za nosečnost vidimo plus, to za nas starše ni plod ali zarodek, ampak otrok, pričakovan in zaželen. Za njega imamo mesto v družini, za njega imamo sanje, prihodnost. Na prvem pregledu ginekolog najprej poišče otrokovo srce, slišimo lahko, kako bije. Ko gre kaj narobe, starši žalujemo tudi za otrokom oziroma nosečnostjo v zgodnjem obdobju in tako je prav. Treba si je vzeti čas, žalovati brez občutka krivde, da naš otrok še ni bil rojen. Tudi okolica mora družini priznati izgubo, ji dati možnost, čas in mesto v družbi. Kako se odnos do takšnih težkih preizkušenj spreminja v porodnišnicah? Ko sem začela izobraževati zaposlene v porodnišnicah, so pogosto povedali, da jih na smrt v porodni sobi niso pripravili, da o tem ne vedo dovolj in da ne zmorejo takšnih situacij. Veliko sodelujem z zdravstvenimi delavci in lahko povem, da se večina trudi in je sočutna. Velikokrat se zaposleni v porodnišnicah v svoji lastni stiski zaprejo in si v strahu pred dogajanjem nadenejo masko. Staršem takšen odnos seveda ni v pomoč, ampak v slab spomin, ki bi ga najraje izbrisali iz misli. Se porodnišnice v želji, da bi ustrezno pristopile do staršev, za pomoč obrnejo na vaše društvo? V zadnjem času porodnišnice same pripravljajo izobraževanja, posvete in seminarje. Menim, da si tudi po zaslugi našega društva zdravstveni delavci upajo spregovoriti o svojih stiskah. Predstavljajte si babico, ki ima v eni sobi mamico, ki rojeva mrtvega otroka, in v drugi mamico, ki se veseli zdravega dojenčka. Če se poskušamo poglobiti v njena čustva, nam je jasno, da tudi zdravstveni delavci potrebujejo močno podporo pri svojem delu. Izobraževanja, ki jih pripravljamo v našem društvu, so zelo izkustvena. Med drugim prinašamo informacije o tem, kaj starši potrebujejo in kaj se absolutno ne bi smelo več dogajati v porodnih sobah. Ste lahko bolj konkretni o tem, kaj se vam ne zdi prav? Veliko staršev na začetku, ko jim je ponujena priložnost, da se poslovijo od otroka, tega ne želi. Menijo, da jim bo še težje. To je le prvi odziv, ki prekriva žalost in strah, a tudi grozo pred tem, da bi pogleda- 15. oktober li mrtvega oto1ka. Ampak izkušnje v našem društvu kažejo, da so ti spomini za starše še kako pomembni. Za mamico je pomembno, da začuti otroka, ga poduha, si ga prisloni na prsi, ga fotografira. Da ustvari čim več spominov. Slednji na začetku boli- je mednarodni dan otrok, ki so umrli med nosečnostjo oziroma kmalu po rojstvu. Takrat v vseh spominskih parkih po Sloveniji na pobudo društva Solzice pripravijo komemoracijo. V nebo spustijo bele balone s posvetili za umrle otroke. Društvo je izdalo tudi knjigo Prazna zibelka, strto srce. Gre za prvo knjigo v slovenskem prostoru, ki spregovori o tovrstni izgubi otroka. V njej so med drugim tudi izkušnje in zgodbe staršev. jo, skozi čas pa so edino, kar ostane od tako malega otroka. Ko pride do žalovanja, so nam lahko v veliko pomoč. Družine spomine pokažejo tudi sorodnikom, prijateljem, tistim, ki ostanejo ob žalujočih starših. Ko ljudje slišijo, da je mama splavila otroka, starega 21 tednov, nekateri rečejo, da to še ni bilo živo bitje. Nato vidijo, da je to pravi otrok. Spomini so pomembni. V porodnišnicah bi morali starše spodbujati, naj se poslovijo od svojih otrok, in jim dati dovolj časa ter možnosti za te trenutke. Svetujete tudi, naj starši umrlega otroka poimenujejo in ga pokopljejo. Včasih kdo staršem v dobri veri svetuje, da pogreb ni potreben in da jim bo le še bolj Trenutki, ki zahtevajo sočutje, a tudi zdrav razum V zdravstveni stroki kot mrtvorojene otroke pojmujejo vse otroke, ki se rodijo brez znakov življenja, velika večina jih umre že pred začetkom poroda. Podatki o tovrstnih primerih iz leta v leto precej nihajo. Leta 2016, ko je bilo v Celju skoraj dva tisoč porodov, je pred začetkom poroda umrl en otrok. Leta 2017 je bilo takšnih primerov sedem, vseh porodov pa približno 1.800. »Kljub temu da je razlika glede na različna leta precejšnja, smo še vedno v pričakovanih statističnih okvirih. Na žalost je v razvitih državah na tisoč porodov od tri do pet primerov otrok, ki umrejo pred začetkom poroda. Ta številka se ne glede na napredek medicine in naša prizadevanja v zadnjih desetletjih bistveno ne spreminja,« je pojasnil predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje mag. Jakob Koren, dr. med. Svetovna zdravstvena organizacija za smrt otroka pred porodom šteje smrt otroka, ki dopolni vsaj 22 tednov nosečnosti in je težji od 500 gramov. Po nekaterih podatkih sicer v prvem ali drugem mesecu nosečnosti »propade« tretjina ali celo polovica nosečnosti. »Gre za neko vrsto naravne regulacije - vsaka najmanjša nepravilnost povzroči spontani splav, da se nosečnost ne bi končala z rojstvom nezdravega otroka. To ne pomeni, da različni dejavniki kadarkoli med nosečnostjo ne morejo vplivati na smrt otroka, morda celo tik pred predvidenim datumom poroda.« Do 50 odstotkov vzrokov nepojasnjenih Nasploh so med najpogostejšimi vzroki za smrt ploda med nosečnostjo okužbe, nepravilnosti v razvoju otroka, ki privedejo do odmrtja otroka in prezgodnjega poroda, a tudi krvavitve. Vsak takšen primer v bolnišnici raziščejo. Pri plodu naredijo obdukcijo, opravijo pregled posteljice, popkovine. A na žalost od 40 do 50 odstotkov vzrokov ostane nepojasnjenih, pravi predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka. »Včasih ne najdemo nič. Drugič so razlogi banalni, na primer vozel na popkovini.« Seveda lahko do smrti otroka med porodom pride tudi zaradi zdravniške napake, potrdi Koren. A doda, da je verjetnost za to ob sodobni medicini izjemno majhna. Kljub razvoju zdravstva se v zadnjih letih število otrok, ki umrejo med nosečnostjo, bistveno ne zmanjšuje. Po besedah predstojnika Ginekološko-porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje Jakoba Korena stroka namreč ne more imeti vsega pod nadzorom. Dodaja, da smo verjetno dosegli mejo, pod katero bo težko priti brez dodatnih vlaganj v preventivo. »V nekaterih tragičnih primerih nosečnici ne bi pomagalo niti to, če bi bila pod 24-urnim nadzorom. Zgodilo se je že, da je pri mamici prišlo do prezgodnjega luščenja posteljice, ko je bila v bolnišnici. Kljub temu da smo hiteli, kolikor se da, smo otroka ujeli živega ma-lodane za rep. Če bi se ji to zgodilo doma, možnosti za preživetje otroka ne bi bilo.« Če v porodni sobi ugotovijo, da se otroku slabo godi, takoj sprožijo številne postopke, porod morda dokončajo tudi z urgentnim carskim rezom. »Ob vseh čustvih bi lahko izgoreli« Osebje smrt otroka med nosečnostjo prizadene in zaposleni po bedah Korena sočustvujejo z žalujočimi. Da lahko dokončajo nekatere strokovne postopke in ukrepe, skušajo vzpostaviti vsaj nekaj čustvene razdalje. Če ugotovijo, da je otrok v maternici mrtev, morajo namreč poskrbeti, da ne pride še do hujših zapletov, ki bi lahko ogrozili mamo. Sogovornik meni, da je prav, da sodelavci v porodnišnici žalujočim pokažejo čustva in jim stopijo naproti. To, da vsaj v manjši meri postavijo varovalno ograjo, pomeni, da zavarujejo sebe. Ob vsakokratnem prepuščanju čustev bi namreč izgoreli. Glede slovesa od otrok in ustvarjanja spominov v porodnišnici predvsem upoštevajo voljo staršev. Koren pravi, da gre za osebne odločitve, ki so zelo različne glede na način čustvovanja staršev in glede na želje po nadaljevanju družine. Na to vpliva tudi to, ali gre za prvega otroka ali ne in ali je staršema morda že umrl kakšen otrok in podobno. Zaposleni morajo ob vsem tem sprožiti nekatere postopke, izdati določena potrdila, se dogovarjati z mrliško službo. »Vse to zahteva čas in odločitve staršev. Če se le da, s tem počakamo kakšen dan.« Želeli bi si več izobraževanj Žalujočim družinam ponudijo strokovno pomoč. Bolnice lahko napotijo k psihologu, ki deluje pod okriljem bolnišnice, ali psihologa za prvo psihološko pomoč pokličejo na oddelek. Kasnejša obravnava pri njem je mogoča tudi po odpustu iz bolnišnice. Po Korenovih besedah starše seznanijo tudi s pomočjo, ki jo družinam med žalovanjem nudijo različna društva, združenja, podporne skupine. Tovrstna pomoč se mu zdi zelo dobrodošla. Koliko se o pravilnem postopanju in potrebah žalujočih staršev izobražuje osebje? Koren pravi, da žal ne v tolikšni meri, kot bi moralo in si želelo. Čeprav bi rad, da bi se vsak od zaposlenih vsaj enkrat na leto udeležil izobraževanj, ki so na voljo v okviru različnih zbornic in strokovnih združenj, vse to zahteva odsotnost osebja in denar. »Zato smo veseli, če vsaj nekateri zaposleni na oddelku izobraževanjem prisluhnejo vsaj na vsakih nekaj let. In nato svoje znanje prenesejo še drugim.« TS Foto: SHERPA V Celju p< šele zadn Spominski parki za otroke, umrle med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu, naj bi bili v vsakem kraju, kjer je tudi porodnišnica. Prvi pogovori, da bi tovrsten park uredili v Celju, so se začeli leta 2006, a prvi pokopi so bili tam možni desetletje kasneje. Starši bodo kmalu dobili možnost, da bodo lahko dali imena svojih otrok vpisati na vpisne plošče. Najdaljšo tradicijo pri nas ima Park zvončkov na ljubljanskih Žalah. Ta je po tujih NAŠA TEMA 13 hudo. A to ne drži. Pokop ali raztros je najpomembnejši mejnik v žalovanju. S pokopom se del izkušnje konča, začne se nova. Društvo pokop spodbuja. Zato vse večje občine, kjer so porodnišnice, spodbuja k ureditvi spominskih parkov oziroma pokopališč za tako majhne otroke. Iz izkušenj našega društva vem, kako hudo je, ko se starši sprašujejo, kje je njihov otrok. To so hude travme in bolečine, ki otežujejo žalovanje. Mnogi starši pravijo, da se morajo za pravico do žalovanja boriti. Ker je otrok umrl med nosečnostjo ali star le nekaj dni, mu okolica namreč ne priznava obstoja. Otrokom je treba dati pravico do obstoja, ne glede na to, koliko časa so bili s starši ali koliko časa so bili v maminem trebuhu. Če morda še niso zadihali, še ne pomeni, da jih ni bilo. Za to, da lahko starši živijo naprej, je zelo pomembno, da jim damo pravico do žalovanja, do tega, da si vzamejo čas in objokujejo nerojenega mrtvega otroka. Spodbujamo, da starši začutijo potlačeno žalost, da si jo dovolijo začutiti in izpustiti. Staršev nikakor ne nagovarjamo, naj ostanejo v primežu bolečine, prav pa je, da svoje občutke ozavestijo. Nepredelana žalost se lahko, ko to najmanj pričakujemo, odrazi na povsem drugih področjih. Kako naj do staršev, ki so izgubili otroka, pristopimo njihovi sorodniki, znanci? Kljub temu da želijo sorodniki ali prijatelji žalujočim staršem samo dobro, so lahko njihove besede, kot so »saj sta še mlada, saj bosta imela še drugega otroka, bolje, da je otrok umrl prej kot kasneje«, zelo boleče. To so tolažbe iz razuma, ne iz srca. Ljudem Petra Paver Urek je pred leti izgubila hčer Brino. »Takrat nisem dobila nobene pomoči. Zdelo se mi je, da sem edina, ki sem izgubila otroka, a seveda to ni bilo res. Brskala sem po spletu, iskala stike, se povezovala,« je povedala. Njena bolečina jo je pripeljala do ustanovitve društva Solzice in do pomoči žalujočim staršem. svetujem, naj stojijo ob strani žalujočim, morda tudi v tišini. Naj jim izrazijo sožalje, spoštovanje, naj prinesejo kakšno pozornost za mrtvega otroka. Prav je, da svojcem umrlega otroka dovolijo izražati čustva. Žalovanje se začne šest do osem tednov po smrti. To je čas, ko okolica pričakuje, da bodo starši zaživeli naprej. Mnogi sorodniki so zaskrbljeni, če je s staršema takrat še hudo. A to je normalno in je edina prava pot do ozdravitve. Kako je z izgubo pri bratcih ali sestricah v družini? Naj o tem govorimo z njimi? Starši starejše otroke največkrat v dobri veri postavijo ob rob dogajanja, kar je napaka. Otroci, seveda glede na svojo starost, morajo vedeti, kaj se dogaja v družini. Do šestega leta namreč predvsem čutijo starše. Četudi mama ne kaže pred koncem izteka porodniške, se vrnemo s praznim naročjem. Na nek način se takrat počutimo kot poraženke, ker nismo znale ohraniti in obvarovati otroka, ne vemo pa, kaj nas čaka. Negotovi so tudi sodelavci. Pride dan, ko je žalujočemu prav, če se pogovarja in če ga sprašujejo o otroku. Pride pa tudi dan, ko tega ne želi. Svetujem, naj mu sodelavci prisluhnejo, naj mu stojijo ob strani Če začne jokati, to ni nujno jok iz obupa. Lahko je iz olajšanja, da je končno nekdo vprašal po otroku. Starši v nekem obdobju žalovanja želimo, hočemo in moramo govoriti o svojem otroku. To je zgodba, ki si jo želimo ponavljati znova in znova. To je del žalovanja in sprejemanja izgube. Postane sčasoma kaj lažje? Kako naj se starši naučijo živeti z izgubo? Na začetku se naučimo sprejeti izgubo. Potem se naučimo z njo živeti. Če hočemo, lahko iz te izgube tudi zrastemo in se učimo. Lahko pogledamo globoko v sebe in morda nam ta izkušnja pomaga, da pridemo do odgovorov, novih spoznanj in zavedanj. Otroka nikoli ne pozabimo, ampak se mu lahko po določenem obdobju le zahvalimo, da je bil z nami točno toliko časa, kot smo potrebovali. »Ko mineta začetni pretres in začetno sprejemanje izgube, starši velikokrat razmišljajo o tem, kaj vse bi še lahko naredili ob slovesu od svojega otroka,« poudarja Petra Paver Urek. žalosti, ko je z otrokom, slednji čuti, da nekaj ni prav. Zato je zbegan in ga je strah. Na ta način pri otroku zbujamo občutke krivde. Otrok si želi na vsak način razvedriti starše, a ko umre bratec ali sestrica, tega ne more narediti. Starši mu moramo povedati, da bo vse v redu, da ga imamo radi in da ni nič kriv. Če starši teh besed ne zmorejo, lahko družini pomagajo stari starši ali osebe, ki jim otroci zaupajo. Kako je z vrnitvijo mame na delovno mesto? Vrnitev v službo je morda naslednji najtežji korak po smrti otroka. Ko se vrnemo v službo TINA STRMČNIK Kako naj starši črpajo moč za vsak nov dan? Na začetku izgube naj delajo majhne korake, naj ne sprejemajo velikih odločitev in naj ne delajo velikih sprememb. Ko žalujemo, nam morda jutri ne bo več všeč to, kar nam je danes. Svetujem, naj se starši prepustijo življenju, naj dihajo in se čutijo. V tem obdobju naj se umirijo, naj spoznajo, kakšna čustva čutijo, in naj se naučijo, kako jih izraziti in kako izraziti sebe. Otroci, ki smo jih izgubili, nas učijo, da poiščemo stik sami s seboj in da zmoremo živeti naprej. TINA STRMČNIK, foto: Osebni arhiv OB ROBU Ne boli samo izguba Dokler nisem sama postala mama, sem na nosečnost gledala skozi rožnata očala. Kot da je to eno najlepših obdobij v življenju mladega para. Nato je prišlo spoznanje, da lahko gre marsikaj tudi narobe. Ob tem sem se začela spraševati, kaj reči, kaj narediti, kako pomagati. Bi znala vse našteto bolje, če nad tovrstnimi izgubami ne bi lebdela tančica molka in skrivnosti? S strahom sem odšla k žalujoči družini, ki je ostala s praznim naročjem. Tam sem lahko le občudovala moč staršev, polnih ljubezni in upanja. Na trenutke pa sem občutila njune dvome, kaj bo rekla okolica, kako bodo ravnali sodelavci v službi... Bi ti pristopili brez zadrege, če bi o tem slišali kaj več? Ena od sogovornic je dejala, da je smrt tabu, še toliko večji tabu pa je smrt otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. A večina mamic, s katerimi sem govorila o tej izkušnji, mi je želela zaupati o svoji izgubi. O otroku, o tem, kako so žalovale vsak mesec, vsako leto od predvidenega rojstnega dne... Govorile so tudi oposlavljanju od svojega otroka, o tem, da ga morda niso pokopale in da nimajo kraja, kamor bi nesle svojo žalost. Bi bilo slovo in žalovanje kaj drugačno, če bi, ko se jim je to zgodilo, obstajali spominski parki in s tem možnost za dostojno slovo? Medicina je racionalna, statistika govori o odstotkih in promilih ... Ljudje pa lahko poslušamo, stojimo ob strani, se izobražujemo in odpiramo teme, ki so bile dolga leta potisnjene v srca žalujočih staršev. Izguba je zanje neizmerno boleča, boli pa jih lahko tudi nepravilen pristop stroke in javnosti. Za izboljšave ni nikoli prepozno. Društva, ki že delujejo na tem področju, so nam lahko pri tem dober kažipot. okopi ji dve leti zgledih in na pobudo klinične psihologinje Vislave Velikonja Globevnik nastal leta 2001. Sledili so mu spominski parki v Mariboru, Postojni, Novem mestu, Kranju in drugod po državi. Direktorica podjetja Veking Angela Kelhar je povedala, da je bilo grobno polje v spominskem parku Spominčice na celjskem pokopališču sicer pripravljeno že leta 2010, a starši so svoje otroke tam lahko prvič pokopali leta 2016. Doslej so bili tam štirje skupinski raztrosi. Ti so možni dvakrat letno, pri pokopu so lahko prisotni svojci. Možen je tudi individualen pokop, kjer stroške nosijo svojci. Doslej se je za tovrstno slovo v spominskem parku Spominčice odločila ena družina. Če se žalujoči starši odločijo za individualne pokope, za mesto otrokovega počitka namreč v veliki meri izberejo obstoječ družinski grob ali pridobijo nov grobni prostor. Žalujoči na grobni prostor prinašajo cvetje in sveče, svojim otrokom v spomin prinašajo tudi angelčke. Po besedah Kelharjeve bo podjetje Veking tam kmalu namestilo še napisne plošče, kamor bodo lahko dali starši vpisati imena umrlih, medtem ko postavljanje individualnih plošč ni dovoljeno. TS • V*' Najdaljšo tradicijo pri nas ima Park zvončkov na ljubljanskih Žalah, ki je nastal leta 2001. Foto: splet co, je najprej občutila šok. Obnemela je, pod težo besed sta se sesula njeno telo in njena duša. Lahko je le jokala. Občutila je izjemno stisko, v njenih mislih so se porajala vprašanja o tem, kako bo zmogla prebroditi najtežje. »V trenutku se ti zruši svet. Zrušijo se ti sanje. Zruši se beseda družina. Tukaj je še stiska, kako povedati svojcem, »Vedela sem, da moram zbrati moč in biti močna. Pri rosnih 26 letih sem naredila globok vdih in si rekla: Zmorem! <« Ni bilo lahko, a ob podpori moža, družine, sorodnikov in dragih prijateljev je življenje dobivalo nazaj svoj smisel.« Manja Koren Kodele s sinom Brinom. Mama, ki sveta ni odela v črnino Manja Koren Kodele je mama drugošolca Brina, ki se je pred devetimi leti srečala z izgubo prvorojenega otroka, dečka Vala. Slednjega je izgubila v 40. tednu nosečnosti, ko je bila stara 26 let. Deček je imel namreč z življenjem nezdružljivo diagnozo. »V tej izkušnji sem se še močneje zavedla, kako tanek je vdih med življenjem in smrtjo,« poudari Manja. Zdi se ji pomembno, da se o tej težki temi pogovarjamo, da starši dobijo strokovno pomoč in da družba resno in sočutno jemlje vsako izgubo otroka med nosečnostjo, zgodnjo ali pozno. Ko je izvedela žalostno novi- babicam in dedkom, ki komaj čakajo svojega prvega vnuka. In kako povedati prijateljem, ki pričakujejo srečno sporočilo. Bilo je resnično težko.« Žalovala je po svoje. Sveta ni želela odeti v črnino. »Tudi od otroka sva se poslovila tako, kot sva v tistem trenutku čutila. Ni bilo časa za razmislek. Je pa to situacija, na katero nikoli ne pomisliš in nanjo ne moreš biti pripravljen. Morda bi se zdaj odločila drugače. Vem pa, da imajo danes za naju z možem zvončki drugačen pomen.« Raje tišina kot nesmiselne besede Pri njeni žalostni izkušnji jo je najbolj bolel odnos strokovnega osebja. Čeprav v isti sapi doda, da so bili ob njej tudi odlični, sočutni strokovnjaki, ki jim je še danes neizmerno hvaležna. »Takrat si ranljiv in lažje preneseš tišino kot nesmiselne besede. So mi pa veliko pomenili pojasnila, razlage. Navsezadnje je sledil porod. Pomirjena sem bila, ker sem vedela, kako bo potekal, kaj bo sledilo. Fizična bolečina je bila ob vsem tem ničelna.« Verjame, da so bili tudi prijatelji in okolica v stiski, zmedeni in polni vprašanj o tem, kako vzpostaviti stik z njo, kaj reči, kako pristopiti, sploh vprašati po otroku, omeniti to temo. Ko je izvedela za diagnozo in kako se bo končala njena nosečnost, je to sporočila najbližjim. Med drugim jim je povedala, da bo zmogla, in se jim zahvalila, da so v mislih z njo. Po porodu, v času okrevanja, je prijateljice povabila na skodelico čaja, da so se pogovorile. To je bila dobrodošla poteza, pravi, saj je tako pretrgala tudi njihovo stisko in izrazila, kako pomembno je, da se o tej temi ljudje pogovarjamo. Barve so bile terapija Izguba otroka je s seboj prinesla veliko žalost. Ker se je tega zavedla, je bila še toliko bolj odločna, da si tega ne bo dopustila. Verjela je, da bo zmogla. Veliko se je pogovarjala, hodila na sprehode, dneve in noči slikala. Barve so bile njena terapija. »Slikala sem z mislijo na najmlajše in za najmlajše. Ko danes pogledam svoje prve ilustracije, mi zastane dih, tako svetle so, polne življenja, lepote in optimizma.« Zavedala se je tudi, da lahko le z zdravim telesom in zdravo mislijo sledi poti življenja in podari novo življenje. Veselila se je te misli, dajala ji je moč. Tri tedne po porodu Vala je obiskala porodnišnico, da bi prvič objela svojega nečaka. Njeni najdražji so bili ob tem močno na trnih, sama pa je bila izjemno srečna za novo življenje. Tudi odločitev, da poskusi zanositi še enkrat, ni bila težka, je povedala. »Želja po družini in otroku je premagala vse strahove. Kljub naporni nosečnosti sem uživala vseh devet mesecev. Bilo je res lepo. In zdaj je še veliko lepše. Popolno je. Klub nepopolni popolnosti, kot se rada pošalim.« TS, foto: osebni arhiv 14 KRONIKA Se vedno o spornem mnenju, ki to ni Nejasnosti pri odločanju o tem, ali je bil Gabrovec ustrezen kandidat ali ne pravnem Na Delovnem sodišču v Celju se je v torek nadaljevala obravnava tožbe Branka Gabrovca zoper Splošno bolnišnico Celje. Kot je znano, Gabrovec toži celjsko bolnišnico, saj je bil po njegovem mnenju sklep komisije sveta zavoda bolnišnice v začetku leta, ki ga je iz izbora za direktorja izločila, nezakonit. Na sodišču so tokrat med drugim pričali člana komisije Jože Zimšek in Matej Velenšek ter Mojca Ramšak Pešec, ki je bila do začetka letošnjega leta zaposlena v ožji ekipi ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Dokument, o katerem je bilo tudi na zadnji obravnavi največ govora, je tako imenovano pravno mnenje zdravstvenega ministrstva, ki naj bi ga članom razpisne komisije sveta zavoda o odločanju o ustreznosti kandidatov ob razpisu za poslovnega direktorja celjske bolnišnice pokazala predsednica komisije Barbara Tiselj. Ta naj bi v zapisnik celo napisala, da gre za pravno mnenje, da Gabrovec razpisnim pogojem ne ustreza. Kako bo odločilo Delovno sodišče v Celju, zaenkrat še ni mogoče domnevati. Postopek vodi sodnica Ida Dimec. Po telefonu ali pošti? Ko je Tisljeva ■ .. • Чч v"'-'.- r '-v,';' f " / - • 'v'-" M Ein ULI IvA Sl o DELOVNO SOl)\SC\ V CELJV) i ■ junija na delovnem sodišču pričala, je dejala, da se je očitno zmotila in »da bi bilo prav, če bi takrat zapisala, da gre za stališče ministrstva za zdravje«. Tega, kot je takrat še dejala, je pridobila kar telefonsko od pravnice z ministrstva. Ta pravnica naj bi bila ravno Mojca Ramšak Pešec. Na torkovi obravnavi je Mojca Ramšak Pešec dejala, da ji je Tisljeva poleg statuta celjske bolnišnice po elektronski pošti poslala dve potrdili o Gabrovčevem delu (ki naj bi ju ta priložil k prijavi na razpis) in da jo je pred tem klicala zdravstvena ministrica s prošnjo, naj poda svoje mnenje o kandidatu, češ da imajo v Celju pomisleke ob njegovi kandidaturi. Dodala je, da je odgovor - da po njenem mnenju Gabrovec ne ustreza pogojem -poslala po pošti tako ministrici kot Tisljevi in da dvomi, da sta se o tem pogovarjali s Tisljevo po telefonu. Prav tako je presenetila z izjavo, da je menila, da je bilo to njeno mnenje in ne mnenje ministrstva in da se pravno mnenje, pod katerim naj bi bila podpisana in je priloženo k sodni dokumentaciji, nekoliko razlikuje od tistega, ki Branko Gabrovec (na levi, ob njem je njegov odvetnik Igor Inkret) je zaposlen v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Več let je vodil tudi Zvezo karate klubov Slovenije, kjer pa ni bil redno zaposlen. In ravno to, da ni bil v delovnem razmerju, naj bi bilo eno od meril, po katerem so na ministrstvu menili, da ni ustrezen za poslovnega direktorja celjske bolnišnice. Za to delovno mesto so zahtevali vodstvene delovne izkušnje in ne le vodstvenih izkušenj, v čemer naj bi bila bistvena razlika. Saj naj bi se očitno beseda »delovne« nanašala na delovno razmerje. Čeprav so v celjski bolnišnici istočasno izdali pravno mnenje, ki naj bi bilo Gabrovcu v prid. Svet zavoda bolnišnice je nato za direktorico imenoval mag. Margareto Guček Zakošek, ki bolnišnico zdaj tudi vodi. Mnogi še danes trdijo, da je pri imenovanju in sporu o ustreznosti kandidatov prednjačilo politično mnenje. ga je spisala. Gabrovčev odvetnik Igor Inkret je ob tem pripomnil, da je Gabrovec k prijavi priložil štiri dopise o ustreznosti in ne le dveh, ki naj bi bila posredovana priči. Pred sodnico je kot priča stopil tudi član razpisne komisije in predstavnik zaposlenih v svetu zavoda Matej Velenšek. Ta je ob odločanju menil, da je Gabrovec ustrezen kandidat. Potrdil je, da je Tisljeva razpisni komisiji priložila mnenje zdravstvenega ministrstva brez lastnoročnega podpisa avtorice. Tudi on je dejal, da priloga v sodnem spisu najverjetneje ni enaka tisti, ki jo je videl na sestanku razpisne komisije. Glas proti Gabrovcu je na začetku leta dal Jože Zimšek, prav tako član razpisne komisije in sveta zavoda. A se na sodišču ni točno razjasnil, ali je na sestanku videl pravno mnenje ministrstva ali mu ga je Tisljeva le predstavila. SIMONA ŠOLINIC Gasilski ključ za hitrejše posredovanje Poklicna gasilska enota Celje je kot novost v svoje delovanje vnesla tako imenovan gasilski ključ. Gre za sistem, ki omogoča hitrejše, varnejše in lažje posredovanje gasilske enote ob nesrečah, ko je odzivni čas pri reševanju ljudi, živali ali premoženja odločilnega pomena. Gasilski ključ bo gasilcem ob posredovanju omogočil nemoten dostop do stavbe in vstop vanjo. Gasilci se ob posredovanjih pogosto srečujejo s težavami zaradi oteženega dostopa do stavb zaradi različnih ovir, kot so tudi ograje in zapornice. Pri tem je odzivni čas zelo pomemben. »Če ima gasilska enota ob prihodu na kraj neoviran dostop je bistveno, da požar oziroma nevarnost omeji že na začetku, s čimer se bistveno skrajša čas gašenja. Poleg tega so poklicni gasilci večinoma prvi na kraju dogodka. Če imajo ključe varnostniki, ki niso v bližini ali prostovoljna gasilska društva, nam to na začetku posredovanja ne omogoča lažjega dostopa do stavbe, ker je njihov odzivni čas v večini primerov daljši,« je poudaril direktor PGE Celje Janko Požežnik. Če je stavba preko požarne centrale s tako imenovanim infranetom neposredno povezana s poklicno gasilsko enoto, se odzivni čas še bistveno zmanjša, saj so gasilci obveščeni o požaru takoj ob vklopu požarnega alarma, s čimer je zagotovljen tudi najkrajši možni odzivni čas za odhod na kraj dogodka. Možnosti uporabe gasilskega ključa so neomejene, saj je ključavnice mogoče namestiti na vse ovire, ki ovirajo dostop do stavb. »Ključavnico je možno namestiti tudi na stavbo ali se vanjo vgradi depozitni trezor, v katerem je ključ. Sistem omogoča nadgradnjo tako, da omogoči souporabo ključa tudi prostovoljnemu gasilskemu društvu, hkrati zagotavlja izjemno varnost, saj beleži vsak vstop oziroma prehod,« je pojasnil gasilski inštruktor II Damjan Kmetič. Možnosti zlorab ni. SŠol V Celju je takšen sistem uveden že v podjetjih Simbio in Etol ter v Kliniki Lanovž. Previdno pri prevzetju V zadnjih dneh je več manjših slovenskih podjetij dobilo pošto, nekatera so jo tudi prevzela, in sicer so za to plačali 60 evrov. Spletna stran pogodba.org, ki je navedena v dopisu, res obstaja, vendar njen podrobnejši pregled razkrije, da ne vsebuje informacij o lastništvu, pri čemer je brez navedenih stikov in ne izpolnjuje varnostnih zahtev glede varovanja zasebnosti. Na policiji svetujejo, naj prejemniki vedno presodijo, ali bodo plačali odkupnino za pošiljko. Če je ne pričakujejo, naj pred prevzemom in plačilom pošiljatelja preverijo. Če so to že storili in ugotovili, da gre za sumljivega pošiljatelja, naj to čim prej prijavijo najbližji policijski enoti. Vzela salamo in ugriznila prodajalko Policisti bodo zaradi roparske tatvine ovadili 30-letno žensko iz Celja, sicer odvisnico od prepovedanih drog. Ta je v trgovini v Ulici bratov Vošnjakov v trgovini iz hladilnika vzela salamo in kos pršuta ter oboje pospravila v torbo. Ko sta jo prodajalki opozorili, naj vrne ukradeno, je eno od njiju celo ugriznila v roko in pobegnila iz trgovine. Policisti so jo izsledili in prijeli kmalu po dogodku. Nesrečna nedelja Na Celjskem se je samo v nedeljo zgodilo več nesreč. V njih se je poškodovalo kar sedem oseb. V Šmiklavžu na območju Mozirja se je hudo poškodovala 18-letna moto-ristka. Ta je padla med vožnjo. Vozila je neregistrirano kolo z motorjem, pri čemer ni uporabljala zaščitne čelade. Prav tako v nedeljo zjutraj se je nesreča zgodila na Polzeli. 57-letna voznica avtomobila je trčila v 37-letnega pešca, ki je nenadoma stopil na vozišče. Pešec se je v trčenju hudo poškodoval. Popoldne se je v Olimju huje poškodovala še 28-letna kolesarka, ki je za sabo na rolerjih vlekla otroka. Pri vožnji po klancu navzdol sta se zapletla, padla in se poškodovala. Reševalci so morali posredovati tudi v Štorah. 20-letni voznik osebnega vozila je pri zavijanju levo zaprl pot 16-letnemu motoristu, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja neregistrirano motorno kolo. 16-letnik in njegova 17-letna sopotnica sta se hudo poškodovala. Nesreča se je zgodila tudi pri Žalcu, kjer je 78-letni voznik avtomobila zaprl pot 42-letne-mu motoristu, ki se je težje poškodoval. Lažje je bila poškodovana tudi sopotnica v avtomobilu. KRONIKA / PISMA BRALCEV 15 Umrl 48-letnik V ponedeljek se je na našem območju zgodila tragična prometna nesreča. Nekaj minut čez 22. uro je izven naselja Tremerje umrl 48-letni voznik osebnega vozila. Vozil je iz smeri Celja proti Laškemu, nakar je v nepreglednem levem ovinku zapeljal desno izven vozišča. Z vozilom ga je odneslo mimo zapornih tabel na makadamsko površino, ki je med voziščem in kamnitim zidom, ki podpira železniško progo. Tam je sunkovito trčil v drog vozne mreže in v kamnit podporni zid. Vozilo je nato odbilo nazaj na cesto. Zaradi hudih poškodb je moški na kraju nesreče umrl. To je letošnja šesta smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. Našli so jo v rečni strugi Na območju Malih Braslovč in širše je konec tedna potekala obširna iskalna akcija za 88-letno žensko, ki je bila pogrešana od petka zvečer. Njeno truplo so našli v ponedeljek zvečer v strugi Savinje pri Polzeli. Na truplu ni bilo znakov nasilja, po do zdaj znanih podatkih naj bi ženska v vodo padla zaradi nesrečnih okoliščin, saj naj bi ji spodrsnilo. V iskanju je sodelovalo več kot 130 gasilcev iz Savinjske doline in več policistov. Območje je pregledovala tudi ekipa policijskega helikopterja, poleg nje še potapljaška ekipa s čolnom za reševanje na vodi. Na terenu so bile tudi ekipe s službenimi psi. Nekaj težav sta reševalnim ekipam povzročala povišan rečni vodostaj in kalna voda. (Foto: PGD Parižlje) Migranti v Dekmanci Na območju Dekmance so pretekli teden občani opazili skupino ilegalnih prebežnikov. Policisti, ki so kmalu po obvestilu ene od krajank prišli na kraj, so izsledili 44-le-tnega državljana Afganistana s tremi otroki, starimi štiri, šest in osem let. V Slovenijo so vstopili brez dovoljenja. Po končanem postopku so jih namestili v azilni dom v Logatec. Na sejmu tudi policija Na 51. Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju se letos predstavlja tudi Policijska uprava Celje. Do konca sejma bo v hali L policija razstavljala svojo opremo in obiskovalcem predstavljala svoje delo. Vsak dan bodo na voljo med drugim tudi simulator varne vožnje z motornim kolesom in očala, ki simulirajo opitost. Kriminalisti bodo vsak dan obiskovalcem delili nasvete o določenih varnostnih tveganjih in delili preventivne nasvete. Prijeli večkratnega kršitelja Šentjurski policisti so v minulih dneh ukrepali zoper voznika osebnega vozila, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Sodišče mu je namreč dovoljenje že odvzelo zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov. Voznik je kljub temu vozil, poleg tega je bil močno pod vplivom alkohola, saj je alkotest pokazal kar 1,19 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Policisti so moškemu zasegli vozilo. Končno kazen bo izreklo sodišče. Sicer pa šentjurski policisti opažajo, da je kljub začetku šolskega leta in kljub poostrenemu nadzoru prometa še vedno mogoče opaziti voznike, ki ne upoštevajo omejitve hitrosti v bližini šol. Zato so v teh dneh poostreno nadzorovali promet. Za varnost so poleg policistov skrbeli tudi člani tamkajšnjega Rdečega križa, člani Kluba starodobnikov Večno mladi in zaposleni v Zdravstvenem domu Šentjur. Nadzor bodo nadaljevali, pod drobnogledom bodo tudi vozniki organiziranih prevozov otrok. Napadel isti storilec? Policisti iščejo neznanca, ki je pretekli petek okradel občanko v Badovinčevi ulici v Celju. Moški je pristopil k ženski, ji pokazal šop ključev in jo vprašal, če so njeni. Pri tem ji je z vratu strgal verižico in pobegnil po Badovinčevi in nato po Pintarjevi ulici. To je že drugi takšen primer na našem območju. Policija svetuje previdnost in hkrati intenzivno preiskuje okoliščine primerov ter išče storilca. Že drugič v nekaj dneh se je v Celju zgodila drzna tatvina, storjena po podobnem vzorcu. V torej je namreč pri stanovanjskem bloku Na Otoku 9 neznani storilec stopil do občanke in ji z vratu strgal zlato verižico ter pobegnil. Gre za mlajšega moškega, visokega okoli 180 centimetrov, ki ima rjave lase, ob ušesih pobrite, zgoraj pa daljše. Policija storilca še ni izsledila, morebitne očividce pa naproša, da pomagajo pri preiskavi kaznivega dejanja in naj pokličejo na 113. Trčil v betonsko ograjo V torek dopoldne se je na avtocesti v smeri Ljubljane zgodila prometna nesreča, v kateri sta trčila voznika dveh osebnih vozil. Ena oseba se je pri tem telesno poškodovala. Na kraju so ji pomagali reševalci Nujne medicinske pomoči iz Celja. Posredovati so morali tudi gasilci Poklicne gasilske enote Celje. Prav tako v torek se je nesreča zgodila tudi na Dečkovi cesti v Celju. Voznik osebnega vozila je v krožišču zapeljal v betonsko oviro. Pri tem se je telesno poškodoval, zaradi česar so mu na kraju pomagali reševalci. Hujših poškodb ni dobil. radio celie novi tednik Sodišče izključilo javnost Ampak le v delu zaslišanja psihiatričnih izvedencev Na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča je ta teden ponovno sedel Jaka Ulčnik iz Bistrice ob Sotli. Ulčnik zaradi umora brata in poskusa umora njegovega dekleta že prestaja 30-letno zaporno kazen, zdaj pa mu sodijo za umor, ki naj bi ga zagrešil v kraju Vitina v Bosni in Hercegovini, kjer naj bi pokončal 38-letnega moškega. Sojenje se vleče že kar nekaj časa tudi zaradi zaslišanja večjega števila prič, nekatere so tudi iz tujine. Pred dnevi so zaslišali celo pravosodnega paznika, ki je pred leti spremljal Ulčnika na sojenja za bratov umor. Sodišče je predvsem zanimalo, ali drži podatek policije, da naj bi Ulčnik pravosodnemu polici- stu povedal, da je v Bosni in Hercegovini nekoga »pihnil«, odvrgel orožje in pobegnil v Slovenijo. A je pravosodni policist na zaslišanju kot priča na celjskem sodišču to zanikal in dejal, da se z zaprtimi osebami o kaznivih dejanjih praviloma ne pogovarjajo. Na sodišču so do zdaj izračunavali tudi časovno obdobje, v katerem naj bi se Ulčnik iz Bosne in Hercegovine po umoru vrnil v Slovenijo. Včeraj, v sredo, pa sta bila na sodišče vabljena dva psihiatrična izvedenca, in sicer Tristan Rigler in Martina Žmuc To-mori. Toda sodišče je ugodilo predlogu Ulčnikove obrambe, da v času zaslišanja izključi javnost, čemur ni nasprotovalo niti tožilstvo. Razlog je predvsem dejstvo, da sta izvedenca v razlagi svojega mnenja o Ulčniku govorila tudi o njegovi osebnosti in bolezenskem stanju. Naj spomnimo, da so izvedenci v primeru sojenja za umor brata in poskusa umora njegovega dekleta marca leta 2005 sprva ocenili, da je bil v času umora v Sloveniji storilec prišteven. To je bil tudi ključen razlog za tako visoko dosojeno kazen. Kakšno mnenje sta izvedenca podala v drugem postopku, pa zaradi izključitve javnosti zaenkrat še ni znano. Se je pa umor v Bosni in Hercegovini zgodil tri mesece pred umorom v Sloveniji. SŠol Foto: SHERPA Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Iz zabojnikov v zabojnik! V petek, 31. avgusta, približno ob 10. uri dopoldne smo bili s prijatelji na avtobusni postaji v Laškem in opazovali neljub dogodek. Pri kolesarnici nasproti avtobusne postaje je postavljen zabojnik, v katerega lahko oddajo občani oblačila in obutev za revne, potrebne te pomoči. Pripeljal je kombi, odprla so se vrata, izstopila sta mlajši moški in ženska, odprla sta zadnja vrata vozila in iz zabojnika metala oblačila ter obutev v kombi, v katerem je že bilo nekaj te robe. Kartone in ostalo embalažo sta zmečkala in zmetala v bližnji zabojnik za smeti. Ko sta se odpeljala, smo pogledali ogromno vrečo, polno oblačil. Če jim ni všeč barva ali kaj drugega, naj to uredijo tam, kjer je skladišče za ta oblačila in obutev. Videli smo, da bi bilo za marsika- terega reveža dobrodošlo. Če je treba, lahko predložim tudi fotografijo, kako je izgledalo. Tistim, ki so to podarili, zagotovo ne bi bilo všeč, če bi to videli. Mislim, da se tako ne bi smelo dogajati. Moram pa poudariti, da so bila oblačila za šolske otroke večinoma primerna za prihajajoče hladne dni. NANDE JAKOPIČ, Laško Podzemlje tovarne TAM odpirajo za javnost K pisanju me je spodbudila krajša filmska predstavitev v poročilih na TV Slovenija v soboto, 8. septembra 2018. Z zanimanjem sem si jo ogledal in iskreno čestitam pobudnikom, da želijo podzemne hodnike nekdanje nemške tovarne letalskih motorjev, ki je delovala med drugo svetovno vojno, odpreti za javnost. Ta tovarna se je uradno imenovala VDM - Luftfahrtwerke Steiermark Marburg a.d. Drau. O tovarni avtomobilov TAM sem v svoji drugi knjigi pred leti napisal nekaj spominov še iz časov mojega vajeništva za avtomehanika v Medlogu pri Celju pred davnimi leti. Delal sem prav na teh vozilih, pozneje sem krajše obdobje delal v avtomehanični delavnici v Valjevu, kjer sem služil domovini. Servisirali smo vojaška vozila TAM. Pozneje sem v svoji poklicni karieri to izjemno dobro tovarno še večkrat obiskal in vedno sem bil nad njeno urejenostjo izjemno navdušen. Občudoval sem obdelovalne stroje, kakovost in dobesedno ponosen sem bil, da jo imamo. Kam vse je izvažala tovornjake in avtobuse, je za nekatere danes nepojmljivo. Še danes razpolagam z nekaterimi strokovnimi katalogi in reklamnim gradivom iz takratnega obdobja. Objaviti jih želim v svoji naslednji knjigi, da malo predramim nostalgijo tistih, ki enako kot jaz še vedno obžalujejo zaprtje takšnih tovarn, kot so bile TAM, Hidromontaža, tovarne vagonov in Metalna. Izgube tovarne TAM osebno ne bom nikoli prebolel. Koliko tehničnega znanja in človeškega potenciala je šlo po zaprtju omenjenih podjetij čez mejo v sosednjo Avstrijo? No, da se povrnem tja, kjer sem začel. Moj pokojni stric Rudolf Metličar je kot strugar delal v tej nemški tovarni. Pred tem je delal kot strugar še v Gradcu in Strasbourgu. V svoji delovni knjižici, katere kopijo hranim tudi jaz, v nemščini piše: »Dreher U. D. M. Luftfahrtwerke Steiermark, Marburg a.d. Dr. Thesen. 14. april 1944.« Veliko mi je razlagal o takratnih časih in o delu v tej tovarni. Zaradi prostorske omejenosti ne morem na dolgo in široko opisovati posameznih dogodkov. A če bo kdaj nanesla priložnost, bom iskreno vesel in hkrati ponosen, če bom lahko prispeval kakšen delež o zgodovini te tovarne in o ljudeh, ki so delali v njej. V bistvu mi je tudi to, da je nemški vodja Adolf Hitler 26. aprila 1941 obiskal Maribor, ostala večna uganka. Glede na to, da je obiskal samo še Pariz. Podzemlje Maribora je z vinsko kletjo in rovi nekdanje letalske tovarne vsekakor čudovit namig in destinacija za izlet ter potovanje v zgodovino. SREČKO KRIŽANEC, Štore Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakup alLodlično storitev? POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo , f kirurška soba Veterinarska bolnica Šentjur Da bi zagotovili kar najbolj primerne in dostopne prostore za izvajanje vrhunskih veterinarskih storitev, so veterinarji svoje poslovne prostore uredili na novi lokaciji, v poslovni coni Anderburg, Drofenikova ulica 2, v stavbi šentjurskega Merkurja. Lepa in moderno urejena bolnišnica z vrhunsko opremo velja za eno največjih tovrstnih veterinarskih ustanov v naši regiji. Odlična ekipa Po besedah direktorja Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah Tomija Rumpfa, je bila Veterinarska bolnica Šentjur do leta 2016, ko jo je pod svoje okrilje vzela Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah, samostojen zavod. Ker je bila v stečajnem postopku, je Veterinarska postaja Šmarje od stečajnega upravitelja vzela v najem takratne prostore veterinarske bolnice, ter prevzela oziroma prezaposlila zaposlene. Bolnica še naprej deluje kot veterinarska bolnica Šentjur, le da v okviru Veterinarske postaje Šmarje. Po Rumpfovih besedah so se za prevzem dejavnosti odločili predvsem zaradi tega, ker so videli možnosti v dobri obstoječi ekipi zaposlenih, v strankah in sami dejavnosti, zato so kandidirali za koncesijo in nadaljujejo dejavnost. Zaradi previsoke lici-tacijske cene za takratne prostore pa so se odločili, da se preselijo na novo lokacijo, v spodnje prostore šentjurskega Merkurja, in tam dejavnost še modernizirajo in razširijo. Zaposlili so šest novih delavcev, in tako od 1. junija na novi lokaciji poleg terenskih veterinarskih storitev šentjurski veterinarji izvajajo tudi vso diagnostiko, laboratorijske preiskave, kirurške posege in popolno hospitalizacijo bolnih živali. Odprli so tudi popolnoma novo trgovino Tačka, kjer vam nudijo bogato ponudbo hrane, prehranskih dodatkov in druge opreme za vse vrste živali. V Tački dobite vse, kar je na tržišču Nova lokacija je urejena zelo moderno, domiselno ter praktično. Živalim in lastnikom prijazna čakalnica je dovolj velika in svetla, predvsem pa ločena za pse in mačke. Tudi ambulanta in bolnišnica sta posebej ločeni za pse in mačke, vsaka ima po šest ležišč. V prostorih so tudi sodobno opremljena kirurgija, ultrazvočna diagnostika in rentgenska diagnostika (RTG--slikanje), zobna ambulanta ter poseben prostor za striženje in česanje. V specializirani trgovini Tačka, ki je veliko večja od Tačke v Rogaški Slatini, lahko takoj kupite ali naročite vse, kar je v tem trenutku na tržišču. V primeru naročila bo dostavljeno v štiriindvajsetih urah. Na razpolago so vse vrste hrane, od dietne do navadne, suhe in mokre, pribolj-ški, kletke, praskalniki... VELIKE ŽIVALI (diagnostika obolenj, zdravljenje in preventiva bolezni na terenu): •ume tno osemenjevanje krav in plemenskih svinj; • kirurški posegi (kastracije, dislokacije siriščnikov, carski rezi, operacija parkljev, sanacije poškodb, ran...); •c epljenje proti kužnim boleznim; •p reprečevanje, zdravljenje in reševanje reprodukcijskih težav v redi; •s vetovanje in izdaja veterinarskih zdravil; •o značevanje, registracija, urejanje premikov govedi, drobnice in prašičev; •p opis, registracija in čipiranje konjev; • UZ-diagnostika brejosti kobil, krav, svinj, koz in ovc; •R TG-diagnostika; •b iokemijske in hematološke preiskave krvi; •k oprološke preiskave blata in svetovanje o dehelmentizaciji; •p rodaja mineralov, elektrolitov, in vitaminskih dodatkov (Cavalor in Equistro); •s pecialistično zdravljenje velikih živali, najmodernejša terenska diagnostika. MALE ŽIVALI (diagnostika obolenj, zdravljenje bolezni): •c epljenje psov in mačk proti steklini in drugim nalezljivim boleznim; •k irurgija mehkih in trdih tkiv (sterilizacija, kastracije in ostali kirurški posegi); •z obozdravstvene storitve za pse in mačke (zalivke in ortodontna obdelava zob); •ume tno osemenjevanje in zdravljenje reprodukcijskih bolezni psic; •UZ -diagnostika; •d igitalna rentgentska diagnostika; •b iokemijske in hematološke preiskave krvi; •k oprološke preiskave blata; • odvzem brisov (ušesnega, vaginalnega .); •s vetovanje in izdaja veterinarskih zdravil; •s vetovanje o prehrani, negi in vzgoji mladičev in odraslih živali; •s vetovanje in prodaja dietne in ostale hrane proizvajalcev Hills, Eukanuba, Satisfaction, Royal Canine, Farmina •ne ga psov in mačk. Preverjena rabljena vozila z garancijo na www.Last.si Zagotavljajo najboljšo dostopnost veterinarskih uslug Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah deluje na širokem območju, in sicer na območjih Šmarja, Rogaške Slatine, Rogatca, Bistrice ob Sotli, Kozjega in sedaj Šentjurja. V vseh enotah skupaj je zaposlenih 22 delavcev, od tega 16 veterinarjev. V Šentjurju je trenutno zaposlenih deset ljudi, od tega pet veterinarjev v bolnici za male živali. Dežurstvo v Šentjurju opravljajo tudi zaposlene iz Tačke v Rogaški Slatini, enkrat tedensko dežura tudi veterinarska ekipa iz Šmarja. Terenski veterinarji so del velike šmarske ekipe, kar je po direktorjevih besedah velika prednost, saj so specializirani za AC KRfiLJ HYIjnnHI C>U.gu. M.IltilmtpL. 51. MIJTutrrla Polzela 03/ 70 50 400 www.ca$t.si CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 pri UREGitV! grobov, DELO BREZPLRCRO različna veterinarska področja. Tako imajo zaposlene ljudi, ki se ukvarjajo z govedom, osemljeva-njem, prašiči, konji... Strankam lahko ponudijo neprimerljivo več po normalnih konkurenčnih pogojih, ter 24-urno dežurstvo treh veterinarjev. Zagotovljena je 24-urna veterinarska pomoč za velike živali in 24-urno dežurstvo za male živali. Vsem na tak način zagotavljajo maksimalno dostopnost do veterinarskih uslug, ki jih lahko koristijo na katerikoli od poslovnih enot Veterinarske postaje Šmarje. Opravljajo tudi dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije. Če imate probleme z osjimi ali sršenjimi gnezdi, mravljami, glodalci, se lahko obrnete na njih. Za vse storitve, ki jih nudi Veterinarska postaja Šmarje, se lahko obrnete na enoto v Šentjurju. Promocijsko besedilo BRdP BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME ^^ Bežigrajska cesta 4f, 3000 Celje^m.me/najnogavice 0 (03) 573 03 56 / 041 699 455 (S)@pletilstvo.petra (^Pletilstvo Petra Delovni čas industrijske trgovine: ™ www.najnogavice.com ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Pet korakov, kako postati menedžer Pogosto ljudje na karierni poti dosežejo točko, ko se odločijo, da bi radi prevzeli več odgovornosti. Namera, postati menedžer, je odličen način za napredek na profesionalni ravni in za doseganje višjih mesečnih prihodkov. Menedžerji so odgovorni za koordiniranje in redno spremljanje projektov podjetja na vsakodnevni ravni. Omenjene odgovornosti njihov položaj zaznamujejo kot edinstven v organizaciji - so tisti, ki skrbijo za uspeh in za posel, zato je njihovo delovno mesto izredno pomembno. A postati menedžer ni vedno enostavno, saj se ljudje velikokrat znajdejo ob drugih kandidatih in sodelavcih, ki včasih stojijo na nasprotni strani reke. Preberite pet korakov, ki vas bodo vodili do vodilnih položajev v podjetju. 1. Vaše namere naj bodo znane. Če imate željo, da bi postali menedžer, ne hranite te informacije zase. Pomembno je, da pravi ljudje okoli vas vedo, kaj razmišljate, saj vam bodo pri naslednjih korakih lahko pomagali. Naj vaš trenutni nadrejeni ve, k čemu stremite, da vam bo stal ob strani in vas podprl pri razvijanju spretnosti, ki jih za takšne položaje potrebujete. 2. Postanite mentor. Svojega nadrejenega vprašajte, kakšne so možnosti, da bi postali mentor mlajšim sodelavcem. Ob- staja tudi verjetnost, da se pridružite profesionalnim organizacijam na svojem področju, kjer vam bodo določili »vajenca«. To je odličen način, da pridobite globlji vpogled v delo drugih in razvijete odlične medosebne odnose - takšne, ki jih potrebujete za menedžersko delo. Prav tako lahko stremite k temu, naj tudi vam določijo mentorja, ki vas bo pripravljal na prihodnost z več izzivi. 3. Izboljšajte svoje kompetence. Kot menedžer boste imeli manj prostega časa, več avtoritete, več vodstvenih nalog in nešteto novih zadolžitev. Ravno zato je pomembno, da okrepite svoje kompetence, da bi postali bolj pripravljeni na nove izzive. Aktivno izboljšujte spretnosti, ki jih že imate, in se pogovarjajte z izkušenejšimi kolegi, ki vam bodo pomagali ter ponudili podporo pri razvoju. Opravite raziskave in sledite smernicam, kaj je na vašem področju trenutno aktualno. 4. Pokažite, koliko ste vredni. Pomembno je, da svoje namere začnete uresničevati. Svojemu nadrejenemu pokažite svojo vrednost, še preden boste sploh imeli priložnost, da napredujete. Pripravite predstavitev svojih dosežkov in prednosti, ki jih je organizacija pridobila s tem, da vas ima kot del svoje ekipe. Osredotočite se na konkretne številke, ki bodo natančneje prikazale vaše uspehe. 5. Pridobite povratno informacijo. Sodelavce in nadrejene vprašajte za povratno informacijo o vašem delu. Ali ste dobri pri tem, kar počnete? Kako se soočate s težavami in kako sprejemate izzive? Kako se spopadate s stresnimi situacijami? Pridobite čim več informacij in če dobite negativno kritiko, se potrudite, da boste področje izboljšali. To ne bo le pokazalo, da ste dovzetni za mnenja drugih, temveč vam bo dalo celosten vpogled in možnost neprestanega napredka. Ekipa MojeDelo.com И MojeDelo.com Spletni razvijalec Java (m/ž) (Celje, možnost dela od doma) V svojo ekipo vabimo navdušenega tehnično podkovanega programerja za projektno delo pri razvoju spletnih in mobilnih rešitev. Vaše delo bo obsegalo razvoj novih projektnih rešitev, vzdrževanje obstoječih projektov, vodenje projektov, komunikacijo z stranko. Sotech, d. o. o., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Spletni razvijalec m/ž (Celje) V svojo ekipo vabimo navdušenega tehnično podkovanega programerja za projektno delo pri razvoju spletnih rešitev v. NET-okolju. Vaše delo bo obsegalo razvoj novih projektnih rešitev, vzdrževanje obstoječih projektov, vodenje projektov. Sotech, d. o. o., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. .NET-razvojni inženir (m/ž) (Celje, možnost dela od doma) V svojo ekipo vabimo navdušenega tehnično podkovanega programerja za projektno delo pri razvoju windows aplikacij v programskem jeziku C. Vaše delo bo obsegalo razvoj novih projektnih rešitev, vzdrževanje obstoječih projektov, vodenje projektov, komunikacijo z stranko. Sotech, d. o. o., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir za področje fizikalnih simulacij (m/ž) (Celje) Verjamemo, da ste končali vsaj VII. stopnjo izobrazbe tehnične smeri (elektrotehnika, elektronika, fizika), da vas bogatijo izkušnje na podobnih delovnih mestih, da posedujete poglobljena znanja in razumevanje na področju izračuna ter analiziranja EM in prenosa toplote, da imate izkušnje iz napredne uporabe simulacijskih orodij (na primer Ansys), da ste sposobni timskega dela ... GEM motors, d. o. o., Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik. Prijave zbiramo do 20. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Inženir za področje razvoja konstrukcije elektromotorjev in generatorjev (m/ž) (Celje) Verjamemo, da Imate končano vsaj VII. stopnjo izobrazbe strojne smeri, da vas bogatijo vsaj 3 leta delovnih izkušenj s področja razvoja novih izdelkov, da obvladate programska orodja za konstruiranje in ste seznanjeni s fazami tehnoloških procesov ter da poznate standarde kakovosti in aktivno obvladate angleški jezik ... GEM motors, d. o. o., Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik. Prijave zbiramo do 20. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter kuhinj ter dostava in montaža pohištva (m/ž) (Ljubljana, Koper, Nova Gorica, Celje) Vaše delo bosta predstavljali dostava in montaža kuhinj ter ostalega pohištva. Manus, Radoš Kovačević, s. p., Vešter 20b, 4220 Škofja Loka. Prijave zbiramo do 4. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Manipulant v proizvodnji (m/ž) (Žalec) Od vas pričakujemo končano osnovno ali srednjo šolo, motiviranost in resnost. Smarty, d. o. o., Vrečerjeva ulica 14, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 17. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sestavljalec fotonapetostnih modulov (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, odgovornost, natančnost, vestnost, predanost, sposobnost dela v timu, sposobnost opravljanja več nalog hkrati ... Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 27. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec strojev in naprav (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo končano V. - VI. stopnjo izobrazbe elektro ali strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, vsaj pasivno znanje angleškega jezika, poznavanje dela s programi MS office, samoiniciativno, samostojno, natančno in odgovorno delo, prilagodljivost pri opravljanju delovnih nalog. Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 6. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Krovec (m/ž) (Prebold) Glavne naloge in odgovornosti: obvladovanje področja pokrivanja streh - kleparska, tesarska in krovska dela, osnove tesarstva in tehnologije stavbnega klepar-stva, razna popravila obstoječih streh, branje tehničnih risb. Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 7. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Elektroinženir (m/ž) (Vojnik) Delo na delovnem mestu obsega razvoj in uvajanje tehnoloških rešitev za nove tehtalne sisteme, nadgradnjo obstoječih tehtalnih sistemov, izdelavo elektro načrtov in druge tehnične dokumentacije, odpravljanje elektronskih in mehanskih okvar na tehtalnih sistemih ... Alba, d. o. o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 7. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Monter (m/ž) (Slovenija) Od kandidatov pričakujemo poklicno ali srednješolsko izobrazbo, delovne izkušnje na primerljivem delovnem mestu, ročne spretnosti, okretnost, delavnost, urejenost, točnost, zanesljivost, vozniško dovoljenje B-kategorije. Lesnina LES--MMS trgovska družba, d. o. o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 7. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomočnik kuharja v Marche Tepanje (m/ž) (Tepanje) Od kandidata pričakujemo sposobnost samostojnega in timskega dela, vozniški izpit in lasten prevoz. Zaželena je gostinska izobrazba. Vabljeni, da s svojim odličnim kuharskim znanjem doprinesete k prepoznavnosti podjetja. Marche gostinstvo, d. o. o., Notranjska cesta 71, 1370 Logatec. Prijave zbiramo do 22. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist programov stavbno pohištvo in mikrovent (m/ž) (Ljubljana, Celje, Kranj, Novo mesto) V svojo ekipo vabimo štiri nove sodelavce za delovno mesto samostojni komercialist programov stavbno pohištvo in mikrovent. Mik, d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 24. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Monter - inštalater strojnih inštalacij (dolgoročna zaposlitev) (m/ž) (Slovenija) Smo stabilno podjetje z več ko 25-letno tradicijo poslovanja na področju izvedbe strojnih inštalacij. Zaposlujemo izkušene monterje na področju izvedbe inštalacij - vodovod, ogrevanje, prezračevanje, hladilna tehnika, plin. Nudimo redno, urejeno in dobro plačano delo za nedoločen čas. Da Bo Mont, d. o. o., Zgornji Duplek 37f, 2241 Spodnji Duplek. Prijave zbiramo do 2. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 18 ŠPORT Nataša Urbančič Branko Vivod Marko Božiček Balkansko atletsko prvenstvo za veterane (Bamacs 2018) organizira Združenje atletskih veteranov Slovenije in Atletsko društvo Kladivar Celje. Prvenstvo bo na celjskem štadionu od 21. do 23. septembra. Zaradi številnih atletov in nastopov bodo tekmovanja vse tri dni trajala od jutra do večera. Desanka Čalasan Grajžl Iztok Dimitrijevič Aljaž Klarič Darko Renner Jože Škodnik Margareta Guček Zakošek Milan Kranjc Najprej do medalj Kopitar, Vivod in Urbančičeva Naslednji teden bo Celje gostilo najboljše atlete veterane na Balkanu Atletsko društvo Kladivar Celje ima izjemno bogato zgodovino s kar 23 olimpij-ci, tradicijo uspehov pa so mnogi nadaljevali v veteranski atletiki. Skrbna zbiralka podvigov Nevenka Dimitri-jević je na svoj seznam uvrstila kar osemnajst celjskih atletinj in atletov. Prvo medaljo je osvojil Jože Kopitar davnega leta 1977. V Göteborgu je bil v metu kopja svetovni pod-prvak. Dve leti kasneje je uspeh ponovil v Hannovru, potem je Kopitar nanizal tri zlate medalje na svetovnih prvenstvih (SP), v Christc-hurchu, Rimu in Melbour-nu! Vmes je bil kar štirikrat evropski prvak. Tudi njegovo zadnje odličje je bilo zlato, pred petimi leti je bil najboljši v kategoriji M80 na Balkanskih atletskih igrah (BAI) za veterane v Zagrebu. Celo za boljšo bero je v ženskem metu kopja poskr- bela Nataša Urbančič med letoma 1987 in 2003. Dvakratna olimpijka in petkrat najboljša športnica Slovenije je bila osemkrat svetovna veteranska prvakinja. Nosilka bronaste kolajne na EP 1974 je umrla leta 2011. Njen dolgoletni sopotnik na velikih tekmovanjih po svetu je bil Branko Vivod. Tam, kjer je Urbančičeva kronala svojo člansko kariero (3. v Rimu), je uspešno veteranske nastope začel celjski skakalec v višino. Leta 1985 je zmagal na SP v italijanski prestolnici. Zlato je osvojil še leta 1989 v Eugeneu in leta 2001 v Bris-banu. V Avstraliji je zmagal leto kasneje na svetovnih veteranskih igrah. Z velikih tekmovanj se je Vivod vrnil s kar 24 medaljami. Ovire niso težava Serijski zbiralec odličij je postal tudi Marko Božiček, ki ima v svojih disciplinah (400 m, 60, 100 in 400 m ovire) izjemno hudo konkurenco, predvsem v temnopoltih atletih. Kljub temu je lani postal svetovni prvak na dvoranskem SP v korejskem Daeguju v teku preko visokih ovir. Leto 2017 je bilo zanj izjemno, saj je bil na EP v danskem Arhusu še prvi na 400 m ovire, z »balkanijade« v Stari Zagori pa se je vrnil s kar štirimi zlatimi in z eno srebrno kolajno. Božiček je svojo balkansko zgodbo začel pred desetletjem, ko je v črnogorskem Baru osvojil »vse, kar je bilo možno«. Dvema zmagama v tekih čez ovire je dodal zmagi v obeh štafetah. Božiček bo v Celju vsekakor podaljšal že tako dolg seznam svojih uspehov. Vztrajajo Iztok Dimitrijević, skakalec s palico, je bil na EP dvakrat drugi (Ljubljana 2008, Izmir 2014). Zmagal je na BAI pred dvema letoma v Novem Sadu. Šprinterka Zvon-ka Blatnik je bila leta 2011 druga v teku na 400 m na evropskih igrah v Lignanu, prva pa v teku na 200 m na BAI, kar ji je vlilo voljo za nadaljnje treninge. V balkanski konkurenci je nato osvojila še 18 zlatih medalj. Na dvoranskem EP v Anconi je bila tretja na 400 m. Z velikih tekmovanj se je s petimi odličji vrnila raznovrstna Desanka Čalasan Grajžl. Na dvoranskih EP v letih 2015 in 2016 je bila druga in prva v petero- boju, zmagala je tudi v skoku v višino, tretja je bila v teku na 60 m ovire. Lani ji je na EP na Danskem pripadel bron v sedmeroboju. V balkanski konkurenci je zbrala sedem zmag, Podobno raznovrsten je tudi Damjan Gril, najbolj uspešen pa je bil z dvema zlatima kolajnama v skoku s palico na balkanskih prvenstvih. Neuničljiv je Val-ter Moljk (višina, daljina, troskok, 100 m, peteroboj). Konkurenco je pokoril leta 2010 na dvoranskem SP v Kanadi v skoku v višino. Je petkratni balkanski prvak. Znana imena Srednjeprogaš Jože Škodnik ima vključno s peteroboj em in štafetami deset zlatih »balkanskih« medalj, Aljaž Klarič si je v tej konkurenci na 400 m pritekel srebro v Solunu 2015. Na najkrajših progah je Margareta Guček Zakošek zbrala pet bronastih odličij na BAI. Evropske stopničke si je s pomočjo palice priskakal uspešni trener Milan Kranjc (tretji v Ljubljani 2008), tri leta kasneje je dodal zmago na BAI v Domžalah. Zavidljivo zbirko zgolj zlatih medalj (petih) ima Branka Kocuvan na BAI v tekih na 100 in 200 m. Balkanski prvaki so bili še Miće Mijač v metu diska, Darko Renner v skoku s palico in Maks Klemen s štafeto, dve bronasti medalji pa je osvojil šprinter Sreten Đumić. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv AD KLADIVAR Prejšnji teden je bilo v Malagi svetovno prvenstvo za veterane. Svetovni prvak je postal Adi Vidmajer. Preboldčan je zmagal v metu kladiva. Nekdanji član celjskega Kladi-varja, zdaj aktiven član AK Žalec, je nastopil v kategoriji do 75 let. V Španiji je tekmoval tudi Celjan Marko Božiček. V finalu teka na 400 m z ovirami je osvojil sedmo mesto. Bil je tretji najboljši Evropejec. ŠPORT 19 Matic Verdinek je na Švedskem dal tri gole, na domači tekmi pa kar deset. Skupno je trinajst golov dosegel tudi Hrvat Nikola Špelić. Gorenje preskočilo prvo evropsko oviro Po švedskem Alingsasu bo tekmec poljska Gwardia Opole - Celje v nedeljo s Skjernom Rokometaši velenjskega Gorenja so na povratni tekmi 1. kroga pokala EHF premagali švedski Alingsas z 28:22 in napredovali v naslednji krog. Velenjska ekipa je morala nadoknaditi zaostanek treh golov - na prvi tekmi je bilo 26:23. Končnica tekme je bila razburljiva, Velenjčani so v prelomnih trenutkih dvoboja vendarle ohranili mirno kri ter po golih Matica Verdinka in Davida Miklavčiča v 58. minuti povedli za pet golov in razrešili vse dvome o napredovanju. V domači ekipi je bil najbolj učinkovit Verdinek s kar desetimi goli, šest jih je dosegel Nikola Špelić, pet Aleks Kavčič. Prezgodaj za zahteven dvoboj Dolgo so Velenjčani mleli Švede. Pogled trenerja Zorana Jovičiča na celoten dvoboj, na oba obračuna z Alingsasom, je naslednji: »Dobili smo enega od najmočnejših možnih tekmecev v prvem krogu. Imamo povsem prenovljeno ekipo z desetimi novinci. Vsekakor je tako zahteven dvoboj prišel prehitro za nas. Šele dober mesec smo skupaj. Prikazali smo več od Švedov in smo zasluženo napredovali. Naš prvi organizator igre Andraž Kete že štiri tedne uživa antibiotike, toda Aleks Kavčič se je odlično znašel.« Jovičič ni hotel govoriti o poljskih tekmecih, kajti včeraj zvečer je Gorenje moralo v Ormož: »Tam nam bo še težje kot na tekmi s Švedi ...« Vzdušje in borbenost Najizkušenejši rokometaš Gorenja David Miklavčič je odgovoril na vprašanje, ali je poljska ekipa lažje premagljiva od švedske: »Mislim, da ne. Namreč imamo mlado, neizkušeno ekipo. Mora se dokazovati na vsaki tekmi. Ne znamo še rutinirano zmagovati. Tudi proti slovenskim klubom bomo morali igrati na vso moč, če želimo zmagovati.« Ozrl se je še na drugo tekmo s Švedi: »Z neizsiljenimi napakami smo tekmece vrnili v igro za napredovanje. S trmo in prepričanjem, da smo boljši, smo le uspeli doseči dober rezultat.« Športni direktor Gorenja je Janez Gams: »V dvoboju izenačenih ekip smo napredovali mi in se veselili nadaljevanja evropske zgodbe. Razveselila sta me vzdušje na tribunah in borbenost našega moštva v obrambi. Vse igralce bi pohvalil, izpostavil pa bi 17-letnega Domna Tajnika. Na evropski tekmi je na odgovornem položaju odigral tako zrelo, da se mu obeta uspešna kariera.« Bo Skjern plačal za zaušnico? V nedeljo bo v Rdeči dvorani spet zelo zanimivo. Gostja bo namreč Krka, zmagovalka letošnjega superpokala. V Novem mestu je senzacionalno ugnala rokometaše Celja Pivovarne Laško, ki so napovedovali osvojitev vseh treh domačih lovorik in podvig v evropski ligi prvakov. Spodrsnilo jim je že na prvi stopnički. Dolenjcem prestižna lovorika ogromno pomeni, »pivovarjem« ne prav veliko, a vendar je trener Branko Tamše poudaril, da so njegovi varovanci prejeli krepko zaušnico. Najboljši strelec mladinskega evropskega prvenstva v Celju Grega Ocvirk ne bo igral za celjsko člansko moštvo. Preselil se je v Skopje. Padel je dogovor, da bo Vardar plačal odškodnino zanj. Prostor za 19-letnega Ocvirka se je v makedonski prestolnici našel predvsem zaradi poškodbe Sergeja Gorboka, nekdanjega člana celjskega kluba. Nato je moštvo Celja Pivovarne Laško ostalo še brez enega levega zunanjega napadalca. Španec Dani Dušebajev je bil v Celje posojen in se po letu dni (predčasno) vrača v poljske Kielce. Tudi Branka Vujovića so si v Zlatorogu izposodili. Že pred časom smo pisali, da prave logike ne vidimo v teh potezah. In po letu kakovostnega učenja je Dušebajev odkorakal na Poljsko ... Celjski tabor bo načrt za nedeljski uvod v ligo prvakov predstavil šele jutri. DEAN ŠUSTER Foto: RK GORENJE Žalčanke in Celjanke pod vrhom? Konec tega tedna se bo začelo tekmovanje v prvi slovenski ligi za rokometašice. Med desetimi ekipami so tri s celjskega območja, Zdežele Celje, Zelene doline Žalec in Velenje. Z zmago na turnirju v Čakovcu je mlada članska ekipa Zelenih dolin pod vodstvom novega trenerja Bojana Voglarja uspešno končala pripravljalno obdobje pred novo sezono. Žalčanke so najprej ugnale domači Zrinski z 22:18, v finalu pa še varaždinsko Koko s 25:11. Srednja zunanja igralka in ka-petanka Anika Strnad je bila najboljša strelka turnirja, najboljša vratarka je bila Klara Hro-vatič. V sestavo ekipe so posegle poškodbe. Dlje časa bo odsotna vratarka Edita Amon, v pripravljalnem obdobju se je poškodovala še levičarka Neža Hohnjec. Ob Hrovatičevi (ŽRK Z'dežele) sta okrepitvi leva zunanja napadalka Pia Hren (Zagorje) in hrvaška krožna napadalka Anna Dobrić (Zamet). Ekipo sta zapustili krilni igralki Maja Klakočer in Maruša Kompan. »Pred turnirjem v Čakovcu smo odigrali sedem tekem in izgubili le v Ajdovščini proti Mlinotestu. Dobili smo vpogled v pripravljenost in raven sposobnosti naših igralk,« je povedal Voglar. »Krim ostaja absolutni favorit za osvojitev vseh treh domačih lovorik. Za njim so izenačene ekipe, Zagorje, Celje, Mlinotest, Krka, Koper, upam, da tudi Žalec. Med temi klubi se mi zdi, da lahko vsak premaga vsakogar. Naš cilj je dolgoročen. V treh letih želimo predvsem z mladimi igralkami klub popeljati tik pod slovenski vrh. V klubu so zavzeli stališče, da je treba dobro delo z mladimi igralkami nadgraditi tako, da jih večina dobi priložnost med članicami,« je zaključil Voglar, ki je v prejšnji sezoni vodil Zagorje, tega pa je prevzel prejšnji trener Zelenih dolin Aleš Filipčič. Rokometašice celjskega kluba Z'dežele so polovico prejšnjega tedna preživele v Podčetrtku. V soboto so v prijateljski tekmi premagale ekipo Ptuja s 37:32. Svoje cilje bodo na čelu s trenerjem Sebastjanom Oblakom predstavile jutri, skupaj s celjskimi rokome-taši in nogometaši. DEAN ŠUSTER, foto: ŽIVA KOLAR V zgornji vrsti z leve stojijo trener Bojan Voglar, trener vratark Marko Madžarević, Larisa Grebovšek, Saša Golavšek, Pia Hren, Anna Dobrić, Klara Hrovatič, fizioterapevtka Urška Pupčevič in vodja strokovnega štaba ter pomočnik trenerja Jernej Rantah, v srednji vrsti so Katarina Stepišnik, Neža Herodež, Kaja Kolar, Lina Krulec, Pina Držan, Nina Leskovec in Neža Hohnjec, klečijo pa Kristina Kokotec, Zala Koprivec, Anika Strnad, Kaja Leskovšek in Kaja Krebs. NA KRATKO Srabotnikova valovanja Seu d'Urgell: Na zadnji letošnji tekmi svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Španiji je Celjan Martin Srabotnik tako kot tudi Peter Kauzer izpadel v polfinalu. Srabotnik je zasedel 35. mesto. V kvalifikacijah si je izbral težjo pot, saj je v prvem delu zamudil na štart. Popravni izpit je opravil z odliko. V repasažu je bil tretji, s skupno sedmim najboljšim časom med vsemi svetovnimi asi. Zdaj upa, da bo na SP v Braziliji prikazal le svoje dobre lastnosti. V sredo z Mariborom Kranj: Slovenski hokejski klubi so se pomerili za pokal HZS. V prvi četrtfinalni tekmi je ECE Celje, ki ni odigralo nobene pripravljalne tekme, pričakovano izgubilo z Olimpijo (0:6). Varovancem trenerja Roka Rojška je uspelo v zadnji tretjini ohraniti svojo mrežo nedotaknje- no. Celjskemu občinstvu se bodo predstavili v sredo (18.15), ko bodo gostili Mariborčane. Goršič osmi Kranj: Na Gorenj skem je bilo evropsko veteransko prvenstvo v vodnih športih. Vseh udeležencev prvenstva je bilo 6.500, v plavalnem delu, kjer so nastopili trije veterani celjskega Neptuna, jih je bilo 3.767. Janez Goršič je bil v starostni kategoriji od 70 do 74 let osmi na 200 prosto, Jože Tanko je bil v isti starostni kategoriji enajsti na 200 hrbtno, precej mlajša Julija Košak pa je zasedla 18. mesto na 200 prosto. S štirimi iz ŽNK Celje Karlovac: Slovenska ženska futsalska reprezentanca je včeraj odigrala prvo tekmo na kvalifikacijskem turnirju za nastop na prvem evropskem prvenstvu. Po Hrvaticah bodo tekmice še Rusinje in Švedinje. V izbrani vrsti so štiri članice ŽNK Celje, Sergeja Kos, Mateja Vojsk, Anja Ložar in Barbara Lah. (DŠ) et Garaški treningi Pirca Kolarja Na naših športnih straneh smo vas že seznanili o celjskem boksarskem talentu, 15-letnem Filipu Pircu Kolarju. Pred kratkim se je vrnil s Kube, kjer je pridobival izkušnje. Njega in njegov trenerski štab smo pred odhodom na Kubo obiskali v novi telovadnici Boksarskega kluba Celje v Celeiaparku. Tam vadi pod taktirko argentinskega profesionalnega trenerja Pedra Santiaga Neme, ki je zavrnil štiriletno pogodbo za selektorja italijanske reprezentance. V Celje mu je sledil njegov nekdanji varovanec, večkratni južnoameriški prvak, zdaj profesionalec Alberto Ezequiel Me- lian. Ekipi se je pridružil še kondicijski trener Anže Maček. Filip Pirc Kolar je na treningu v treh rundah prekrižal rokavice z izkušenim Leonom Lovrecem. DŠ, foto: MARJAN MARIĆ 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedrn 2 [ллтој/ MALI OGLASI / INFORMACIJE KRAČUN d. o. o. Slomškova ulica 6, 3215 Loče Družba Kračun d. o. o., Slomškova ulica 6, Loče, ZAPOSLIMO DELAVCA (m/ž) za dela in naloge Vodja projektov (M/23 Kandidati morajo imeti univerzitetno izobrazbo elektro ali strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj, zaželena so znanja in izkušnje s področja hladilstva ter izpit B kategorije. Od kandidata pričakujemo znanje angleškega in ruskega jezika. Izbranemu kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s stimulativno plačo. Pisne vloge s priloženimi dokazili o izobrazbi, usposobljenosti in življenjepisom pošljite v roku 10 dni na naslov: Kračun d. o. o., Slomškova ulica 6, 3215 Loče. ali na elektronski naslov: alojz@kracun.si Kontakt: _KRAČUN d. o. o._ Naslov: Slomškova ulica 6, 3215 Loče Kontaktna oseba; Alojz Kračun E-pošta: alojz@kracun.si Tel. 03 759 06 00 MOTORNA VOZILA PRODAM FIAT doblo 1,9 diesel, letnik 2006, velik servis, 5 sedežev + tovor, brez rje, registriran do 2/2019, ugodno prodam zaradi dela v tujini. Telefon 041 793891. 1464 OPEL astro 1,7 D, letnik 2003, registriran do 21. 7. 2019, ohranjen, metalno siv, prodam. Telefon 031 885-698. 1506 STROJI PRODAM KUPIM STISKALNICI, 85-litrsko za sadje in grozdje in 100-litrsko hidravlično ter mlin za grozdje (pecljalnik), prodam. Telefon 070 993-922. 1465 CELJE VABI K SODELOVANJU »DELAVCE/SODELAVKE ГОЈО TEHNIČNO EKIPO. SVOJE PRIJAVE S KRATKIM ŽIVLJENJEPISOM POŠLJITE NA NASLOV: TV CELJE d.o.o., Mariborska 86, 3000 Celje, ali po elektronski pošti: urednistvo@tvcelje.si, do 15. avgusta 2018. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številki: 03 42 88 200 telemach kanal 271 kanal 352 SNOPOVEZALKO - žetveno napravo BCS in cepilec na sveder kupim. Telefon 051 491-386. 1490 PRODAM HIŠO na parceli 1.650 m2, v Šentjurju, Cvetna ulica, prodam. Vseljivo, možnost prepisa takoj. Telefon 070 708269. 1435 HIŠO v Virštanju, z vinogradom, prodam. Telefon 040 211-346. p PARCELO, 1.651 m2, Grobelno, ugodno prodam. Telefon 068 626-816. 1425 NA čudoviti razgledni točki, na čistem zraku in na 600 m nadmorske višine je za polovično ceno vrednosti naprodaj 4-etažni gostinsko-stanovanjski objekt, velik 12 x 10 m ali možni dve stanovanji. Voda, elektrika, telefon. Dostop do objekta po asfaltirani cesti. Št. EI 2015-70-104-80-30. Telefon 041 290834. 1481 V katastrski občini Ponikva, Grče, občina Žalec, prodam 8.195 m2 veliko posest - gozd, travnik in vinograd, z gospodarskim poslopjem, z elektriko, vodo (vikend), pomožni objekt. Cena 25.000 EUR. Telefon 040 897-979. 1421 TROSILEC hlevskega gnoja, nosilnost 4 tone, na štiri pokončne valje, trosilec ima hidravlične zavore, prodam. Telefon 041 592-851. 1471 TRAKTOR Fend 309, 90 KM, letnik 1988, cestna hitrost 45 km/h, zavore 4 x 4, večletni lastnik na manjši kmetiji, zelo ugodno prodam. Telefon 041 793-891. 1464 E astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE GARAŽA NAJAMEM ШШЈШ i astrologinja 0906430 «na pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja GARAŽO z elektriko, na relaciji Nova vas--Dečkovo naselje, najamem. Telefon 041 341-481. 1435 PRODAM TRAKTOR Imt, Zetor, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz ali Tomo Vinkovič, letnik in model nista pomembna, kupim. Telefon 031 562-809. p PEČ za centralno kurjavo, na drva, 40 kw, prodam. Telefon 491 70 50. 1431 NOVEJŠI: dvokrilno omaro in komodo s petimi predali ter lestenec za jedilnico ali vinsko sobo ugodno prodam. Telefon 051 229-575. 1489 AKUSTIKA PRODAM NOVI diatonični harmoniki, velikost 34 in 38 cm, C, F, B uglasitev, s tremi poltoni, prodam. Telefon 031 485 488. 1473 PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Ob nakupu 10 kokošk podarimo petelina. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli piščanci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763800, 051 379-031. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja ne-snic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, mesni tip, težke od 110 do 140 kg, ugodno prodamo. Možna dostava. Telefon 041 455-732. 1332 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Zbiramo naročila za breje svinje mladice. Telefon 051 720-294. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p PUJSKE, mesni tip, težke od 25 do 35 kg, prodam. Telefon 031 544-653. Š 43 PUJSKE, domače reje, težke od 20 do 70 kg, prodam. Lahko očiščeni, možna dostava. Telefon 041 797-052. 1450 TELICO, pasma ls, težko 280 kg, staro 8 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 068 660-139. 1480 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 040 122-910, Dragica. 1478 MLADIČKE pasme belgijski ovčar, veterinarsko pregledani in razglisteni, soci-alizirani, učljivi, odlični starši, prodam. Telefon 041 415-846. 1864 MLADIČKE pasme nemški ovčar, veterinarsko pregledani in razglisteni, sociali-zirani, mama ima rodovnik, prodam. Telefon 041 415-846. 1864 DVE telički simentalki, stari 17 dni in 6 mesecev, prodam. Telefon 031 840282. 1496 BIKCA simentalca in teličko, oba sta zelo lepa, prodam. Telefon 041 725-055. Š 46 TELIČKO simentalko, pašno, težko 230 kg, prodam. Telefon 031 646-393. Š 47 OSLIČKO, staro eno leto, prodam za 350 EUR. Telefon 041 274-320. l 126 TELIČKO simentalko, staro 5 mesecev, zelo lepo, prodam. Telefon 041 794-301.p PRAŠIČE, težke od 100 do 200 kg, prodamo. Cena po dogovoru. Več informacij po telefonu 051 355-415. p ŽE 20 LET " _ ~ OHRANJAMO "" čisto voD^WB ZA PRIHODNJE '"Ш RODOVE tm URADNE URE L PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 KUPIM ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon 041 653-286. Š 30 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p JALOVE krave in telice za zakol ter pašne krave, lahko slabše reje, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p PRODAM GROZDJE laški rizling prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 631-662.1504 GROZDJE na brajdi, sorte jurka, šmarni-ca in izabela, ugodno prodam. Telefon 041 276-207. 1370 GROZDJE, belih in rdečih sort, prodam. Vinograd je na lepi, sončni legi ob asfaltni cesti v šmarsko virštanjskem okolišu. Telefon 031 575-777. p NA Tinskem prodamo belo in rdeče grozdje. Telefon 041 478-455. 1444 PŠENICO, ječmen in koruzo za silažo prodam. Telefon 041 759-681. 1445 MEŠANO in sortno belo in rdeče grozdje prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 070 897-014. 1462 BELO in rdeče grozdje ter jabolka za stiskanje ali ozimnico, niso škropljena, prodam. Telefon 031 237-193. 1452 GROZDJE, več sort, laški rizling, sauvi-gnon, chardonnay, prodam. Telefon 041 836-745. 1466 KAKOVOSTNO mešano belo grozdje: rizling, šipon itd., cena 0,45 EUR, prodam. Telefon 5804-209 ali 041 692-681. 1472 KAKOVOSTNO grozdje, sort laški rizling, modra frankinja, žametna črnina, prodam. Telefon 031 397-497. 1475 GROZDJE, mešano, belo, sončna lega, Babna Gora, prodam. Telefon 031 812-007. 1482 BELO in rdeče grozdje prodam. Možna dostava. Telefon 041 851-411. p GROZDJE, belo, rdeče in domača jabolka prodam ali menjam za smrekov les. Telefon 031 637-267. 1488 DOMAČE grozdje, ni škropljeno, prodam. Telefon 031 276-086. 1491 25 arov koruze za siliranje ali za žito prodam. Telefon 041 631-230. 1493 RUMENO šmarnico ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 621-283. 1494 GROZDJE (šmarnica in Jurka) prodam. Telefon 031 434-714. 1495 500 kg grozdja na brajdi (jurka) prodam v Začretu pri Ljubečni. Telefon 051 621-738. 1498 GROZDJE, rdeče, modra frankinja in žametna črnina, prodam. Cena 0,40 EUR/kg ali po dogovoru. Telefon 031 464-953. p GROZDJE žametna črnina, modra fran-kinja, belo mešano, kraj Dekmanca (Bistrica ob Sotli), prodam po 0,50 EUR. Telefon 041 471-910. 1507 NA Tinskem prodamo mešano belo grozdje (rizling, šipon, pinot, muškat) ter modro frankinjo in žametno črnino. Telefon 031 399-482 ali 031 805-808. 1508 MEŠANO belo grozdje (virštanjski vinorodni okoliš) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 785-767. 1509 GROZDJE jurka, v brajdah, ni škropljeno, prodam. Cena 0,40 EUR, obrati boste morali sami. Telefon (03) 5793-453, Gorica pri Slivnici. 1510 JABOLKA za »prešanje« prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 573-8019. l 124 GROZDJE in mošt, belo in rdeče, Šmarje pri Jelšah, prodam. Telefon 031 337361. p GROZDJE, belo, iz virštanjskega okoliša, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Ni besed več tvojih ne stiska toplih rok. Ostal le nate je spomin in srce polno bolečin. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in bratranca FRANCA MAROTA iz Olešč 47 nad Laškim (19. 9. 1961 - 25. 8. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam nesebično pomagali, izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala ZD Laško, gospodu župniku Iztoku Hanžiču, pevcem, govornikom, gasilcem in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marica, hči Simona, sin Boris in ostali njegovi najbližji Tiho se je življenje poslovilo, tiho svetlobo v temo spremenilo, a na koncu te noči nova luč življenja večnega gori ... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica VINKA KROFLICA z Ljubečne (6. 1. 1939 - 16. 8. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo Daniju Arčanu in Marjanu Kukoviću za pozornost in spremstvo v bolnišnico ter osebju oddelka za intenzivno in interno medicino bolnišnice Celje za nego in skrb. Hvala gospodu župniku Janku Ivančiču za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Hvala tudi PGD Ljubečna in KS Ljubečna. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sestra Nežika z možem, brat Franci, nečakinja Ivica in nečak Srečko z družinama ter ostalo sorodstvo L 122 PODARIM STARE sorte jabolk, bio jabolka, podarim. Telefon 070 367-257. 1497 KUPIM KOTEL za žganjekuho ali Gorenje Muto kupim. Telefon 031 802-999. Š 44 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka FRANCA ANDERLIČA iz Šempetra v Savinjski dolini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem za vse darovano. Zahvala gospodu dekanu za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar za opravljene pogrebne storitve, govornici gospe Ivanki in pevcem za odpete pesmi slovesa. Vsem še enkrat hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Jožica, sinova Bogdan in Milan z družinama OSTALO ZAPOSLITEV 1 RAZNO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ali kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p AVTOPRIKOLICO, homologirano, dolžine 1,5 x 1 m in 0,50 m višine, prodam. Stranice so obložene z alu pločevino, debelina 3 mm. Nosilnost je 650 kg. Prirejena je za prevoz tovora dolžine do 3 m. Telefon 041 560-539. 1439 CISTERNE, nerjaveče, za sok ali vino, 10, 80, 70 in 50 l, prodam. Telefon 070 277-772. 1477 DOMAČO, naravno sušeno koruzo, obiralec koruze Tornado 40, malo rabljen, prvi lastnik in tračni obračalnik Sip 200 prodam. Telefon 041 261-676. 1487 NOVO žensko kolo na prestave, manjši mlin za grozdje in 100-litrski sod izvedbe Inox ugodno prodam. Telefon 031 734-139. p JABOLKA za ozimnico in predelavo ter hrastov sod, 950 l, prodam. Telefon 040 524-780. 1499 ZELO lepo ohranjen vinski sod, 450 l, prodam po simbolični ceni. Telefon (03) 5795-602. 1505 OTROŠKO kolo, 14 in 20 col, prodam. Telefon 031 276-086. 1491 BOBOVEC na drevju in prikolico za muto, okrogel priklop, prodam. Telefon 040 575-924. Š 48 za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si AVTO Princ, d. o. o., Bukovžlak 63a, 3221 Teharje zaposli avtokleparja. Telefon 041 372-085. 1364 MESARSTVO Jure, Griže 39a, zaposli trgovko in mesarja za delo v trgovini. Telefon 041 634-515. 1483 Ш117Г muzejnovejšezgodovinekelje POZDRAV NOVEMU ŠOLSKEMU LETU S KONCERTOM GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011 ali 041 531-976. 1451 IŠČEM soplesalko, starejšo, za vadbo družabnih plesov. Telefon 040 306-497. 1501 GROZDJE (jurka in šmarnica), od 300 do 400 kg, prodam. Kupim 80-litrsko »prešo«. Telefon 041 976-668. 1503 Dragi otroci! V soboto, 15. septembra 2018, vas med 9. in 13. uro vabimo v Otroški muzej Hermanov brlog na pozdrav novemu šolskemu letu. Brezplačno si boste lahko ogledali razstave v Otroškem muzeju. Ob 11:45 pa se boste skupaj s Hermanom Lisjakom odpravili v Narodni dom na opoldanski komentirani koncert za otroke in mladino: Štirje letni časi, v izvedbi Zagrebškega komornega orkestra s solisti. Težka je bila tvoja življenjska pot. Veliko si delal, veliko trpel, vendar plemenito srce si imel. Huda bolezen nam vzela te je, a spominov nate nam ne more vzeti nihče. ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi preljubega moža in atija JOSIPA TRUSKA iz ulice Pod gabri 9 v Celju (14. 10. 1963 - 24. 8. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz ulice Pod gabri 9, sodelavcem Dimnikarstva Celje in sodelavcem Hotela Triglav Dobrna, družini Pirh za vso darovano cvetje, sveče ter vso pomoč in podporo v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki so nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem in gospodu župniku Srečku Hrenu za pogrebno slovesnost. Žalujoči: žena Jožica, sin Dražen in ostalo sorodstvo Letiš, zdaj pripela krila si, povsod, kamor grem, strah me ni. Če padem na tla, čuva me perje angela. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, hčerke, sestre, babice, svakinje, tete in botre MARIJE PODVRŠNIK iz Zavrha pri Galiciji (5. 12. 1954 - 9. 8. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter z nami delili žalost in bolečino. Hvala za vsa izražena sožalja, sveče, darovano cvetje, svete maše in denar za obnovo cerkve. Hvala celotnemu zdravniškemu osebju. Za lep in svečano opravljen cerkveni obred se iz srca zahvaljujemo gospodu župniku Janku Cigali. Iskrena hvala skupini M. J. A. V., Kvatropircem, Joži Kališnik za ganljivo odpete pesmi ter pogrebni službi Ropotar za spoštljivo opravljeno delo in prijaznost. Hvala za vsako izgovorjeno besedo podpore in tolažbe, še posebej govornicam Špeli, Jasmini in Marini. Hvala vsem, ki ste pomagali, ki ste ji pomagali na njeni zadnji poti in nam svojcem omogočili mirnejše slovo. Najlepša hvala vsem vam, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poti v večnost in svetlobo. Žalujoči: vsi njeni Vstopnine ni! Več info na http://www.muzej-nz-ce.si Poroke Celje Poročili so se: Helena KO-DIĆ in Srečko KUDER, oba iz Celja, Edith PALISKA iz Izole in Tom COSTO iz Šentjurja, Dragana TRIVUNOVIĆ iz Velenja in Andrej OJSTERŠEK iz Celja. Šentjur Poročila sta se: Nataša KLAKOČAR iz Šentjurja in Jure ROMIH iz Vrh. Mozirje Poročila sta se: Anita FAZLIĆ iz Hrastnika in Sedin SULJIĆ iz Avstrije. novi tednik vMiAt? г mm j! Laško Poročili so se: Vesna KRAJNC in Janko TOMA-ŽIČ, oba iz Celja, Elizabeta SALOBIR iz Trnovelj in Jasmin REDŽIĆ iz Komende. Žalec Poročili so se: Tajda MENIH iz Velenja in Grega KNEZ iz Gaberk, Maja DUŠIČ iz Žlaborja in Janez STERNAD iz Zgornjih Gorč, Mateja SVRŽNJAK in Dragec SVRŽNJAK, oba iz Žalca, Monika RAZBORŠEK iz Dolenje vasi in Andrej FLUHER iz Maribora. Velenje Poročili so se: Nada SER-MEŽANSKI iz Avstrije in Darmin GUTIĆ iz BIH, Nadja HRIBERNIK in Davor MIJA-TOVIĆ, oba iz Avstrije. Smrti Celje Umrli so: Jožef KOLČAN iz Celja, 70 let, Marjan RA-JOVEC iz Tabora, 59 let, Mi- lan PAVLOVIČ iz Celja, 95 let, Štefan BREZOVŠEK iz Klenovega, 91 let, Adelbert OJSTERŠEK iz Ojstra, 75 let, Dragan BRDAR iz Pariželj, 65 let, Stanislav KORADEJ iz Raven pri Šoštanju, 78 let, Jožefa OBREZA iz Studenc, 84 let, Franc ANDERLIČ iz Šempetra v Savinjski dolini, 75 let, Mirjana ŠARANOVIĆ iz Velenja, 76 let, Slobodan PETROVIĆ iz Celja, 70 let. Žalec Umrli so: Franc ČULK iz Prekope, 79 let, Julijana ZU-PANC iz Dobriše vasi, 90 let, Olga PAPINUTTI iz Ločice pri Vranskem, 90 let, Bogdana COKAN iz Gotovelj, Ivan DIACI iz Šempetra v Savinjski dolini, 87 let. Velenje Umrli so: Frančišek LO-KOŠEK iz Velenja, 77 let, Ivan BIZJAK iz Šoštanja, 69 let, Zvonimir ŠTAMOL iz Velenja, 64 let, Štefanija MIKUŽ iz Topolšice, 95 let, Neža KO-LAR iz Velenja, 85 let. 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 13. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 14. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. JUICE WRLD - LUCID DREAMS (4) 2. RUDIMENTAL FT. MAJOR LAZER - LET ME LIVE (6) 3. YEARS & YEARS - IF YOU'RE OVER ME (3) 4. JONAS BLUE FT. JACK & JACK - RISE (4) 5. SELENA GOMEZ - BACK TO YOU (5) 6. CAMILA CABELLO FEAT. SWAE LEE - REAL FRIENDS (2) 7. LIFE OF DILLON - AMERICAN GIRL (1) 8. NICKI MINAJ FT. ARIANDA GRANDE - BED (3) 9. MARTIN GARRIX FEAT. BONN - HIGH ON LIFE (2) 10. ELLE KING - SHAME DOMAČA LESTVICA 1. ŽAN SERČIČ & GAJA PRESTOR - NAZAJ (5) 2. SIDDHARTA - A.M.L.P. (1) 3. ANIKA - POGLEJ ME (6) 4. NIPKE - ČE NE BOŠ PROBU (2) 5. EMKEJ - RDEČE OČI (5) 6. SAŠA LEŠNJEK - NAJINO POLETJE (4) 7. ANABEL - KLIC STRAN (1) 8. I.V.Y - PARFUM (3) 9. LAURYLIN & JAN BOGATIČ - SANJAL BOM (3) 10. MARKO HATLAK BAND - PO SLEDEH (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CALVIN HARRIS & SAM SMITH -PROMISES CAPTAIN CUTS & ZOOKEPER FEAT. GEORGIA KU - DO YOU THINK ABOUT ME PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ZLATKO FT. SEVERA GJURIN -KARAVANA GRE NAPREJ FLIRRT - 20 LET NAZAJ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. mače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 15. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 16. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 17. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 18. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 19. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Ans. Stanka Fajsa: Kakor metulj 2. Lunca: Ti si drugačen 3. Juhej: Pojem ti, oče 4. Mladi godci: Le kdo te ne bi 5. Opoj: Združena v sreči novi tednik 90 ,6 95,1 95,9 K 30,3 rad io celje 1 Vednc? г штј! KINO VELENJE PETEK 18.00 Codelli - igrano-dokumen-tarni film; premiera s filmsko ekipo 18.15 Moja žirafa - družinski 20.15 Črni KKKlanovec - drama, kriminalni Kino CINEPLE Spored od 13. 9. do 19. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Christopher Robin - fantazijski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 17.50 sobota, nedelja: 13.30, 15.45, 17.50 Črni KKKlanovec - drama, kriminalni od četrtka do srede: 18.10 Fantastično popotovanje Faki-ja, ki je obtičal v Ikeini omari - premiera; drama, pustolovski Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.50 sobota, nedelja: 13.30, 15.50, 17.50 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 sobota, nedelja: 14.50, 16.50 Mamma Mia: Spet začenja se! - muzikal, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.20, 19.50 petek, sobota: 15.40, 18.20, 19.50, 22.10 Megalodon: Predator iz globin - akcijski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 20.20 petek, sobota: 16.00, 20.20, 22.35 Milo za drago - misteriozni, kriminalni, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.00 petek, sobota: 18.00, 20.00, 22.20 Misija: Nemogoče Izpad - akcijski, pustolovski, triler od četrtka do srede: 20.10 Nuna - grozljivka, triler četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.30, 20.30 petek: 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 sobota: 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 nedelja: 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Pokvarjeni pliškoti - akcijski, komedija, kriminalni od četrtka do srede: 16.10 Pravičnik 2 - triler, akcijski od četrtka do srede: 20.50 Predator: Vrnitev - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 18.50, 21.00 Skrivno življenje mačk - animirani, pustolovski, sinh. od četrtka do srede: 15.30, 17.40 Skrivno življenje mačk - animirani, pustolovski, sinh., 3D sobota, nedelja: 14.00 Vohun, ki me je nategnil - komedija, akcijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.40 sobota, nedelja: 13.40, 20.40 ČETRTEK 19.00 Vsi vejo - drama PETEK 18.00 Prenovljeni Marvin -drama 20.00 Vsi vejo - drama SOBOTA 17.45 Vsi vejo - drama 20.00 Prenovljeni Marvin - drama NEDELJA 18.00 Prenovljeni Marvin - drama 20.00 Vsi vejo - drama SREDA 19.00 Vsi vejo - drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 13. 9. 18.00 Galerija Velenje_ Ančka Gošnik Godec odprtje ilustracij za velike in male otroke 19.00 Dvorec Novo Celje Skrivnosti Fanny Hausmann ter Dokumenti in prividi njene podobe predstavitev knjige in odprtje razstave ob 200-letnici njenega rojstva 19.30 SLG Celje_ Bela Pinter: Naše skrivnosti premiera; izven abonmaja PETEK, 14. 9. 19.00 Galerija F-bunker Velenje Bova oblake torej odprtje razstave Nede Hafner 19.30 SLG Celje_ Bela Pinter: Naše skrivnosti abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v soboto in torek ob istem času 22.45 Nuna - grozljivka SOBOTA 18.00 Črni KKKlanovec - drama, kriminalni 18.15 Moja žirafa - družinski 20.00 Codelli - igrano-doku-mentarni film 20.30 Nuna - grozljivka 22.30 Pokvarjeni pliškoti - akcijski, komedija, kriminalni NEDELJA 16.00 Moja žirafa - družinski 18.00 Nuna - grozljivka 19.00 Codelli - igrano-doku-mentarni film 20.30 Pokvarjeni pliškoti - akcijski, komedija, kriminalni DOGODKI MEDl3.9.in 20.9.2018 PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 17. september, Kolo sreče. 67 babjepolskih iveri ob 17.30 Dogodek v okviru U30 TOREK, ŠOLSKI CENTER CELJE - UČILNICA Bl2 18. september, Karierni dan za poklice v letalstvu ob 13. uri v Sodelovanju z Regijskim študijskim središčem TOREK, LEVSTIKOVA DVORANA 18. september, Proces prisotnosti ob 17. uri Predava Romana Strašek SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 19. september, skrivnosti letenja ob 17- uri Poletimo s čopičem ČETRTEK, SEJNA SOBA 20. september, Bralno-pogovorna urica ob 17. uri Program vodi Silvo Pur NE KNJIŽNA UGANKA ZA NAJMLAJŠE SPREGLEJTE! v Knjižnici pri Mišku Knjižku izpolnite knjižno uganko z bogatimi nagradami NE SKRIVNOSTI LETENJA SPREGLEJTE! Razstava na ogled v času od 1. do 30 septembra v kleti in prvem nadstropju knjižnice 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Hmeljska princesa opereta Radovana Gobca; tudi v soboto ob istem času 19.30 Galerija Nazarje Danijela Lončar: Srečnolonice odprtje razstave ilustracij in predstavitev slikanice; avtorico bo predstavila zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn SOBOTA, 15. 9. 12.00 Narodni dom Celje Štirje letni časi koncer; Zagrebški komorni orkester s solisti, finalisti mednarodnega tekmovanja Oskar-Rieding, opoldanaski komentiran koncert za otroke in mladino; vstop prost 18.00 Grad Podsreda_ Apsyrtides odprtje razstave; mozaiki in skulpture Tomaža Hartmana NEDELJA, 16. 9. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 18.00 Galerija Velenje_ Ančka Gošnik Godec: Ilustracije za velike in male otroke odprtje razstave TOREK, 18. 9. 18.00 Velenjski grad_ Čudoviti svet živali odprtje Pikine fotografske razstave 19.00 Narodni dom Celje Vesperae Musicae: Godalni sekstet -Schönberg in Brahms koncert komornega ansambla vodilnih slovenskih mladih godalcev NAPOVEDNIK 23 SREDA, 19. 9. 8.00 do 12.00 Žalec 11.00 Galerija na prostem pri pošti Velenje Naše ulice in ceste odprtje razstave 18.00 Dom kulture Velenje Osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Velenje podelitev najvišjih občinskih priznanj 18.00 Celjska kulturnica Celjski umetnik Bori Zupančič z gostom se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec; dogodek bodo popestrili učenci Glasbene šole Celje Ostale prireditve ČETRTEK, 13. 9. 19.00 do 20.30 Celjski dom Uvodni info o pomoči in izcelitvah po duhovni poti informativno predavanje s pomočjo učenja Bruna Groeninga; vstop prost PETEK, 14. 9. 12.00 Kamrica, medgeneracijski center Vojnik Marmelade in džemi po domače delavnica 14.00 do 20.00 Po Trški cesti v Podčetrtku Ob prazniku občine Podčetrtek: srečanja pod gradom, kuhna pod gradom predstavili se bodo ponudniki hrane in pijače z zabavnim programom; vstop prost 15.00 Športni park Šempeter 42 maratonov v 42 dneh, Športni dobrodelni projekt, gibanje za male viteze Podeželska tržnica 20.00 Celjski dom Štrukljev pohod 8.00 Celjska cesta Vojnik 5. memorial Strelskega društva Bratov Dobrotinškov 9.00 Titov trg Velenje Velenje se predstavi: Tek očkov 8.30 do 23.00 Gimnazija Celje -Center in mesto Celje Naših 100+6 Pridi, Pomagaj! Zmagaj dobrodelni rekreativni dogodek-start pri GCC ob 8.30, ob 20.00 koncert zasedbe The Šlagers z gosti pri Vodnem stolpu; ob slabem vremenu koncert v športni dvorani GCC 13.00 Igrišče Vojnik Piknik s srečelovom in nastopom pevskega zbora 15.30 Pred Gasilskim domom v Socki Gasilska prireditev PGD Socka gasilsko tekmovanje, prevzem novega gasilskega vozila ter zabava z ansamblom Vagabundi 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev 19.00 Titov trg Velenje Jelena Rozga koncert NEDELJA, 16. 9. 6.00 Odhod iz Migojnic Pohod Gozd Martuljek Kurji vrh 8.30 Tenis igrišče pri POŠ Trje Pari nad 95 let tenis turnir 17.00 Knjižnica Vojnik Zamenjaj oblačila si Tri morja potopisno predavanje; gostje: KUD 567, RECI DESIGN, podobe recikliranja; vstop prost SOBOTA, 15. 9. 5.00 Odhod izpred pisarne PD Žalec Pohod na Viševnik 6.00 Odhod iz Migojnic 10.00 Športni center Žalec Družina kolesari 14.00 Graščinski park na Frankolovem Iskanje izgubljenega zlatega prstana na Lindenškem gradu PONEDELJEK, 17. 9. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju... 17.30 Osrednja knjižnica Celje Kolo sreče. 67 babjepolskih iveri predstavitev knjige Alenke Veber v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 7.00 Odhod iz Migojnic Srečanje Zasavcev in Savinjčanov na Mrzlici 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Predstavitev majevskega koledarja z Natalijo Resnik Gavez TOREK, 18. 9. 10.00 Osrednja knjižnica Celje Bridž predavanje Tolje Orača s predstavitvijo igre v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 10.00 Planet generacij - UPI Ljudska univerza Žalec Turčija in Indonezija potopisno predavanje 17.00 Osrednja knjižnica Celje Proces prisotnosti predstavitev knjige Romane Strašek 17.00 Mestna knjižnica Velenje Svetlobna terapija (Biopron) predavanje Lidije Topolovčan 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Kuba potopisno predavanje Maje Lukanc in Mateja Čemažarja SREDA, 19. 9. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Skrivnosti letenja: Poletimo s čopičem likovna delavnica z Dolores Ponoš; primerno za otroke od 4. leta starosti naprej 17.00 Galerija Velenje_ Družinska urica vodstvo in ustvarjalna delavnica z ilustratorko Evo Margon; primerno za otroke starejše od petih let 17.00 Mestna knjižnica Velenje Filmoljubci beremo knjige filmski krožek za najstnike 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Med Kakanijo in Wilsonio: Poklicne in politične preizkušnje Hansa Schwagla alias Ivana Švegla knjigo bo predstavil dr. Andrej Rahten 20.00 Celjski mladinski center Večer argentinskega tanga: Milonga plesni večer celjskih plesalcev tanga; vstop prost Dobrodelne prireditve SOBOTA, 15. 9. 18.00 Velenjska plaža Pikin ultra 24-urni tek humanitarni tek; prostovoljno štartnino pa namenili za otroške športne počitnice Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje Vaš zakaj A nas zato. Vsak ponedeljek iščemo ob 12.15. Ш odgovore na шШ vprašanja poslušalcev. 05 4225148 radio@ntrc.5i Prešernova 19,300 0 Celje Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Stari grad Celje - stranska dvorana Romanskega palaci-ja: razstava Življenje v knežjem mestu, članov Kulturno prosvetnega društva Svoboda Celje; do 30. 9. Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: Mednarodna skupinska razstava Vse naše skrivnosti/ All of Our secrets; do 23. 9. AQ galerija: fotografska razstava Foto kluba Štore Steel If you don't ride, you don't know; do 31. 12.; razstava Tine Urbajs, Nejca Dreva, Zale Kramperšek in Neli Zlatoper: IV; do 1.10. Celjski mladinski center: fotografska razstava Jane Selič, Življenje in vse kar pride zraven; do 23. 9. Celjska kulturnica: slikarska razstava Jožeta Barachinija, člana KD Svoboda Celje; do 3. 10. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: razstave fotografij Vinka Skaleta Korenine; do 11. 9. Galerija kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Marjan Smu-kavc, Srečanja; do 30. 9. Likovni salon Celje: razstava Paula Muhr: Rage!; do 14. 10. Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Foto klub Štore Steel If you don't know; do 31.12.; razstava Mateja Ocvirka, Društva in društveno življenje na območju Občine Štore do 2. svetovne vojne; do 15. 9. Knjižnica Laško: Strokovno, znanstveno in domoznansko delo prof. dr. Toma Korošca; v času odprtosti knjižnice do 30. 9. Savinov likovni salon Žalec: razstava likovnih del sekcije KUD Žalec. Interier in avtoportret; do 26. 9. Muzej na velenjskem gradu: Z veslom in peresom po svetu; do 30. 9.; Center Rinka Solčava: razstava Johann Gabriel Seidl (18041875); do 21. 9. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilago- jeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Obiščite nas na spletu! Najpomembnejše informacije iz regije za vas! Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Ko-merički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE • • www.trgovinejager.com OTVORITVENA Г |Au cR PONUDBA od 13.9. do 18.9.2018 SVINJSKO PLEČE Postrežno 1 kg PISCANGA KRILA IK Postrežno 1 kg OMAKA BARILLA Paradižnik 400 g TESTENINE BARILLA Špageti 1,5,7 Polžki št. 91 Rebrasti peresni Svedri 500 g ["JAGER tehnika Likalna postaja TEFAL Fasteo SV6040E0 T keramična likalna plošča, kapaciteta posode za vodo 1,2 L Tefal 5Q 90 /EUR Sesalec ROWENTA RO 3724 vhodna moč 750 W, ciklonski sistem brez vrečke, za vse vrste ^talnih oblog Prenosnik Lenovo V110-15AST 2- jedrni AMD E2-9010 (2.0 GHz osnovno, turbo način 2.2 GHz) diagonala 39,6 cm (15,6"), trdi disk 500 GB, integrirana AMD Radeon R2 Graphics, ločljivost 1366 x 768 px - nebleščeč zaslon, garancija 2 leti (baterija 1 leto) 19999 -EL.BI Sijalka varčna energij s k razred A 6.400 K E27 15 W 069 EUR Tiskalnik Canon Pixma MG2550S barvni, skeniranje, InkJet Canon 3Q99 S #EUR CENTER JAGER CELJE DEČKOVA CESTA Delovni čas: Ponedeljek - petek: 700-2000 Sobota: 700-1900 Nedelja: 730-1 300 jAGER tekstil OTVORITVENI 25% POPUST NA VSA OBLAČILA IN OBUTEV ŠPORTNI ČEVLJI DIAMOND 622P5K 2.0 Vel.: 38 - 46 Zgornji del iz naravnega usnja ilWIMIM TAKOJ CENEJE REDNACENA 69,90 3990 / EUR MUSTANG* TOM TAILOR sQQmi alpina Ted ni ko ve ^zaodbe Št. 37 / Leto 73 / Celje, 13. september 2018 V Žalcu poustvarili vzdušje pred 150 leti str. 34-35 90 let delovanja Na krilih sveta Ljubiteljev čilija je vsako Aerokluba Celje str. 31 str. 36-37 leto več str. 38-39 26 INTERVJU »Celjske plemkinje so bile močne ženske« Irena Gorenšek: »Srednji vek ni bilo mračno obdobje« - Celjsko zgodovino premalo izkoriščamo za promocijo mesta Irena Gorenšek je že osem let članica Društva ljubiteljev srednjega veka druščina Zlate ostroge, ki raziskuje življenje ljudi v 15. stoletju in ga poustvarja. Ne predstavljajo vitezov ali plemičev, ampak preproste ljudi svobodnega rodu, ki služijo vojski nekega plemiča na območju današnje Slovenije. Njihovo rekonstruiranje temelji na konceptu žive zgodovine. To je obujena zgodovina, je živ čutno-nazorni muzej brez vitrin, v katerem lahko oblikovalec natančno začuti utrip določenega trenutka v človeški zgodovini. Gorenškova je bila tista, ki je novo razstavo Platno življenja dinastije Celjskih na Starem gradu na pobudo Zavoda Celeia Celje tudi izpeljala tako, da je mogoče pobližje začutiti način življenja določenih ljudi v srednjem veku. Vse osebe, ki so predstavljene na razstavi, so oblečene v oblačila tedanjega časa in vsa oblačila so delo Irene Gorenšek. Ta je s krpicami povezana že vse življenje. Že od otroštva obožuje oblačila, zato je želela študirati kostu-mografijo v Pragi. Stvari so se obrnile drugače, ostala je v Sloveniji in je svoje oblikovalske sposobnosti pokazala v slovenskih tekstilnih podjetjih, med drugim tudi v Topru. Na Starem gradu Celje je na ogled nova stalna razstava, kjer je veliko vaših zamisli. Ta razstava je drugačna od ostalih razstav. Kaj lahko obiskovalec Starega gradu vidi na njej? Zavod Celeia Celje je dal pobudo za razstavo in nas člane druščine Zlate ostroge povabil 1 r C /A /Л1 /-ЧТ ТЛ1Л "11 1 (A /-\T '"I Iv ouuciuvaiiju. uuguvuina za projekt je Snežana Gabrovec, ki je tudi avtorica naslova razstave, sama sem pripravila idejno zasnovo, sešila kostume in vodila projekt v imenu društva. Pri postavitvi so sodelovali še Blaž Berlec, Joe Čudovan, Jure Prepadnik, Tina Balant, Jurij Mikuletič, Martin Fujan in Ajda Mladenovič. Strokovno nam je veliko pomagal Pokrajinski muzej Celje, še posebej Rolanda Fugger Germadnik. Ideja je bila, da bi v stolp nad Pelikanovo potjo postavili karkoli iz časa celjske dinastije. Zelo veliko gradov po Evropi ima podobne postavitve, kar je nadgraditev obstoječih razstav. Razstava je razdeljena na tri dele. V prvem delu je predstavljena orožarna, nato sledi soba grajskega kronista, v tretjem nadstropju je grajski upra-vljalec, kastelan. Zakaj ste se odločili ravno za te tri prostore? Stolp nad Pelikanovo potjo je premajhen prostor, da bi vanj umestili dinastijo Celjskih, zato smo si postavitev zamislili tako, da lahko predstavljamo še druge osebe, ki so živele na gradu. Vsak grad je imel oskrbnika, zato smo žele- li predstaviti njegov prostor. Pomemben je bil prostor za orožje, pomembno je tudi, da so imeli Celjani svojo kroniko, ki jo je pisal grajski kronist že v času Hermana II. Podatki kažejo, da jo je pisal minoritski menih. V vsakem prostoru so replike stvari, ki so jih uporabljali v tistem času. Večina jih je prišla izpod vaših rok. Poskušali smo najti čim več izdelkov, ki so bili v uporabi pri tem sloju prebivalstva. Ne verjamemo, da je bilo pri slovenskem plemstvu bistveno drugače kot drugod po Evropi. Zato se mi zdi razumljivo, da smo izhajali še iz ostalih gradiv, ki jih Celjani niso imeli. Replike smo naredili po slikovnih in ostalih virih, marsikaj smo naredili sami, nekaj smo kupili tudi v tujini, kjer imajo široko razvejano obrtništvo. Da so imeli Celjski grofi kronista, nakazuje, da so se šteli za zelo pomembno dinastijo, ne? Ta kronika je edinstven primer v slovenskem prostoru. Original se ni ohranil, ohranjeni so prepisi, enega hranijo v Osrednji knjižnici Celje. Trenutno je na ogled na razstavi o Veroniki Deseniški v Pokrajinskem muzeju Celje. Kaj je kronist zapisoval? V celjski kroniki je zapisoval podatke, ki so se mu zdeli pomembni, in to, kar je o Celju prebiral v literatur. Opisoval je zgodovino Celja od Rimljanov naprej, zapisal je, kako so živeli Celjani in pomembne podatke. Začel je pri Žovneških gospodih in končal celjsko zgodovino z umorom Ulrika II. v Beogradu leta 1456. Nekaj je tudi zapisov, kako se je pokojna Ulrikova žena Katarina Brankovič pogajala s Habsburžani za posestva. Ali je v kroniki zapisano, kakšno je bilo dnevno življenje na gradu? »Ulrik II. je približno leta 1430 romal v Compostelo. Jf Prav tako je z njim potovalo bogato spremstvo, šestdeset oklepljenih vitezov. Zanimivo je, da se je za to potovanje zadolžil pri očetu in še nekaterih drugih.« INTERVJU 27 »Čeprav je zgodovina precej na strani moških, celjska zgodovina dokazuje, da so bile ženske ne glede na podrejen status močne, pomembne, odločne in da so ostale v spominu.« Tega je zelo malo. O vsakodnevnem življenju je vedno malo zapisanega, opisani so samo dogodki, ki so jih kronisti ponavadi zapisali v presežnikih. O navadnem dnevnem življenju lahko razbiramo iz drugačnih knjig. Poznamo podatke o pobiranju davka, seznam sodnikov, opisani so nakupi orožja, največ o življenju človeka lahko razberemo iz slik in s fresk. Ali je imel kronist na gradu svojo sobo? Mi smo jo postavili na grad, a možno je, da je bila v knežji palači. To je bila majhna soba, kjer je imel prostor za pisanje in sestavljivo posteljo. Življenje grajskega kronista je bilo skromno, malo bolj razkošno je bilo življenje kastelana. Mi smo predstavili življenje sredi 15. stoletja, pravih podatkov o kastelanu ali upravniku gradu nimamo. Zato smo poiskali primer, kaj bi lahko imel v svoji sobi. Kostumi kastelana in žene so izdelani po predlogah iz slikovnih zapisov iz tega obdobja. Pohištvo je izdelano ročno in zanimivo je, da je bilo večinoma sestavljivo. Predvidevamo, da so imeli radi udobje tudi na potovanjih in da so s sabo odpeljali tudi svoje pohištvo. Kakšna so bila potovanja in zakaj so se odločili zanje? Zanimivo je, da iz kronike kastiljskega in aragonskega kralja vemo, da je Ulrik II. približno leta 1430 potoval na romanje v Compostelo. Na tej poti je obiskal oba omenjena kralja, prejel tudi znake viteških rodov, znak vaze in ogrlico ribje luske. Prav tako je z njim potovalo bogato spremstvo, šestdeset oklepljenih vitezov. Zanimivo je, da se je za to potovanje zadolžil pri očetu in še nekaterih drugih. Del imenskega seznama obstaja. Zato smo se odločili, da bomo za kastelana izbrali nekoga iz spremstva, ki ga je spremljal na tej poti in mu je bil dovolj zvest, da mu je Ulrik II. podelil v oskrbo Stari grad. Žena kastelana ima obleko izdelano iz replike španskega brokata, kastelan ima na kapici Jakobovo školjko, kar dokazuje, da je bil na romanju. Žena kastelana je oblečena v bogato oblačilo, ki ste ga sešili sami. Koliko časa je trajalo šivanje? Tudi menihova in kastelanova oblačila so sešita iz materialov, ki so bili tedaj v upora- bi, volna, lan, žamet, svila, brokat z vsemi dodatki, ki so replike. Vse je ročno narejeno. Nisem štela ur, ki sem jih preživela ob šivanju. Kakšne tri mesece pa sem zagotovo porabila za šivanje ene obleke. Vse je narejeno brez pomoči šivalnega stroja. Tako je. Ves čas, odkar se ukvarjam s šivanjem kostumov, ugotavljam, da ti ne zaživijo pod strojem, ne dobijo videza in mehkobe, kot če jih sešijem na roke. Ali so se oblačila srednjega veka razlikovala med prebivalci južne in severne Evrope? Seveda, zelo. Nemško območje je bilo drugačno od francoskega ali angleškega. V Italiji so spet drugačne podnebne razmere in so prebivalci imeli svoje privilegije. Poročene žene tistega časa so imele lase pokrite, razen v Italiji, kjer so imele povite le s trakovi. V tistem času je imela poročena ženska pokrivalo na glavi. Srednji vek je pogosto povezan z mračnim vzdušjem, a po vašem pripovedovanju ga ne bi mogli tako opisati. Kako so živeli prebivalci Celja? Po naših raziskavah so živeli podobno kot v ostalih mestih Evrope. Mesta so imela meščane in ostale, ki niso imeli statusa meščana. Celje je imelo obrtnike, Žide, ki jih je Herman pregnal. Vsak sloj je imel svoj svet. Bila so pravila, ki so jih upoštevali ali tudi ne. Da srednji vek ni bil mračen, dokazujejo vesela glasba in radoživi plesi. Mračen zagotovo ni bil v višjih slojih, plemiških, saj to potrjujejo barvita oblačila, pohištvo, nakit in tapiserije, s čimer so razkazovali svoj prestiž. »Ves čas, odkar se ukvarjam s šivanjem kostumov, ugotavljam, da ti ne zaživijo pod strojem, ne dobijo videza in mehkobe, kot če jih sešijem na roke.« V tistem času so imeli tudi bakrene, srebrne in celo zlate posode. V Celju so imeli v tistem času tudi zlatarja, kar je pomemben podatek, saj vemo, kakšno prebivalstvo je živelo v mestu. Iz zapisov, ki jih je izbrskala Tina Balant, lahko potrdimo, da je v Celju živel zlatar, kar pomeni, da so v Celju ljudje kupovali nakit ali zlate predmete. To tudi pomeni, da so v mestu prebivali ljudje, ki so bili dovolj premožni, da so si to lahko privoščili. To spet zanika splošna domnevanja, da je bilo Celje obrobno in slabo razvito mesto. Najprej niti ni bilo mesto, saj je mestne pravice dobilo 11. aprila 1451 z ukazom Friderika II. Pozabljamo, da je bila v tem mestu postavljena knežja palača in nekdo, ki je imel status kneza, je služboval na visoki ravni. V mestu so se vrstili diplomatski in drugi obiski. Mesto je živelo primerljivo z ostalimi mesti. Kaj pomeni za Celje, ko dobi mestne pravice? To pomeni, da so bile uzakonjene določene pravice meščanov. Recimo meščani so dobili pravice do mestnega sveta, davka, hiše in obrambe, mesto je dobilo mestnega sodnika, odpravljeno je bilo tlačanstvo, meščani so imeli pravico do kovancev. Kdo je živel v mestu? Obrtniki s svojimi družinami, vojščaki, ki so imeli svoja bivališča, pri čemer natančnih podatkov ni. Celje je dvakrat pogorelo in ni veliko ohranjenega. Kakšen je bil položaj žensk v tedanjem času? Ali so imele kakšne pravice ali so bile zgolj privesek moških? Predvsem so jih drugače vzgajali in stvari, ki so nam danes nerazumljive, celo grozljive, so bile njim enako sprejemljive, kot so za nas nesprejemljive. Starši so jih že zelo mlade poročili in so že v času otroštva sklenili zanje predporočne pogodbe, s tem so širili vezi in utrjevali politično ozemlje. Z današnjega vidika bi lahko rekli, da so bile velikokrat zgolj predmet trgovanja. Če grobo rečem, so Celjski grofje in knezi zelo dobro trgovali s svojimi ženskami. Grobo rečeno, a je povsem res. Celjan-ke so šle marsikam in tudi v Celje so se poročale plemkinje iz drugih mogočnih rodbin. Mati Hermana II. je bila Katarina Kotromanić, bosanska plemkinja. Katarina Branković, ki se je poročila z Ulrikom II., je bila tako hči bizantinske princese. Dve Celjanki sta se povzpeli do kraljevih kron. Ana Celjska, hči bratranca Hermana II. Viljema Celjskega, se je poročila s poljskim kraljem. Barbara Celjska je bila žena ogrskega, nemškega in češkega kralja ter cesarja Svetega rimskega cesarstva Sigismunda Luksemburškega. Ali so imele te ženske vpliv na evropsko politiko? Odvisno od vsake posebej. Tako kot danes. Ene so bile rade bolj v zaledju, a Barbara zagotovo ni bila takšna. Kdaj vas je začela zanimati zgodovina oziroma s čim vas je prevzel srednji vek? Zgodovina me je vedno navduševala. Že v srednji šoli, ko smo imeli izredno zanimivo profesorico za umetnostno zgodovino. Po srednji šoli sem imela željo, da bi študirala kostumografijo v Pragi, kar se ni uresničilo. Sčasoma je postalo šivanje moj konjiček. V društvu smo zavezani k raziskovanju in ko enkrat začneš brskati po starih arhivih, se ti odpre nov svet. Želiš si samo še in še. Ne moreš se ustaviti, ker te navdušuje ta svet, ki naj bi bil drugačen kot današnji, čeprav ni nič drugačen s perspektive preprostega človeka. Različni značaji ljudi so vedno obstajali. Ali so se ženske ličile? Seveda, nečimrnost je večna. Ene so se ličile, druge se niso. Predvsem je bila močna želja po izstopanju. Poleg tega je bil prestiž za nekatere pomemben takrat, kot je tudi zdaj. Celjski grofje in knezi naj bi predstavljali blagovno znamko Celja. Ali znamo njihovo bogato zgodovino dovolj dobro promovirati? Nismo je izkoristili niti petdeset odstotkov. Če samo pogledamo, kaj vse prodajajo po Evropi kot kulturni turizem, lahko ugotovimo, da je še veliko tistega, kar bi lahko naredili. Velike zgodbe lahko napišemo iz celotne bogate celjske zgodovine. Sodelovanje z muzejem, kjer so strokovnjaki, ki vedo veliko, je prvi korak k promoviranju mesta kot središča zgodovinskega turizma. Imamo zgodovinska dejstva, imamo ljudi, ki bi jih znali uporabiti. Kdo bi moral poskrbeti, da se naša zgodovina še bolje izkoristi v turistične namene? Zagotovo Zavod Celeia Celje in celjski župan, ki naj deluje povezovalno. In naj nastavi dobre ljudi, ki bodo znali narediti prepoznavne projekte. Muzikal Veronika Deseniška že tretje leto uspešno postavlja Celje na kulturni zemljevid. Ste si ga ogledali? Je to po vašem mnenju dobra možnost predstavljanja Celja v Sloveniji in po svetu? Zagotovo. Imajo pa ustvarjalci še možnosti nadgradnje. Muzikal je zelo zanimiv in želim si, da bi postal del repertoarja vsakega poletja. Prav tako mi je bil všeč festival Celjski grad. Stari grad je prostor, nad katerim so navdušeni vsi, ki so kdajkoli nastopili v tem okolju. Znotraj dnevov Živa zgodovina, ko se predstavljate na Starem gradu Celje, imate tudi možnosti pogovora z obiskovalci. Česa si želijo? Obiskovalci si želijo še več informacij. Sploh nas v društvu presenečajo Celjani, ki vedo zelo malo o zgodovini Celja. Na nas samih je, kako bomo promovirali zgodovino Celja. Mislim, da bi se morali učenci in dijaki celjkih šol še več učiti o celjski zgodovini in pogosteje obiskovati ustanove, ki poznajo našo zgodovino. Kako bi predstavili Celje turistu, ki se prvič znajde v njem? Mogoče, da smo mesto, ki je gostilo štiri plemkinje modre krvi. Čeprav je zgodovina precej na strani moških, celjska zgodovina dokazuje, da so bile ženske ne glede na podrejen status močne, pomembne, odločne in da so ostale v spominu. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA »Mislim, da bi se morali učenci in dijaki celjkih šol še več učiti o celjski zgodovini in pogosteje obiskovati ustanove, ki to zgodovino poznajo.« Ko praznuje najuspešnejša občin a Ob občinskem prazniku z nazarskim županomMatejem Pečovnikom Ol)čina Nazarje ima svoj poaznik 18. septembra. Ta je v spomin na leto 1998, ko je bila vpisana nova celotna osnovna šola v republiški register vzs ojno-ioobraževal-nih zavodov.Vsak občrnski praznik je priložnost za raz-mis lek o ačeraj. rdauiea sm jutri vsake lokalne skupnosti. O tem, kako je v Naaaojah, je med pogovorom posoedai tamkajšnji župan. Let)) je naoka-i, praznujr-de občinski prr^z^nila. Kaj je od ianskega v vaši občini bo)jše, ka^keo je napredovala? Obnovljeni so bil- nekateri odseki lokalnih cest v vseh Oreh krajevnih skupnostih. Ob izvedbiteh naložb) smo, kjerje loilo to smiselno, obnovili tudi vodovrdno omrežje in zgsadili javno razsvetljavo. Poleg tega smo obnovili in dogradili doo parkirišči, in aicer pri večsta-novanjski ^t^vbi Zrdrečka cesta 21 in pri podružnični Soli Šmartno rab Dreti, kjer orno - poleg; tega, da smo uredili parkiriSče - agradili čutilno nopraac. Poleg oečjih nalosb ^mo uspeli eo;agot.^čljći1li srdd- Župan Nazarij Matej Pečovnik ctva za vse zakonske odhodke, ki jih moramo kot lokalna skiranout. OOplačali smo tudi ose ivte-diit)!!^ obveznosti. Smo občina, ki ni /zadolžena, in menimo, dat imajo občani r njej primerno življenje. Zato je izkazano vrecejšnje zanimanje, dag bi se določeni ljudje-priselili v našo občino. Vaša občina velja v Sloveniji glede kakovosti življenja kot ena najuspešnejših. Vseeno obstajajo različne potrebe. Iatere so po vašem mnenju največje potrebe vaše občine, kaj postavljate v ospredje? Po analizi, ki jo je opravil časnik Moje Finance, se je BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje | OptiMUM. Vaš osebni Chef. Kuhinjski aparat s 6o letnimi izkušnjami. Za domače profesionalce www.bsh-group.si B/S/H/ Občina Nazarje po tem, kje se najbolje živi, uvrstila na deseto mesto v Sloveniji. Na to so vplivali rezultati s področja gospodarstva, vendar to niso edini dejavniki. Treba se je namreč zavedati, da poskuša občina s številnimi aktivnostmi stalno vplivati na zagotavljanje dobrih pogojev za življenje slehernega občana. Menim, da smo v tem v veliki meri tudi uspeli. Kljub vsemu temu se še vedno kažejo kot prednostna naloga velike potrebe po obnovi cest in vodovodnega omrežja. Skupna točka vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline je gradnja prizidka zdravstvenega doma. To bi morala biti v naslednjem mandatnem obdobju prednostna naloga vseh sedmih občin. Na območju vaše občine sta dva večja vodotoka, Savinja in Dreta. Poleg njiju so še manjši. Kako ste na splošno zadovoljni z zagotavljanjem protipoplavne varnosti in s sodelovanjem države? Ne bi bilo pošteno, če bi rekel, da država na področju zagoiavlionja poplavne varnosti ne naredi nič, vendar je res, da naredi premalo. Po mojem mnenju in po mnenju marsikaterega Zgornje savinjčana bi morali ukrepe za zagotavljanje boljše poplavne varnosti zagotoviti od izvira Savinje in Drete navzdol in ne obratno. Če gledamo zgolj lokalno, bo območje občine Nazarje bolj poplavno varno, ko bo poskrbljeno, da bodo očiščena prodišča in izvedeni določeni ukrepi gorvodno. Pri tem se kaže težava, da država v tem trenutku nima izdelane hidro-loško-hidravlične študije reke Savinje. To pomeni, da država trenutno ne ve, katere ukrepe je treba izvesti, da bi zagotovili za protipoplavno varnost boljše pogoje. Zaradi tega država dodatnih finančnih sredstev za razrešitev te problematike ne more pridobiti. Za vašo občino, ki je gospodarska prestolnica Zgornje Savinjske doline, je zn-čilna zelo molno go -spodarstvo. Kako to občina občuti? Če so podjetja, ki delujejo v občini, uspešna, to vsekakor ugodno vpliva na življenje v njej. To se opazi v zaposlitve- nih možnostih za naše občane in v družbeni odgovornosti godjejj, ki se kaže v pomoči pri delovaoju društev,klubov, javnih ustanov -n pri zagotavljanju dobtega splošnega azdušja, ki vpliva na življenje c občim. BRANjJERANKO Fojo: arhiv Nj (SHERPA) Letošnja priznanja Osrednja prireditev občinskega pravnika Nazadj Ido rek, 18. septembra, v domu kuature. Začetek bo ob 18. uri. Prireditev bo v znamenju podelitve občinskih priznanj. Občina bo letos podelila pet srebrnih in štiri beonastegabe. Srebrne bodo prejeli Peter Lamprečnik, tran Ksefl, BoPs Špor rin, Dore Slapnik in Društvo upokojencev Ngzatje. Občani, ki bodo prejeli priznanja, so dejavni na tazličniV področjih, društvo upokojencev pa ga bo dobido za izvajanji projekia starejši za starejše. Najvišji priznanji Občine Nazarje ska siccr častni občan in zlati grb. Slednji letas ne bo podeljen. Prionn-nje častni občan Občine Nazarje? sta dos-ej prejela slikar Jooe Horvat Jaki in ljubiteljski zgodovinarAleksandea Videčnelk.^ Že od sobote se vrstijo spramljevalne prireditve občinskega prazmkaNazagiO. Danes, 13. septembra, bostana vriti dn lavnica Naš vid - upad voda kotporčsdi-ca različnih bolezenskih stanj in ueadno odprtje parkirišča pri soii v Šmartnim ob Dreti. Delavnrca bo v Centru zaa sat mostojrto učenje Nazarjes obe priredüvS pa se bosta začeli olj 17. uri. JuSri bodo clediR srečanje med člani društev upokojencev sz Nazarij in Mzir-na - Kontanjevice, odprtje razstave slik Darnjele Lončar ter predstavitev knjige Sremlonice in njihove pesmi ter turnir članov Košarkarskega klubaNazarje, ki s^ bo nadaljeval v soboto. V soboto bodo še prireditve Dan krompirja, balinarski turnir ler gledališrka predstava KD Gornji. Grad z naslovom Dig,noza: Fotr! V nedpljo, 16). sepeembra, bodo na vrsti dan odprtih vrat muzeja Vrboveo, žu-pnjski dan in ohroška tomboka. ŠOLA SABLJANJA CELJE Začetni tečaj sabljanja Kdaj: september - oktober Kje: OŠ Hudinja V S ElM OlB C A N K A M IN OBČANOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! Vse informacije na: www.mavricazalec.si 041 325 311 NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 V dolini družinskega petja Sestre Lamprečnik so se na slovenskem tekmovanju Družinsko petje uvrstile na drugo mesto -Opazila jih je tudi Občina Nazarje »Občinsko priznanje je nagrada za naša prizadevanja in dokaz, da so nas občani opazili,« je o enem letošnjih grbov Občine Nazarje povedala Petra Lamprečnik, ena od treh Sester Lamprečnik. V rubriki Družina poje, ki je bila v sklopu televizijske oddaje Slovenski pozdrav, so se sestre uvrstile na drugo mesto. »Največ nam pomeni to, kaj si mislijo o nas ljudje, ki so nam najbližje in jih poznamo,« je Petra dodala o občinskem priznanju. »Glasba nas spremlja že od rane mladosti. Okoli nas mora vedno nekaj ropotati,« se je pošalila najstarejša Valerija, ki je doštudirala geodezijo in trenutno dela v gostinstvu. V teh dneh se bo poročila. Vse tri sestre so se glasbeno izobraževale v nazarski glasbeni šoli. Valerija se je posvetila klaviaturam, Petra citram in Polona kitari. Slednja je opravila višjo glasbeno šolo. Pozneje so se v Nazarjah vpisale še na solopetje in se izobraževale vrsto let. »Glasbeno izobraževanje nam je pomagalo, da znamo brati note in izbirati za svoje petje notno gradivo. Mentorja ne potrebujemo,« je dodala Petra, ki je diplomirana razredna učiteljica in začenja magistrski študij. V osnovnošolskem zboru so prepevale vseh devet let. Najprej so obiskovale podružnično šolo v Šmartnem ob Dreti in nadaljevale v Nazarjah. V pevskih zborih so dobile nasploh veliko glasbenih izkušenj. Vse tri pojejo v Šmartnem v župnijskem zboru. V tercetu Danes se ukvarjajo s glasbo kot tercet in nastopajo pred najširšo javnostjo. »Velikokrat smo vsaka na svojem koncu in nas že zaradi vaj poveže tercet. Svoje urnike tako uskladimo in se srečamo,« je dejala najmlajša Polona, ki študira v Ljubljani grafično oblikovanje. »Pojemo tudi sicer, na primer doma pod tušem, glasbo poslušamo v avtu in tako naprej. Skratka, glasba nas ves čas spremlja na različne načine,« je pridala Petra. Začele so s slovensko ljudsko glasbo, v zadnjem času se posvečajo tudi popularni glasbi. Petra, ki prepeva v Ljubljani v komornem pevskem zboru Megaron, ima rada še klasično. Prav tako poje v glasbeni skupini Sončnice. Valerija sodeluje med drugim v Šaleškem akademskem pevskem zboru. Polona ima rada slovenski rok, od Sidharte in Ta- buja do Vlada Kreslina. Tudi tujo glasbo različnih zvrsti. Pri Lamprečnikovih med drugim veliko poslušajo narodnoza-bavno glasbo. Letos maja so pripravile Sestre Lamprečnik v bližnji Bočni svoj prvi samostojni koncert. Zaradi velikega zanimanja občanov sta bila na isti dan kar dva njihova koncerta, popoldanski in večerni, in to z enoinpolurnim programom. Kot gostja sester je nastopila Klapa Gallus. Dve pesmi so zapele tudi s svojo širšo družino, s staršema in z bratom ter s skorajšnjim Valerijinim možem. »Bočno smo izbrale kot simbolično. Nekoč smo živele v Gornjem Gradu, družina se je nato preselila v Šmartno ob Dreti, Bočna pa je med obema krajema,« je povedala Petra. Samostojni koncert so ponovile v Ljubljani v dvorani v Rožni dolini, saj je Zgornja Savinjska dolina za nekatere njihove prijatelje preveč oddaljena. Sestre nastopajo ob različnih priložnostih. Večkrat so že nastopile na odprtjih likovnih razstav v gornjegrajski Galeriji Štekl in na tamkajšnjem Etno večeru, letos na praznovanju 135-letnice gornjegrajskega gasilskega društva in še ob drugih priložnostih. Med drugim pojejo na občnih zborih nazarskih planincev in gasilcev Šmartnega. Prav tako prepevajo na porokah in praznovanjih rojstnih dni. V teh dneh bodo ponovno nastopile v Šmartnem kot gostje tamkajšnjih ljudskih pevk, sledil bo nastop na osrednji prireditvi občinskega praznika Nazarij ... Velikokrat pojejo ob spremljavi kitare ali orgel. Moč televizije Najširša slovenska javnost je Sestre Lamprečnik spoznala po njihovem odmevnem nastopu v oddaji Slovenski pozdrav. »To je bilo za nas nekaj novega. Najprej smo imele pomisleke, če bi sploh sode- lovale,« je povedala najmlajša Polona. »Nastop v tej oddaji je bil za nas nekakšen preskok. Zdaj nas vabijo ljudje od vsepovsod, prej so nas poznali le v naši dolini,« je dodala o moči televizije. Kljub temu da v rubriki Družina poje posebne tek- movalnosti niso občutile, nekoliko lastne napetosti vseeno ni manjkalo. »To so lepi spomini in dobra izkušnja,« je pristavila Valerija. V oddajo so ustvarjalci oddaje sestre posebej povabili, nato so se prijavile. Morale so poslati svoj opis in tonski posnetek, sledil je sestanek, nato je bila na vrsti izbira pesmi ... Nato so se morale oglasiti štiri ure pred začetkom oddaje in opraviti tonsko vajo, sledila sta maska z visažisti in uvodno srečanje z drugo nastopajočo družino ... V lanskem delu oddaje so nastopile enkrat in v letošnjem štirikrat. V prvi sezoni je nastopilo deset družin, v drugi dvanajst. Zmagala je družina Štiglic z gorske kmetije nad Ljubnim ob Savinji, ki je sorodnica Lamprečnikovih. Štigličev in Lamprečnikov oče sta namreč bratranca. V rubriki Družina poje so sodelovale kar tri zgornjesa-vinjske družine, med njimi tudi Sestre Čerček iz Solčave, ki so najmlajše. Uvrstile so se v polfinale. »V naši dolini smo še vedno precej povezani in glasba ima velik pomen. Med nami je nekaj družin, ki smo z glasbo še bolj povezane, kot so druge,« je Polona obrazložila to, da so v oddaji uspešno nastopile kar tri zgor-njesavinjske družine. Ob tem Petra ugotavlja, da ima vsaka zgornjesavinjska osnovna šola dober zbor, kar se odraža na zborovskih tekmovanjih. Vse tri zgornje savinjske sestrske tercete sestavljajo pevke, ki so članice zborov in so tudi obiskovale glasbeno šolo. Lamprečnikov tercet je začel nastopati pred približno desetletjem, ob obletnici nastanka nazarske glasbene šole. »Ljudje so slišali, da znamo peti, in so nas začeli spodbujati, naj nadaljujemo,« je obrazložila Petra. BRANE JERANKO Gasilec in pevec »Njihov glasbeni razvoj spremljam z veseljem. Prijetno jih je poslušati,« je o Sestrah Lamprečnik dejal njihov oče Peter. »Njihovo delovanje je povezano z veliko odrekanja. Včasih, če ne gre drugače, vadijo celo opolnoči,« je dodal. Tudi oče Peter Lamprečnik je med prejemniki letošnjih nazarskih občinskih priznanj. Srebrni grb bo prejel med drugim za delo na področju gasilstva in v krajevni skupnosti. Peter poje v dveh pevskih zborih, v župnijskem in v zboru kulturnega društva v bližnji Bočni. V obeh zborih (v Bočni v ženskem zboru) prepeva tudi njegova soproga, mati Sester Lam-prečnik. Peter je bil najprej dejaven kot mentor gasilskega po-mladka v Gornjem Gradu, po preselitvi so ga povabili v gasilske vrste v Šmartnem ob Peter Lamprečnik bo prejel občinski srebrni grb. Dreti, kjer je operativni član. V Šmartnem je bil predsednik mladinske komisije 18 let. V gasilsko društvo je včlanjena celotna Lamprečnikova družina. Sestre Lamprečnik imajo opravljene tečaje, da lahko sodelujejo v intervencijah. Sestra Valerija je tajnica gasilskega društva. V krajevni skupnosti Peter deluje v odboru za Spodnje Kraše. SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA d.o.o. (SAŠA-ORA d. o. o.) SAŠA-ORA je osrednje razvojno in povezovalno telo v regiji, pri čemer je treba v prvi vrsti izpostaviti usklajevano delovanje z vsemi občinami SAŠA regije. Ključna vloga je regionalni razvoj Sav-injsko-šaleškega območja desetih občin v okviru Savinjske statistične regije, katerega cilj je izkoristiti pestro naravno in kulturno dediščino ter v okviru svojih pristojnosti podpreti gospodarstvo. Spodbujanje regionalnega razvoja je še naprej osrednja programska usmeritev družbe, posebna pozornost še naprej velja spodbujanju podjetništva in razvoju turizma. Cilji delovanja SAŠA-ORA so dvig konkurenčnosti regije, doseganje visokega življenjskega standarda in kakovosti življenja ter pospeševanje razvoja okolju prijaznega in trajnostnega gospodarstva. SAŠA-ORA je partner projekta SPOT svetovanje Savinjska. Naloge predstavljajo promoviranje podjetniške kulture, izvajanje celovite podporne storitve za potencialne podjetnike in podjetja, povezovanje različnih ustanov in vzpostavljanje partnerstev za spodbujanje podjetništva na lokalni in regionalni ravni, evidentiranje potreb na lokalni in regionalni ravni ter poročanje o zaznanih administrativnih ovirah, s katerimi se srečujejo svetovalci pri nastajanju in delovanju podjetij. Velik poudarek namenjamo tudi izvajanju dveh turističnih projektov. Prvi projekt je Turizem Savinjsko-Šaleške doline (sofinancirajo ga Evropska unija, EKSRP, ukrep Leader), katerega cilj je izdelati celostno analizo stanja celotnega območja SAŠA regije na področju turizma ter zelenega/trajnos-tnega razvoja za dobro pripravo razvojnih usmeritev. S strategijo razvoja storitev in produktov ter s trženjsko strategijo bomo povečali vključenost vseh turističnih deležnikov. S pomočjo razvoja ključnih izdelkov, izvedenih akcij ter izobraževanj bomo v Saša regiji dvignili kakovost življenja, raven zaposlenosti in s tem povečali prepoznavnost regije. V okviru javnega razpisa za sofinanciranje razvoja in promocije turistične ponudbe je SAŠA-ORA pridobila tudi sredstva za izvajanje vodilne desti-nacije Zgornja Savinjska dolina (sofinancirajo ga Evropska unija, ESRR, Razvoj turizma). Namena sta spodbujanje razvoja in krepitev promocije turistične ponudbe vodilne turistične destinacije Zgornja Savinjska dolina s poudarkom na pospeševanju dig- o italne promocije na tujih trgih. Oba f turistična projekta bosta prispevala oke b k višji ravni turizma in njegovemu na f daljnjemu razvoju v regiji. omrP 30 PORTRET »Ljudem v stiski veliko pomeni že to, če jih obiščeš. Hlastajo po družbi. Želijo si, da jim kdo prisluhne. S pomočjo pogovora tudi spoznaš, kako jim lahko pomagaš,« pravi Lojzka Stropnik. Lojzka in njen mož Karl sta nedavno praznovala zlato poroko. Kljub temu da nista več najmlajša, sta še vedno izjemno dejavna v kraju. Karl je član štirinajstih društev oziroma organizacij, njegovi ženi pa še danes ni težko skuhati kave ali pripraviti malice za kakšen dogodek, ki ga gosti Dom krajanov Konovo. Stropnikova sta ponosna na dve hčeri, njuna moža in na štiri vnuke. Družina se ob koncih tedna zbere pri kosilu. Pri babici in dedku imajo vnuki tudi konje. Lojzka te mogočne živali razvaja s priboljški, kot so jabolka. Uredila bivališče za moža z enajstimi rokavi »Duša« Konovega stavi na tople človeške odnose - Pozorna tako do otrok kot do starejših in spoštljiva do svojega kraja Lojzka, ki organizira tudi čistilne akcije in v njih dejavno sodeluje, je kritična o odnosu ljudi do okolja. »Čeprav se osveščenost izboljšuje, še vedno ni tako, kot bi moralo biti. Odziv na akcije je dober. A me žalosti, da ljudje lepo naravo smetijo s plastiko in plastenkami.« »Največ, kar lahko kot prostovoljec daš sočloveku, je topla beseda,« pravi Lojzka Stropnik, ki bo ob letošnjem prazniku Mestne občine Velenje prejela plaketo občine. Je dolgoletna sodelavka Rdečega križa in je nepogrešljiva pri pripravi številnih dogodkov v krajevni skupnosti Konovo. Organizira tudi čistilne akcije in v njih sodeluje. Nikoli ne odreče pomoči. Ko gleda nazaj, je najbolj ponosna, da je s somišljeniki uredila topel dom za starejšega brezdomca. Ta se je v svojo sobico preselil dobesedno iz gozda. 72-letna Lojzka Stropnik, ki je po poklicu kuharica in je med drugim delala v Osnovni šoli Livada ter je kasneje vodila kuhinjo v Osnovni šoli Šalek, je že kot osnovnošolka čutila, če je kdo od sošolcev potreboval pomoč. Ko se je z možem in dvema hčerama preselila na Konovo, se ji ni zdelo prav nič težko starejšemu paru vrt očistiti plevela ali iz trgovine prinesti živil. Od leta 1977 je bila kar četrt stoletja članica in predsednica sekcije za družbeno aktivnost žena v občini Velenje. Poudari, da se s politiko ni ukvarjala. A je občasno opozorila, da so moški za isti poklic lažje dobili vodstveno delovno mesto kot ženske in da je bila tudi njihova plača višja. Vsa leta je organizirala tudi izlete, predavanja, proslave ob osmem marcu. Poiskala je tudi pomoč, če je bilo treba. Občutljiva za stiske otrok V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja je bila članica velenjskega območnega združenja Rdečega križa. Je tudi pobudnica in soustanoviteljica Krajevne organizacije Rdečega križa Konovo, kjer je trenutno podpredsednica. Na čelu te organizacije je bila od januarja 2001 do marca 2017. To vlogo bi opravljala še danes, pravi, če bi ji le dopuščalo zdravje. A tudi v vseh šestnajstih vodstvenih letih je postorila ogromno. Med drugim je poskrbela, da so enkratne denarne pomoči prejeli starši otrok, ki so denar potrebovali za nakup učbenikov. Ali da so donacije Rdečega križa prejeli otroci s posebnimi potrebami, saj so jim tako starši lažje kupili sanitetni material. Z ostalimi prostovoljci je organizirala dobrodelni koncert, izkupiček katerega je bil namenjen nakupu bolniške postelje za enega od mladih invalidov v kraju. Drugemu so prizadevni krajani v sodelovanju z drugimi dobrodelnimi organizacijami pomagali urediti dvigalo. Iz gozda v toplo sobico Lojzka Stropnik je od leta 1980 pod okriljem Rdečega križa pomagala pripravljati srečanja krajanov, starejših od šestdeset let. Tiste, ki se srečanj niso mogli udeležiti, so prostovoljci obiskali na domu in jim prinesli darilo. Oboje ljudje s čutom za sočloveka v Konovem počnejo še danes. S to gesto je povezano tudi dejanje, ki ga sogovornica šteje kot svoje najpomembnejše dobro delo. Ko sta z možem nekega zimskega dne pakete peljala v dom krajanov, sta v daljavi opazila starejšega moškega. Ta je več kot dvajset let živel v zemljankah v gozdu. Razmišljala sta o tem, kako bo preživel zimo, in mu želela pomagati s paketom dobrodelne pomoči. »Ko sva ga šla iskat prvič, sem na njegovem zapestju naštela enajst roka- vov, toliko oblačil je imel oblečenih na sebi. Preživljal se je z zbiranjem bakra, ki ga je nato nosil na odpad. Umival se je pri hidrantu. Poleti je delal pri kmetih ali pomagal, kjer se je kaj gradilo. Bil je tako močan, da je polomil vse lopate,« se spominja Lojzka, ki je čez nekaj dni na pogovor pozvala predstavnike centra za socialno delo in odbor Rdečega križa. Za brezdomca Loj za je organizirala in izpeljala ureditev bivalnega prostora v gospodarskem poslopju kmetije Kovač. Brezdomec, ki je sicer večji del življenja želel živeti svobodno, je na stara leta komaj čakal streho nad glavo. Krajevna skupnost, Mestna občina Velenje in prostovoljci so mu v bivališču uredili elektriko in vodo, zamenjali so stavbno pohištvo, poskrbeli za omare, stole, mizo, posteljnino, peč, štedilnik ...Prostovoljci so mu za zimo pripravili drva, občasno so mu očistili bivališče, center za socialno delo je dal zeleno luč, da je mož vsak dan prejemal topel obrok. Za možaka so skrbeli tudi lastniki poslopja, kjer je bival. Dočakal »Občinska priznanja ponavadi prejmejo res pomembni občani, ki so znani po velikih projektih. Jaz sem skrbela za drobna dobra dela. Je pa res, da tovrstna dela opravljam več kot štirideset let,« je s solzami v očeh povedala sogovornica. Hvaležna je, da so ljudje opazili njena prizadevanja in jo predlagali za občinsko priznanje. »To res poboža dušo,« je dodala Težko je bilo izbrati le dve priznanji, s katerima bi Lojzko Stropnik ujeli v objektiv. Dom letošnje občinske nagrajenke namreč krasi toliko priznanj, da bi vse težko držala v naročju. bližno sedemdeset let. Lokalna skupnost in dobri ljudje so nenazadnje pomagali tudi pri organizaciji njegovega pogreba. Od kuhalnice do šivanke Lojzka in njen mož Karl (ta je v občini znan po dolgoletnem družbenopolitičnem delu, med drugim je od leta 1992 predsednik KS Konovo) sta garažo svoje hiše ponudila za prve prostore krajevne skupnosti. Središče dogajanja se je kasneje preselilo v dom le nekaj metrov od njune hiše. Oba rada sodelujeta pri pripravi tako športnih, kulturnih ali družabnih dogodkov, ki dajejo utrip kraju. Glede na svoje znanje, ki ga je pridobila med izobraževanjem in delom, ne čudi, da je letošnja občinska nagrajenka mnogo let vodila tečaje kuhanja, a tudi šivanja. Kuhalnico je med drugim vrtela za več kot osemdeset porok in za več kot dvesto sindikalnih večerov. »V domu krajanov sem pustila nešteto ur svojega časa. Starejša hči mi je včasih očitala, da me ni bilo doma. A sem obe dekleti res brez skrbi pustila pri tašči, ki je bila izjemno skrbna,« je povedala. Do doma krajanov ima še zdaj poseben odnos, saj je neusmiljena do plevela, če skuša na tamkajšnji zelenici pokukati na plan. Radodarna je z rožicami in grmički, ki lepšajo okolico. To skrbno ureja tudi pri svojem domu, kjer so vrata vedno široko odprta za vsakega, ki pride k njej po pomoč, nasvet ali na obisk. TINA STRMČNIK Foto: GrupA REPORTAŽA 31 \ ** Dan odprtih vrat je v soboto na športno letališče v Levcu privabil številne obiskovalce. Dogajanje je vrhunec doseglo ob 17. uri, ko so člani kluba predstavili svojo letalsko floto. Dogajanje je popestril tudi pristanek policijskega helikopterja, ki ga je pilotirala pilotka, ki je sicer članica celjskega aerokluba. Vse oči so bile uprte v nebo Aeroklub Celje 90-letnico delovanja obeležil z dnevom odprtih vrat in razstavo o zgodovini delovanja V soboto so bile na športnem letališču v Levcu in najverjetneje tudi v njegovi okolici vse oči uprte v nebo. Člani Aerokluba Celje, ki letos praznuje 90-letnico, so pripravili dan odprtih vrat z razstavo o zgodovini kluba. Obiskovalcem so ponudili možnost letenja z jadralnimi letali na vitlo in polete nad Celjem z okolico z motornimi letali. Kot osrednjega gosta so povabili enega najboljših in najdrznejših slovenskih akrobatskih pilotov Petra Podlunška, ki je s svojimi akrobacijami jemal dih marsikateremu obiskovalcu. Zametki Aerokluba Celje segajo v leto 1928, ko je takratna kraljevina izdala ukaz, naj se v Celju ustanovi jadralni letalski klub. Še isto leto je bil v Celju prvi aeromiting, na katerem so si obiskovalci, ki naj bi jih bilo po nekaterih podatkih kar 30 tisoč, ogledali »akrobatsko« skupino letal in skok s padalom. Člani kluba so se v prvih letih v prvi vrsti ukvarjali z izdelovanjem jadralnega letala, ki ga je kasneje okupator zasedel in ga med poskusnim letenjem uničil. Vodovod in asfalt Člani aerokluba so pomembnejše dogodke in posameznike, ki so zaznamovali razvoj celjskega letalstva v zadnjih sedmih desetletjih, predstavili na razstavi v novem hangar- Jadralna in motorna letala Aerokluba Celje so navduševa la tako staro kot mlado. Razstava ob 90-letnici delovanja je na ogled v novem hangarju na športnem letališču v Levcu. ju. Nameravajo jo razširiti na vseh 90 let in celotno zgodovino predstaviti v almanahu. Zakladnica gradiva in prigod o celjskem letalstvu je dolgoletni upravnik letalske šole in učitelj letenja Peter Karner, ki je tudi prispeval večino gradiva za tokratno razstavo, ki je sicer nastala v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje. »Po drugi svetovni vojni smo naredili prvo pravo jadralno letalo Muha-100, s katerim smo leteli dvanajst let, a se zaradi požara na žalost ni ohranilo. Veliki pridobitvi za razvoj celjskega letalstva sta zagotovo predstavljala gradnja vodovoda in asfaltiranje ceste na letališču v Levcu,« je izpostavil nekaj ključnih dogodkov v zadnjih sedemdesetih letih. Vodilni v jadralnem letalstvu V Sloveniji trenutno deluje 14 aeroklubov. Celjski tako po številu članov kot opremi sodi med večje. Pod svojim okriljem združuje jadralno, motorno, modelarsko in rekreativno sekcijo. Ima tri hangarje, moderno letalsko floto in 160 aktivnih članov, med katerimi je večina jadralnih pilotov. Na njihov račun narašča tudi članstvo v klubu. Vsako leto se namreč v njem izšola približno deset novih jadralnih pilotov. »Na področju jadralnega letenja smo zato po množičnosti letenja kot tudi po rezultatih eden vodilnih klubov v Sloveniji. Na področju motornih letal imamo močno šolo, ki jo Člani kluba so za predstavitev letalske dejavnosti poskrbeli tako na tleh kot v zraku. Za pravi šov je poskrbel akrobatski pilot Peter Podlunšek, ki velja za enega naših najboljših in najdrznejših akrobatskih pilotov. Je pravi čarovnik vragolij in vratolomnih zračnih akrobacij. »Imamo kar nekaj zelo uspešnih rezultatov. Tekmovali smo na svetovnih prvenstvih tako v jadralnem kot motornem letenju. Še danes smo v Sloveniji med vodilnimi po rezultatih v jadralnem letenju, a tudi na evropskih prvenstvih dosegamo lepe uspehe. Tudi modelarji so večkratni svetovni prvaki,« pravi predsednik kluba Bojan Andrejaš. bomo s pomočjo novih prostorov lahko še razširili,« pojasni predsednik kluba Bojan Andrejaš, ki so mu v ponos tudi izvrstni tekmovalni rezultati članov kluba. Z novim hangarjem Njihovega zagona ni ustavil niti velik požar, ki ga je pred dvema letoma zanetila strela ob udaru v bližnje drevo. Pogoreli so hangar, učilnice, pisarne, nekaj letal in številni kosi opreme. Delo je bilo zaradi tega povsem ohromljeno, a člani Aerokluba Celje se niso predali. Z veliko mero zagnanosti in požrtvovalnosti ter predvsem ljubezni do letenja so zavihali rokave in poskrbeli, da dejavnost na letališču v zadnjih dveh letih ni bila skoraj nič okrnjena. Na pogorišču so se lotili gradnje novega hangarja, ki naj bi bil povsem dokončan prihodnje leto. V njem bodo sodobne učilnice, ki bodo omogočale še razširitev šolanja za nove jadralne in motorne pilote. Manjkala ne bo niti nova delavnica za modelarje. ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA X Nov hangar je že skoraj zgrajen. V njem bodo člani aero-kluba dobili moderne prostore za izobraževanje, delavnico za modelarje in pisarne. 32 REPORTAŽA Krav maga je sistem samoobrambe, ki uči, kako se odzvati na resnične nevarne situacije. Na ulici, v -lokalu in različnih okoljih, v katerih se znajdemo ljudje. Krav maga ustavi nasilje in zviša samozavest Učinkovita obramba v nasilni situaciji Sistem samoobrambe krav maga so razvili v Izraelu na podlagi resničnih potreb in pogojev. Ustanovitelj krav mage je bil Imi Lichtenfeld. Zdaj njegov tesen učenec Eyal Yanilov z ekipo vrhunskih inštuktorjev Krav Maga Global nadaljuje in razvija sistem krav mage. Je enostaven za učenje in ohranjanje, saj osebe tehnike izvajajo naravno in intuitivno ter jih praktično lahko uporabljajo v stresnih pogojih. zaščititi svoje otroke, odgovori neposredno: »Lahko rečem, da so ženske v določenih situacijah res boje-vitejše, ... In morda se kdo, ki česa takšnega ni videl, z menoj ne bo strinjal, toda 50-kilogramska ženska se lahko s pomočjo taktike V teh dneh se na Celjskem vrstijo drzne tatvine. Neznanci največkrat napadajo ženske, jim kradejo torbice ali jim z vratu trgajo verižice. Ženske tudi poškodujejo. Nasilje se ne pojavlja le doma med štirimi stenami, ampak se stopnjuje tudi na ulicah. Nad ženskami in moškimi. To je neizpodbitno. Bi morali ljudje razmišljati o načinih samoobrambe? Da. Ker so zanesljivi, učinkoviti. Človek se nauči, kako se lahko izogne nenadni nasilni situaciji oziroma kako se lahko učinkovito brani. Čar večine borilnih veščin predstavljajo tekmovanja in telovadnice. Resničnost se pogosto razlikuje od vaj v telovadnicah in od okolja, ki je predvidljivo. Obramba na ulici, ko je človek oblečen drugače kot v pri vajah, ni ogret, se v primeru neznan-čevega zahrbtnega napada razlikuje od vaj v telovadnicah. Ravno to je posebnost dokaj novega sistema samoobrambe, imenovanega krav maga, ki ga je v Slovenijo iz Izraela prinesel glavni inštruktor zveze Krav Maga Global Slovenija Matjaž Petan. Resničnost je drugačna Krav maga je praktičen in taktičen sistem, ki uči, kako v prvi vrsti preprečiti nasilje, se spopasti z njim in prevladati v vseh vrstah napadov. Je skupek razmišljanja, predvidevanja, samozaščite, borbenih veščin. Človek lahko na celovit način prepozna situacijo, se izogne nevarnosti ali se v njej učinkovito obrani. Dovoljeni so udarci, ki v športnih borilnih veščinah niso. Zakaj? Ker krav maga uči, kako se obraniti v resničnosti. Na ulici, doma, v lokalu in vseh okoljih, kjer se ljudje znajdejo. Na podlagi tehnik se tako lahko oseba med drugim nauči, kako uporabiti tudi običajne predmete za obrambne namene, kako se obraniti pred udarci, brcami ali napadi z noži, ostrimi predmeti in orožjem ter kako se osvoboditi iz vseh vrst davljenja. Sistem samoobrambe krav maga je v Sloveniji prisoten že od leta 2012, od letos Krav Maga Global Slovenija treninge izvaja tudi v Celju. O učinkovitih tehnikah v Celju uči inštruktor sistema samoobrambe krav maga Dušan Kačičnik. Proti nasilju, ne zanj Omejitev ni. Trenirajo lahko otroci, ženske in moški vseh starosti, saj so treningi prilagojeni skupinam. »Otroci se samoobrambe učijo bolj skozi igro, ženske so lahko v skupinah, v katerih je program prilagojen njim, vendar je priporočljivo, da so skupine mešane, torej sestavljene iz moških in žensk. Zakaj? Ker se v resničnosti redkokdaj zgodi, da ženska napade žensko. V večini primerov so napadalci moški, zato so bolj priporočljive mešane skupine, kjer ženska lahko vadi z >močnejšim spolom<,« pravi Kačičnik. Pri tem obstaja ena in to ključna omejitev pri vpisu v takšen trening, poudarja Kačičnik: »Krav maga temelji na tem, da se borimo proti nasilju. Ne za nasilje. Prvo pravilo, ki se ga naučimo, je, kako se izogniti nevarni situaciji.« V Krav Maga Global Slovenija zelo hitro zaznajo, ali kdo želi treninge izkoristiti za svoje nasilno vedenje. Takšnim osebam na trening vstop strogo prepovedo. »Tam nimajo kaj iskati,« je oster Kačičnik. Osnova: naravni gibi Da je sistem samoobrambe krav maga zanimiv, kaže to, da temelji na naravnih gibih. »Denimo, da nas nekdo želi udariti, kakšen je trenutni naravni odziv? Želimo si avtomatsko zaščititi glavo, obraz z rokami. Zato tudi tehnike učijo samo- ' obrambo ravno iz teh naravnih gibov,« po- y jasnjuje inštruktor. In če najprej omeni »močnejši spol«, kasneje razloži, zakaj moški niso vedno »močnejši spol«. Ko ga namreč vprašamo, ali je kdaj presenečen, da znamo ženske biti v resnici močnejše, še posebej če mora- Inštruktor sistema samoobrambe iz Krav Maga Global Slovenija Dušan Ka-čičnik, ki je že vse življenje zvest borilnim veščinam, ne skriva, da se za sistem krav maga zanimajo tudi ženske, ki so žrtve nasilnih partnerjev. »Včasih so zgodbe resnično ganljive,« pove. Ravno zato bo septembra in oktobra ob koncih tedna pripravil poseben program samoobrambe samo za ženske. 24. novembra med 10. in 12. uro bo organiziral brezplačne delavnice samoobrambe samo za ženske ob svetovnem dnevu proti nasilju nad ženskami. Krav maga Global Slovenija v Celju treninge tega sistema samoobrambe izvaja vsak ponedeljek med 19.00 in 20.30 v Zrcalni dvorani v Ljubljanski ulici 3. in tehnike samoobrambe obrani pred 120-kilogram-skim mišičnjakom.« Zagotovo tudi z brco v mednožje. A treba je vedeti, da se na treningih krav mage natančno naučijo, kdaj je v določeni situaciji trenutek za takšno obrambo in kako točno jo izvesti. Mimogrede, tudi ženske smo najranlji-vejše ravno v telesnem delu kot moški, ko govorimo o samoobrambi. Tudi moški so namreč žrtve -nasilnih žensk. Takšen način samoobrambe je prišel prav že mnogim, ki so ga trenirali. Kačičnik v prvi vrsti dodaja, da predvsem ženskam. SIMONA ŠOLINIČ Foto: Krav Maga Global Slovenija »Tehnike samoo brambe vključujemo že v začetek treninga, se pravi v raz' tezanje, pripravo, ogrevanje. Zato se zgodi, da že po prvem srečanju nekdo osvoji določen prijem, kako se obraniti, dodaja Kačičnik. Z vadbami človek postane samozavestnejši. »Razmišlja \ drugače. Kar vodi v drugačen, pra \ vilen odziv v primeru nevarne situacije,« še dodaja inštruktor. m4 ^.......... Ljudje trenirajo iz različnih razlogov. Nekaterim je to všeč, ker so jim všeč tehnike, nekateri se radi razmigajo in naredijo nekaj za svojo dušo in telo, spet drugi pa trenirajo zaradi druženja in da bi se znali odzvati ob morebitnem napadu. REPORTAŽA 33 Hmeljska princesa v modnih oblačilih na divji zabavi Na predvečer občinskega praznika v Žalcu premierno uprizorili opereto Hmeljska princesa Več kot sedemdesetim ustvarjalcem pod režijskim vodstvom Jaše Kocelija, dirigenta Simona Dvoršaka in ko-reografinje Ines Mandelj je s predstavo uspelo navdušiti tako zahtevnejše gledalce kot tiste, ki na ogled tovrstnih kulturnih dogodkov zavijejo le redko. Znano savinjsko opereto Radova Gobca so postavili v sodoben čas, jo začinili s humorjem in poudarili lokalno tematiko. Da tokrat ne gre za klasič- se, ki jo je Radovan Gobec no izvedbo Hmeljske prince- napisal v 30. letih prejšnje- ga stoletja, je obiskovalce ob vstopu v dvorano opozarjala že sodobna scenografija. Minimalistična postavitev v obliki stilizirane hmeljske žičnice, na vrhu katere je bil lestenec v obliki hmeljske kobule, je nakazovala, da je režiser Jaša Koceli tokra- tno dogajanje postavil v 21. stoletje. »Pretvarjanje, da je svet današnje predstave enak življenju v zgodovinskem Žalcu pred desetletji, bi bilo prevzetno in v resnici neav-tentično. Umetnost je zato, da komunicira s človekom v času in prostoru,« pravi rojen Žalčan, ki je zato približno stoletje staro opereto preoblikoval in vanjo vključil sodobno arhitekturo, led luči, električni BMW, poslovni tempo, modna oblačila in divjo zabavo. S poudarjeno lokalno tematiko V naslovnih vlogah Hmeljske princese Darinke in skladatelja Branka sta na premieri blestela sopranistka Mojca Bitenc z Rečice ob Savinji in tenorist Matjaž Stopinšek iz Celja. Z izjemnim glasbenim nastopom in s prepričljivo igro sta navdušila številne gledalce v domu II. slovenskega tabora. Da sicer v tradicionalni predstavi ni manjkalo smeha, so poskrbeli tudi ostali solisti. Pri tem se je še posebej izkazal tenorist Klemen Torkar, ki je nastopil v vlogi mladega pohlepnega trgovca Salobirja. S plesom, z gibi in obrazno mimiko je bil zagotovo med zabavnejšimi liki predstave, v kateri režiser ni pozabil niti na lokalno noto, ki jo je spretno vpletal v celotno zgodbo. Verjetno zato ni bilo Savinjčana, ki se ne bi našel vsaj v katerem prizoru. To je bil nenazadnje tudi namen režiserja, ki se je v predstavi želel pošaliti tudi na njihov račun. Nagovarja gledalce vseh starosti Za piko na i je poskrbel orkester pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka. V nekoliko manjšem obsegu kot pred trinajstimi leti je zvenel uglašeno in je bil pomembna zvočna kulisa celotnega dogajanja, ki ga je sooblikoval tudi pevski zbor pod vodstvom Matjaža Kača. »Gobec je kot skladatelj znal v melodijo in libreto ujeti značaj savinjskega človeka. Njegova glasba je spevna, brezčasna in lepa, prenovljena zgodba libreta nagovarja gledalce in poslušalce vseh starosti,« je pojasnila vodja programa kulture v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem Lidija Koceli, ki jo veseli, da so pod okriljem zavoda, v katerem produkcije odrskih del niso sestavni del rednega programa, uspeli uresničiti tako velik kulturni projekt. Po premieri in treh ponovitvah naj bi naslednji sklop uprizoritev sledil decembra. V zavodu si sicer želijo, kot še dodaja Kocelijeva, da bi Hmeljska princesa vsako leto v času, ko se obira hmelj in hmeljarji upajo, da bo »hmelj po sto«, privabljala nove in nove gledalce. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA iffe,. 'Ш Režiser Jaša Koceli si je zamislih sodobno predstavo, v katero se z igro na določenem mestu s humornim vložkom vključi tudi dirigent Simon Dvoršak, ki nazdravi skupaj s tenoristom Kle-mnom Torkarjem (desno). Da sicer v tradicionalni predstavi ni manjkalo smeha, so poskrbeli trije mladi pohlepni Darinkini snubci. V to vlogo se je še posebej vživel tenorist Klemen Torkar (na sredini), ki je nastopil v vlogi mladega pohlepnega trgovca Salobirja. Na fotografiji sta še študenta petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani Gregor Kolar (desno) in Lovro Korošec. Najmlajša nastopajoča na premieri je bila Raja Lucija Kumer, ki obiskuje peti razred OŠ Prebold. Skoraj vse popoldneve preživi v glasbeni šoli, kjer igra klavir, pleše balet in poje v otroških muzikalih. 34 REPORTAŽA V Žalcu poustvarili vzdušje pred 150 leti Po mestnem središču krenila povorka s 1.200 sodelujočimi - Kot slavnostni govornik spregovoril Tone Partljič Da prejšnji četrtek v Žalcu ni bil navaden dan, so že ob vhodu v mestno središče nakazovale cestne zapore z redarji, ki so obiskovalce usmerjali na parkirišča na obrobju mesta. Mestno središče je bilo na ta prazničen dan rezervirano zgolj za ljudi. 6. septembra pred natančno 150 leti se je le streljaj stran - na travnikih in poljih proti Grižam - zbrala množica obiskovalcev, ki so bili enotnejši kot kadarkoli prej. Zahtevali so enakopravnost slovenskega jezika in Zedinjeno Slovenijo. Taborsko gibanje - vključno z II. slovenskim taborom, ki je bil v Žalcu - je močno zaznamovalo nadaljnji razvoj slovenske narodne identitete. V Žalcu v čast temu pomembnemu zgodovinskemu dogodku 6. septembra praznujejo občinski praznik, po taboru je celo dobila ime njihova osrednja kulturna ustanova - dom II. slovenskega tabora. Žalčani so po 150 letih prejšnji četrtek ponovno poustvarili ta dogodek in povezali Spodnjo Savinjsko dolino. Na ulice so privabili številne ljudi, ki so najprej spremljali povorko, v kateri je sodelovalo 1.200 članov vseh društev v občini in tudi širše, ter nato še svečanost na Šlan-drovem trgu, ki jo je sicer v drugi polovici nekoliko okrnil dež, a ta zagotovo ni odplaknil njenega osnovnega namena -pozivanje ljudi k enotnosti in složnosti. Organizatorji dogajanja -Občina Žalec, tamkajšnji zavod za kulturo, turizem in šport, knjižnica, društva in osnovne šole, so želeli, da tako kot pred 150 leti tudi tokrat spregovori narod. V domoljubno obarvanem programu, ki sta ga povezovala Franci in Jan Pod-brežnik, so nastopili odrasli in otroški zbori, godbe na pihala, folklorne skupine ter Andreja Zakonjšek Krt in Primož Krt. Množico zbranih sta nagovorila župan Janko Kos in slavnostni govornik, pisatelj Tone Partljič, pozdravil jih je tudi osrednji gost svečanosti, pred- venci zaznamovani s hudimi preizkušnjami - prvo, drugo in osamosvojitveno vojno - a na koncu so le okronani s slovensko samostojnostjo,« je med drugim v svojem nagovoru izpostavil žalski župan Janko Kos in spomnil, da so imeli velik pomen pri ohranjanju slovenske narodne identitete ves čas kulturniki. Nič drugače ni bilo v času taborskega gibanja, ko so bili glavni buditelji prav pisatelji. Zato ni naključje, da so Žalčani za slavnostnega govornika za četrtkovo svečanost izbrali Toneta Partljiča, ki je znan tudi po tem, da zna na humoren način povezati Slovence in generacije. »Ne poznam občine, ki bi toliko dala na svojo zgodovino in kulturo. Poleg doma II. slovenskega tabora imate v Žalcu tudi glasbeno šolo, ki se imenuje po Ristu Savinu, velik pomen pripisujete tudi prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann,« je najprej polaskal Žalčanom in obenem dodal, da včasih dobi občutek, da ljudje dandanes ne vedo točno, kaj so takratni tabori pomenili za narod. »Udeleženci so na njih zahtevali Zedinje-no Slovenijo, enakopravnost slovenskega jezika in enotnost naroda. Slovenci so bili namreč takrat del Avstro-Ogrske. Zedi-njena Slovenija je bila nekakšen njihov prvi politični program.« Njihova takratna ideja se je le krepila in se v začetku 90. let prejšnjega stoletja povsem OZIR t Manjkali niso niti športniki. REPORTAŽA 35 Prireditve na prostem sta se poleg predstavnikov organizatorjev -župana Janka Kosa s soprogo, direktorice občinske uprave Tanje Razboršek Rehar in direktorice Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolande Železnik - udeležila še predsednik države Borut Pahor in poslanec Aleksander Reberšek. Tako kot pred 150 leti tudi tokrat ni manjkala godba, ki je poskrbela za svečano vzdušje. V povorki so se med številnimi člani društev Spodnje Savinjske doline sprehodili tudi slavnostni govornik Tone Partljič, ob njem častni občan, slikar Rudolf Španzel in župan Janko Kos s soprogo. Za njimi so ob zvoku koračnice korakali uslužbenci žalske občinske uprave, svetniki ter župani in podžupani preostalih spodnjesavinjskih občin. Za mladostniški pridih in razigranost so poskrbeli združeni otroški in mladinski pevski zbori osnovnih šol občine Žalec. Žalčani so si dogajanje zamislili v obliki velikega druženja na prostem, ki ga >V ' je v drugi polovici nekoliko okrnil dež. Tisti obiskovalci, ki so še vztrajali v mestnem središču, lačni in žejni zagotovo niso bili. Okrepčali so se lahko s klobaso in pivom. џ s-- Pomemben del programa svečanosti na Šlandrovem trgu so soustvarjali člani otroških in mladinskih pevskih zborov. Člani turističnega društva Šempeter so se po Savinjski cesti in Šlandrovem trgu sprehodili preoblečeni v Rimljane in s tem na privlačen način opozarjali na bogato zgodovino svojega kraja. Zborovalo je 15 tisoč ljudi Dejstva o dogajanju v času II. slovenskega tabora zbrala Karmen Kreže iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec Po marčni revoluciji, ki je avstrijskega cesarja Ferdinanda I. prisilila v sprejetje ustave, so v letu narodov številni narodi avstrijskega cesarstva videli priložnost narodne krepitve. Nič drugače ni bilo v Žalcu, kjer se je že leta 1848 začela prebujati narodna in kulturna zavest, ugotavlja profesorica zgodovine in bibliotekarka Karmen Kreže iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec, ki je o tem napisala tudi prispevek za književno revijo Vpogled. Kot eno prelomnih točk na izobražence iz sosednjih čini Žalec deluje tudi kar ne odraslih pevskih zborov. Za četrtkovo slovesnost so združili moči. poti narodnega prebujenja izpostavlja leta 1861 v Celju ustanovljeno čitalnico, ki je v svoj krog sprejela tudi krajev, tudi iz Žalca, kjer je bilo sicer zbirališče narodnjakov iz vse Slovenije v gostilni očeta savinjskega hmeljarstva Janeza Hausenbichlerja. Med gosti sta bila tudi urednik Slovenskega naroda Anton Tomšič in njegov sodelavec Josip Jurčič. V tej gostilni so izoblikovali oklic, s katerim so vabili na II. slovenski tabor, ki je bil v nedeljo popoldne, 6. septembra 1868. Vseh vozov, na katerih so se v Spodnjo Savinjsko dolino pripeljali udeležence iz širše regije, je bilo več koz štiristo. Ker takrat še ni bilo savinjske železnice, so se udeleženci tabora pripeljali iz Celja na več kot stotih okrašenih vozovih. Na čelu je jezdilo dvanajst konjenikov, med katerimi sta biatudi dva mlada Žalčana -Josip Širca, poznejši dolgoletni župan, in Rudolf Senica, poznejši žalski posestnik in gostilničar. Na številnih okrašenih vozovih so se v Žalec pripeljali tudi Savinjčani, med katerimi so izstopali Braslovčani, ki jih je spremljala godba na pihala. Topiči iz preboldske graščine so pozdravljali navdušene tabornike, katerih je bilo po mnenju prisotnega vladnega komisarja iz Celja najmanj petnajst tisoč. Ob treh popoldne so se zbrali na travniku posestnika Žuže. Prostor zasedanja, ki je bil dostopen od vseh strani, so obdajali številni mlaji s slovenskimi trobojnicami, prav v središču ob okrašeni tribuni je na izredno visokem in po vsej dolini vidnem mlaju plapolala velika slovenska zastava. Na okoliških hribih so goreli kresovi kot oznanjevalci prebujajočih se Slovencev. Zavest in razpoloženje so ob zvokih dveh godb na pihala »dvigovali« lepo sončno vreme, pokanje možnarjev in navdušeno vzklikanje Zedinjeni Sloveniji. ŠO 36 PORTRET Na krilih sveta Prva pot po svetu jo je vodila v sirotišnico na Šrilanki in z nahrbtnikom po Indiji - Deset let kasneje Nina Srebočan iz Šmartnega v Rožni Dolini potuje po vseh celinah sveta kot stevardesa pri mednarodni letalski družbi »Moja pot po svetu se je začela, ko sem kot študentka socialnega dela v okviru projektnega dela s tremi sošolkami odšla za en mesec na Šrilanko. Prej nikoli nisem potovala. Takrat se mi je svet odprl,« se prelomne točke, ki jo je zaznamovala za vse življenje, z neverjetnim žarom spominja Nina Srebočan. Na fakulteti je bilo treba v tretjem in četrtem letniku študija opraviti enomesečno prakso. »Večina študentov je opravljala prakso v centrih za socialno delo, v domovih za ostarele in podobnih ustanovah. Ker je naša fakulteta sodelovala s fakulteto v Colombu, smo se s sošolkami odločile, da bomo šle na Šrilanko. Delale smo v sirotišnicah.« Spale so pri študentih, s katerimi so se spoprijateljile, pri njihovih družinah, včasih so prespale tudi v manjših hotelih. Potovanje in bivanje so si plačale same. »Izkušnja je bila vredna vsakega centa.« Kaj je tisto, kar je pustilo poseben pečat? »Nikoli nimamo dovolj materialnega, pri čemer se ne zavedamo, da imamo vse, kar potrebujemo. Otroci, ki smo jih tam srečevale, tega nimajo. Nimajo družine. Srečni so bili že zato, da smo bile tam zanje in da smo se z njimi ukvarjale,« solzne oči po desetih letih še vedno izdajo Ninina čustva. Pred odhodom na otok, ki je znan po obliki solze, je Nina s sošolkami organizirala akcijo Otroci za otroke. Po osnovnih šolah so zbirale igrače, ki so jih potem v nahrbtnikih odnesle na Šrilanko v sirotišnice. »Ko so ti otroci tam te igrače prevzeli, je bilo to zanje nekaj neprecenljivega. Ker smo v akciji zbrale tudi nekaj denarja, smo jim s tem denarjem kupile oblačila. Po vrnitvi s Šrilanke smo slovenskim otrokom, ki so igrače darovali, pokazale fotografije in filmčke. Slovenski otroci so veselo vzklikali: >Glej, moj medvedek! Glej, moja punčka! < To je bila akcija, od katere smo vsi nekaj dobili.« Z nahrbtnikom po Indiji Po opravljeni praksi so se štiri sošolke odpravile na pot brez rezervacij. »Šle smo na pot v neznano, velikokrat nismo vedele, kje bomo prespale in kaj bomo jedle. Imele smo zelo omejene finance, tu in tam smo prespale vse štiri v isti postelji, da smo privarčevale. Gnalo nas je vznemirjenje,« pripoveduje Nina, ki priznava, da je bilo takrat najbrž njeno mamo veliko bolj strah kot njo in da še zdaj marsičesa ne ve. Čez pol leta so se dekleta še enkrat odpravila na Šrilanko, tudi takrat z namenom, da opravijo prakso. Po študiju so se z ostalimi študentkami odpravila na absolventsko potovanje, ki je trajalo štiri mesece. Obiskala so Malezijo, Singapur, Maldive in Šrilanko. Okužena z virusom radovednosti je Nina že načrtovala naslednjo pustolovščino po svetu. »Zelo me je privlačila Amerika. Zato sem šla za eno leto za varuško. Imam lepe spomine na ta čas, ki sem ga preživela z družino v Washingtonu, in sicer zgolj pol ure stran od Bele hiše. Ves prosti čas sem izrabila za potovanja po deželi. Z družino še vedno vzdržujem stike in jo obiskujem. V tistem letu sem ustvarila veliko novih prijatelj- stev. Amerika mi je še vedno všeč, ker je tako raznolika. Tudi moj fant Bob je Američan. To je zelo zanimiv narod,« o Američanih pravi Nina, ki opaža zlasti njihovo odprtost in neposrednost. »Na poti z vlakom lahko mimogrede izveš življenjsko zgodbo sopotnika.« Bolj kot se je bližal konec njene službe varuške, bolj je Nina sanjala o ustalitvi na Šri-lanki. »Želela sem živeti tam. Enosmerno letalsko karto sem si kupila že v Ameriki, vmes sem doma v Brezovi preživela zgolj dva meseca.« Odpotovala je oktobra in se zavedala, da ima dovolj denarja, da bo preživela do novega leta. Če v tem času ne bi uspela najti službe, bi se pač vrnila domov. »Na srečo so mi januarja ponudili službo vzgojiteljice v vrtcu, kasneje učiteljice angleščine v mednarodni šoli. To je bil povsem drug svet na istem otoku, kot sem ga izkusila, Kitajski zid San Francisco Dubaj PORTRET 37 ko sem delala v sirotišnici.« Mednarodno šolo obiskujejo otroci premožnejših staršev in potomci mešanih zakonov, za katere starši želijo, da se učijo angleščino. »Živela sem v >surferskem< raju, iz svojega stanovanja sem slišala valove, ob popoldnevih sem >snorklala< v družbi želv. Ostala sem do konca šolskega leta.« Čeprav jo je ravnateljica prepričevala, naj se naslednje šolsko leto vrne, je v Nini dozorelo spoznanje, da je Šrilanke zaenkrat dovolj. »V času mojega bivanja tam mi je umrl dedek in zelo me je prizadelo, da zaradi tolikšne oddaljenosti nisem mogla priti na pogreb. Tudi moja najboljša prijateljica se je v tem času poročila.« To je Nino privedlo do spoznanja, da je za hiter skok v domačo Brezovo Šrilanka vendarle nekoliko predaleč. Pot med oblake Zato je za naslednjo točko svojega življenja izbrala London. »Zanj sem se odločila, ker sem znala angleško, vize nisem potrebovala in še dovolj blizu doma je.« Glavno mesto združenega kraljestva je izjemno drago mesto. Zato se je ob iskanju možnosti, kako preživeti, spet izbrala službo varuške. »Z družino, h kateri bi lahko šla, sem se po Skypu slišala v petek in že takoj se je odločila zame. Povabila me je, naj pridem kar v sredo. Po prespani noči sem pristala na ponudbo in pred štirimi leti svojo službo varuške začela tisto sredo v njenem domu v Wimbledonu.« Družina je vedela, da si Nina želi ostati v Londonu in da želi najti tudi službo, s katero se bo preživljala. »Ta družina je že več generacij povezana z letalstvom in nekega dne se mi je zgodilo, da sta me tako babica kot mama otrok, ki sem jih čuvala, nagovarjali, naj se prijavim za stevardeso. Obe sem najprej zavrnila, češ, to res ni zame, kasneje pa sem vendarle izpolnila prijavo za eno od velikih mednarodnih letalskih družb.« Že izpolnjevanje te prijave ni bilo enostavno, odločala pa je o tem, koga bodo povabili na razgovor ( »assesment day«), ki traja ves dan. »Bilo nas je približno petdeset kandidatov. Ves dan je bilo veliko različnih nalog, testov, iger vlog, skupinskih nalog, a tudi veliko čakanja, ki se nam je navidez zdelo brezplodno. Dejansko pa smo bili ves čas pod drobnogledom. Po enem tednu so me obvestili, da sem sprejeta.« Toda to še ni pomenilo, da je služba res njena. Čakal jo je še pregled osebne zgodovine (t. i. »background check«), kjer odgovorni v letalski družbi pre- gledajo posameznikovo preteklost, dostaviti je morala tudi potrdila o nekaznovanosti za vse države, v katerih je dotlej bivala. »Pri meni je ta pregled trajal pol leta, ker so preverjali prav vsako moje daljše bivanje v tujini in pridobivali dokumente. Dostaviti je bilo treba tudi reference. Ta čas, ko sem čakala, sem delala v londonski restavraciji, živela pa sem v eni sobi (t. i. »sharing«).« Da posameznik dobi službo stevardese, ne potrebuje posebne izobrazbe, tudi nujnost znanja številnih tujih jezikov je zgolj stereotip. »Letalska družba izbere stevardeso povsem po drugih merilih, glede na posameznikove značajske lastnosti, način komuniciranja, reševanja raznih situacij,« pravi stevardesa Nina Srebočan. Že v prvem tednu je letela v Tel Aviv. Na tem letu se je spopadala z nam nenavadnimi zahtevami Izraelcev, nekaj dni kasneje je že jedla suši v Tokiu. Zatem so jo letalska krila odnesla popolnoma na drugi konec sveta, na tržnico v Seattlu. Vsakoletni trening S sodelavci se Nina dobro razume, vendar le redko leti večkrat z istimi. Gre namreč za veliko letalsko družbo, ki leti skoraj v vse dele sveta. Po dolgem letu ima 48 ur za počitek. Toda Nina ne počiva. »Vsaj nekaj grem pogledat, grem tudi na sprehod v park, na safari, v nekaterih krajih imam že povsem svoje kotičke - recimo kakšno kavarno, kamor se vedno rada vrnem - ki mi tudi v tisti oddaljeni deželi dajejo občutek domačnosti.« Posebej rada se vrača v Cape Town. »Zavedam se privilegija, da lahko med službenim časom obiskujem različne kraje in spoznavam raznolike kulture.« Potniki na letalih pogosto slišijo njen naglas, ki izdaja, da angleščina ni njen materni jezik. Toda prav ta naglas, ki se ga Nina ne sramuje, jo pogosto pripelje v stik s kom, ki je Slovenec ali vsaj slovenskih korenin. »Nek starejši par iz Seattla, oba sta potomca priseljencev iz Slovenije, se je tudi zelo simpatično odzval na to, da sem Slovenka. Znala sta nekaj besed, vesta, kaj je potica.« Nina si je za zgodbe, ki jih doživi in sliši na poletih, omislila poseben zvezek, v katerega si jih zapisuje. »Rada poslušam zgodbe. To je dodana vrednost moje službe.« Stevardi in stevardese niso zgolj strežniki hrane in pijače med oblaki. Obvladati morajo številne spretnosti. »Poznam kolege, ki jim je kdo umrl na letalu ali doživel infarkt. V življenju se lahko vse zgodi. Vča- sih smo tudi policisti in je treba koga zvezati.« Prav zato, da se znajo odzvati v vsaki situaciji, imajo vsi stevardi enkrat letno dvodnevni trening v letalskem centru. »To sta dva dneva, ki si jih nihče ne želi in je ves srečen, ko je konec. Ker naša letalska družba uporablja različne tipe letal, od katerih ima vsako določene posebnosti, moramo znati upravljati prav vsa. Znati moramo odpreti prav vsak predal in rokovati z vso opremo. Opravljamo tečaj oživljanja in prve pomoči. Če tega ne opravimo, ne gremo na naslednji let.« Neopravljen izpit vpliva tudi na možnost napredovanja. Dom je povsod, še najbolj v Brezovi Kljub temu da je Nina ves čas na poti, ima že dve leti partnerja. Boba je spoznala na eni od službenih poti v San Diegu. Američan, ki je ukradel Ninino popotniško srce, dela v medijih, je tudi ljubiteljski pilot in fotograf. Prožna služba tudi njemu omogoča, da se z Nino srečujeta, kadar je le mogoče, in to na različnih koncih sveta. Že nekajkrat je obiskal Slovenijo, na prvo skupno pot sta šla v Nepal. Kje je Nina zdaj doma? »Povsod,« izstreli sogovornica, ki se je medtem iz Londona preselila v cenejši in prijaznejši Bri- ghton. »Moj dom je še vedno Brezova pri mojih starših, kjer imam še vedno svojo sobo, natančno takšno - z vsemi igračami in s svojo posteljo - kakršna je bila, ko sem začela potovati po svetu. Z veseljem se vračam, zadnje čase vedno pogosteje.« Nina pravi, da se je zdaj ustalila. »Ne vem sicer, ali bom ostala pri tej letalski družbi, za katero letim zdaj, ali bom šla kam drugam, ampak ta način življenja mi nadvse ustreza in si ga lahko predstavljam tudi v prihodnje. Zaljubila sem se v svet letalstva, kjer je vsak dan nekaj novega. Tako kot si štiri leta nazaj nisem mogla predstavljati, da bi to, kar delam, sploh lahko počela, si zdaj ne morem predstavljati, da tega ne bi več opravljala.« Večino časa uživa, pravi, čeprav so tudi v tej službi slabi dnevi in težave z »jet lagom«. Ko simpatično in nasmejano Šmartinčanko vprašam, ali je »to tisto pravo«, tisti občutek, ko veš, da si enostavno na pravi poti, da delaš točno to, kar te veseli, in ni zgolj za »denarnico«, ampak tudi za dušo in srce, prizna, da je. Toda v svojem značilnem nemirnem slogu doda: »Kaj bo čez pet let, ne vem. Se vidiva spet takrat in bom povedala.« MARJETKA R. LESJAK Foto: osebni arhiv Najljubša točka Šmarčanke v Cape Townu je Table Mountain (gora v obliki mize) s čudovitim pogledom na ocean. Sydneyjska opera Prvo skupno potovanje Nine in Boba v Nepal je bilo prav posebna izkušnja. Premagala sta 5.416 m nadmorske višine na Thorong La. Po desetih dneh hoje sta si za nagrado privoščila še 15-minutni polet v dolino, med vrhove Himalaje. Nina je navdušenje težko skrivala. »Ko sem prvič prišla kot stevardesa v razkošen hotel, sem se zavedla velike spremembe, ki se mi je zgodila. V čudoviti hotelski sobi v 70. nadstropju sem se zavedla, da sem samo še leto pred tem z nahrbtnikom na ramah iskala najcenejše možne nastanitve.« Na Madagaskar sta Nina in Bob odpotovala za Ninin 30. rojstni dan. Spoprijateljila sta se z lemurji, zanju pa si je našel čas tudi Pedro Opeka. 38 REPORTAŽA Pikantne igre brez meja rili v pripravi med poznavalci čilija znane jedi chilli con carne. Svoje kuharske sposobnosti je prikazalo pet ekip i z Ljubiteljev čilija je vsako leto več Preteklo soboto so se na ploščadi pred kulturnim domom v Šmarju pri Jelšah družili ljubitelji čilija ter drugih jedi in pijač, narejenih iz pikantne začimbe. Že četrti Čili festival, ki ga vsako leto organizira Društvo ljubiteljev čilija, je postregel s številnimi novostmi. V vseh letih ostaja stalnica, da na državnem tekmovanju za zlati ha-banero, kjer posamezniki tekmujejo, kdo poje najbolj pekoč čili, zmaga ženska in to že dve leti ista. Ves čas festivalskega dogajanja so lahko obiskovalci na številnih stojnicah poskušali omake iz čilija, čili marmelade, pekoče omake za žar, sir s čilijem, pekoče jogurte in vroče čokolade ter celo rezance z dodatkom čilija. Pridelovalcem čilija namreč ne manjka domišljije. Obiskovalci so lahko poskusili tudi pivo s čilijem in pikantno žganje, med drugim tudi sladko-pi-kantne žlikrofe. Poleg slovenskih pridelovalcev čilija so na stojnicah svoje omake predstavili tudi prideloval- ci s sosednje Hrvaške. Prvi mož Čili festivala, Šmarčan Matic Vizjak s Kmetije Viz-jak, je bil z obiskom vidno zadovoljen. »Glede na število obiskovalcev, ki nas vsako leto obiščejo, lahko rečem, da je vedno več >čilimanija-kov< v pozitivnem smislu. Kmalu bomo lahko rekli, da je več tistih, ki obožujejo čili, kot tistih, ki ga ne. ^ - m Sam sicer najbolj uživam v manj pikantnih čilijih, saj jih raje pojem pet kot enega, zaradi katerega ne morem živeti. V kulinariki je namreč treba uživati in ne trpeti,« je v smehu povedal Vizjak, ki je že četrto leto poskrbel, da so festival izvedli brez večjih zapletov. Hudičev kotel Tretje leto zapored so organizatorji pripravili tudi državno prvenstvo v hudičevem kotlu. Tekmovalci so se pome- Poleg izdelkov iz čilija so lahko obiskovalci kupili tudi sadike Ves izkupiček stoj- čilijev darovali ГЈШ različnih koncev Slovenije. Med letošnjimi ocenjevalci jedi sta bila tudi Edvard Kužner iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in Tomaž Vo-zelj, ki je predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Prvo mesto je osvojila ekipa Teksaški sushi. Največ por-cij hudičevega kotla je prodala skupina Šarf maj stri. Celoten izkupiček, zaslužen s prodajo porcij, kar sedemsto evrov, so organizatorji v celoti namenili v dobrodelne namene. Ves zaslužek so v dobrodelne namene dali tudi člani skupnosti Čudoviti svet čilija, kjer se združujejo poznavalci in ljubitelji čilija, ki želijo širiti čili kulturo. REPORTAŽA 39 Že četrtič zmagala ženska Vsako leto je v sklopu festivala tudi državno prvenstvo za zlati habanero. Letos so ga izvedli že četrtič. Tekmovalo Dejan Farčnik, gospodar Kmetije Farčnik, ki vsako leto priskrbi čilije za državno prvenstvo v zlatem habane-ru. je deset tekmovalcev, od tega devet moških in ena ženska. Pravila tekmovanja so precej enostavna, vendar zahtevajo veliko stopnjo tolerance pekočega občutka v ustih. Vsak udeležencev tekmovanja je moral v celoti, razen peclja, pojesti čili. Po minuti intenzivnega žvečenja ga je lahko pogoltnil. Vse je potekalo pod budnim očesom sodnikov. Najprej je kazalo, da bo tekmovanje trajalo precej časa, saj nihče od tekmovalcev ni odnehal - ni popil mleka, bruhal ali se vstal od mize. Nato so moški ocl četrtega zaužitega čilija odstopali kot po tekočem traku. Na koncu sta ostala še Andrej Mihelič, znan tudi kot Čili zmaj, in Vesna Andreje iz Topolši- kaj let zmaguje na omenjenem tekmovanju. Na koncu je Čili zmaj, ki je letos nastopil zadnjič, vstal in zmagovalno dvignil roke Andrejčeve in popil mleko v znak odstopa. Andrej-čeva je tako postala nesporna kraljica čilija. Po tekmovanju pri Andrejčevi sploh ni bilo videti, da bi tekmovala. »Se pač zgodi. Ugaja mi pekoča hrana, rada jo jem. Drugi očitno ne prenesejo toliko. Posebnih priprav pred tekmovanjem nimam, res pa je, da za kosilo Prvi mož festivala Matic Vizjak je na stojnici ponujal tudi svoje čili vino. pojem veliko mesa,« je svojo zmago komentirala Andrejče-va. Prihodnje tekmovanje za zlati habanero bo Andrejčeva gledala le kot obiskovalka, saj se je odločila, da ne bo več nastopila in da bo dala priložnost tudi kakšnemu moškemu, da osvoji prvo mesto. Bolj pekoče od uradno pekočega Carolina reaper je vrsta čilija, ki je znana kot uradno najbolj pekoč čili na svetu. Vendar obstajajo tudi bolj pekoče vrste, ki zaradi dragih kemijskih analiz niso uradno priznane. Za prvenstveno za zlati habanero vsako leto priskrbijo čilije v škofjeloški trgovini Čili Pipp in na Kmetiji Farčnik z Vranskega. Letos je bilo pripravljenih več kot pet, ki so bolj pekoči od uradno priznanega čilija, ki vsebuje približno milijon in pol sko-vilov, poznavalci vedo, da je to že zelo pekoče. Za lažjo predstavo - običajni feferoni imajo od sto do petsto skovi-lov, jalapeno paprike od 2.500 do 8 tisoč, habanero pa med sto tisoč in 350 tisoč skovilov. Akademija Wilbura Lincolna Scovilla Letošnja novost festivala je bila tudi akademija Scovilla. Poimenovana po ameriškem farmacevtu Wilburu Lincol-nu Scovillu, ki je izumitelj Scovillove lestvice, po kateri se določajo stopnje pikantno-sti čilijev. Akademija je bila namenjena osnovnošolcem v treh starostnih kategorijah. Na izobraževanju so mlade podučili o zgodovini čilija, od kod izvira, zakaj se uporablja, zakaj je zdrav in druga znanja, vezana na pridelavo čilija in njegovo uporabo. »V društvu ljubiteljev čilija želimo popularizirati to začimbo, s tem da ljudi učimo, da čili ni le nekaj, kar peče, temveč je odlična sestavina v kulinariki in super živilo, če ga znamo pravilno uporabljati,« je pojasnil Vizjak. »Svoje znanje želimo predati mlajšim generacijam, zato smo pripravili akademijo. Šmarje pri Jelšah je že znano kot prestolnica čilija v Sloveniji, s predajanjem znanja zanamcem pa lahko čez leta postane Slovenija evropska prestolnica čilija.« Poleg akademije so organizatorji za najmlajše pripravili likovne in kuharske delavnice. ANJA HOHLER Foto: GrupA Nasvet tekmovalcev: na tekmovanje ne smeš priti s praznim želodcem. Pametno je, da poješ nekaj kruha ali kaj mastnega, saj tako lažje preneseš pikantnost. 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Moj prvi gramofon Odkar se zavedam, obožujem glasbo. Vsako zvrst, le da mi gre v uho. Mislim, da sem jo oboževala že v maminem trebuhu, saj je oče veliko raztegoval meh harmonike. Mama sicer pravi, da sem začela jokati takoj, ko je oče vzel harmoniko v roke. Ne vem, če bi temu verjela ... Mama pač ni marala glasu harmonike, saj je prišla iz krajev, kjer prevladuje zvok tamburice. Zato me je tudi takoj ob vstopu v prvi razred leta 1954 vpisala k tambu-rašem Franceta Prešerna. Seveda sem bila navdušena. Samo da se je igralo. V tistem času smo kupili tudi prvi radio, pred katerim sem ždela in poslušala, poslušala ... Stanovali smo v stavbi I. gimnazije Celje, enako kot ravnatelj Tine Orel z družino. V svoji pisarni je imel gramofon in plošče, ki so bile debele najmanj dva centimetra. Večkrat me je popoldne poklical v svojo pisarno in mi dovolil poslušati plošče. Tako sem poleg klasične glasbe poslušala tudi Avsenike in spoznala njihovo glasbo že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Spomnim se besedil njihovih prvih pesmi. Ko sem bila v višjih razredih osemletke, sem na počitnice hodila v Zagreb k bratrancu, ki je bil zelo moderniziran. Poleg ostalih naprav je imel tudi gramofon. Ravno ko sem končala osemletko, si je nabavil novega in tega sem kasneje dobila jaz. Vpisala sem se v srednjo medicinsko šolo in čeprav sem imela pet minut do doma, sem morala živeti vsa štiri leta v internatu, saj je bil v sklopu šole. Tja sem nesla tudi gramofon in eno samo ploščo, ki sem jo premogla, od Maria Lanze. Še danes so mi drage njegove melodije: O sole mio, Arrivederci, Roma, Torna a Surriento . Vsak večer sem jo »navijala« in ker je imela ravnateljica Škrabčeva zraven naše sobe stanovanje, je bila prisiljena poslušati vsak dan eno in isto. Bila je zelo stroga in še danes se čudim, da je to prenašala kar nekaj časa, dokler ji ni zakuhalo. Vkorakala je v sobo in zasikala: »Mirjana, prosim, če daste na gramofon še katero drugo ploščo!« Komaj slišno, s šibkim glasom sem odgovorila: »Nimam druge, ta je edina.« Naslednji dan je strumno prikorakala v sobo in mi brez besed potisnila v roke ploščo od Beatlesov. Še slutila ni, da je prišla z dežja pod kap . Ko se nama je z Valentinom rodil prvi otrok, sin Sergej, je bil star gramofon še kar v pogonu ... Razlika je bila le, da sem premogla veliko plošč. Z nenehnim poslušanjem sem »zastrupila« tudi Sergeja. Še govoriti ni znal dobro, ko je poznal že vse plošče. Še danes mi je uganka, po kakšni logiki jih je prepoznal, saj so imele enak videz, razen napisov seveda, pri čemer brati ni znal, kaj brati, še govoriti ne dobro. Komaj je shodil, mi je že ukazoval, katero vinil ploščo lahko dam na gramofon. Nekega dne me je odrinil in začel sam dajati plošče na gramofon. To je bila za nas ostale družinske člane prava slušna muka, saj je imel zelo ozek izbor . Šele takrat sem razumela svojo ravnateljico iz internata ... Glavo je ob poslušanju vrtel ravno tako, kot se je vrtela plošča na gramofonu, kot bi bil v transu. Morala sem umetno »pokvariti« gramofon, toda on ga je takoj »popravil«. Sreča je, da so iz plošč nastali ploščki, ki jih niti ne vidiš, da se vrtijo. Mirjana Steblovnik Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Portret, ki budi spomine na šolske dni Slikar Jože Vodlan in Franc Napret sta bila sošolca v osnovni šoli v Sedražu pred več kot sedemdesetimi leti. Slednji se spominja Jožeta Vodlana, nekdanjega sošolca: »Že takrat je kazal slikarsko nadarjenost in vsakokrat je izpod njegovih rok prišel najlepši izdelek. Mislim, da smo že končali osnovno šolo, ko mi je ob enem najinih srečanj dal zvit list papirja in dejal: >Franček, to sem narisal zate, zato imej to za spomin.< Odvil sem in na listu je bil s svinčnikom narisan moj portret z datumom 19. 10. 1955. Najine poti so se kmalu razšle, a kljub temu sem s pomočjo njegovih sorodnikov obrobno spremljal njegovo življenje in delovanje.« Slikar Jože Vodlan zdaj živi in ustvarja v ZDA. Od junija do avgusta letos so bila njegova dela prvič razstavljena v domačih Rimskih Toplicah. Ob tej priložnosti je Franc Napret v svojem arhivu poiskal risbo in jo na otvoritvi razstave izročil svojemu mladostnemu prijatelju. Za vidno ganjenega Jožeta Vodlana je bilo to najlepše darilo in hkrati veliko presenečenje. Najprej se niti ni spomnil, da je sošolca Franca portretiral pred skoraj 63 leti. Risba s potezami, ki jih je prepoznal, in z njegovim podpisom ga je vrnila v čase začetkov njegovega umetniškega ustvarjanja. Odtlej sta se odvili življenjski zgodbi nekdanjih sošolcev - portretista in portretiranca - ki sta se ob tej priložnosti ponovno srečala po več kot štiridesetih letih. Besedilo prispeval Matej Jazbinšek po pričevanju Franca Napreta. V Albumu Slovenije na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Laško, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-1736 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik Avtor risbe, na kateri je upodobljen Franc Napret, je slikar Jože Vodlan. Cynthia D'Aprix Sweeney: Gnezdo Ko se račun ne izide Oče družine Plumb je za svoje štiri otroke ustanovil poseben družinski sklad, ki so ga člani družine imenovali kar Gnezdo. Otroci naj bi bili do denarja upravičeni šele v svojih srednjih letih. Čeprav je oče sklad ustanovil z namenom, da bi Melody, Beatrice, Jacku in Leu pomenil zgolj skromen dodatek, je vrednost sklada močno narasla. Vsi štirje so zato računali na krepkejšo denarno injekcijo. A zaradi lahkomiselnosti brata Lea so delali račun brez krčmarja. Leo, odvisnik od drog in alkohola, je po neki zabavi sedel pijan za volan, njegova potnica je bila devetnajstletna natakarica, hči nezakonitih priseljencev v Ameriki. Zgodila se je huda nesreča, zaradi katere je ženska ostala brez stopala, Leo je moral na kliniko za zdravljenje odvisnosti. Mati je precej iz- črpala Gnezdo, da so izplačali oškodovanko, visok znesek je šel tudi za podkupnino za molk. Slabega glasu zaradi nesreče si namreč družina ni želela, še posebej mati ne, ki se je medtem poročila z bogatim poslovnežem. Družinske vezi po odhodu vseh štirih otrok iz otroškega družinskega gnezda nikoli niso bile prav močne. Prav snidenje zaradi denarja, ki bi ga morali kmalu dobiti izplačanega iz Gnezda, jih na novo poveže. Roman pripoveduje o številnih težavah, s katerimi se soočajo skoraj vse družine tega sveta. Če skrbi niso denarne, kot je hipoteka, ki jo je treba odplačati, redna sredstva za to pa presahnejo, so pa kakšne druge narave. Avtorica romana jih mojstrsko poveže v celoto, ki ne izzveni v klasičnem hollywoodskem koncu. MRL O avtorici: Gnezdo je literarni prvenec Cynthie D'Aprix Sweeney, ki je bil doslej preveden že v 25 jezikov. Po mnenju revije People in časopisa Washington Post je bil razglašen za knjigo leta 2016. Avtorica živi z družino v Los Angelesu. ZA ZDRAVJE 41 Ko uniči celice Demenca - rak sodobne družbe t Kadar ljudje pri svojcih opazijo prve znake demence, je nujen obisk pri družinskem zdravniku. A dogaja se, da ljudje znakov te bolezni sodobnega časa ne opazijo pravočasno oziroma jih opazijo, vendar upajo, da ne gre za simptome demence. Toda vsak dan je za bolnika izjemno pomemben. Demenco lahko povzročijo različne dolgotrajne ali napredujoče bolezni, ki uničijo možganske celice. Bolezen se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti ter govornega izražanja in presoje. Če zdravnik posumi, da gre za demenco, bolnika pošlje k specialistu. Nadaljnji obsežni pregledi potrdijo, ali gre res za bolezen. Če gre, specialist predpiše zdravljenje, ki bolniku lahko izjemno olajša življenje. »Zgodnja diagnoza je pomembna, ker zdravila, ki so na voljo, najbolj pomagajo v začetnem obdobju bolezni. Hkrati svojci izvedo, da je oseba bolna, in pridobijo ustrezne informacije, kako ravnati z bolnikom,« pravijo pri Spominčici, Slovenskem združenju za pomoč pri demenci. To prostovoljno strokovno združenje ima svoji enoti tudi na Celjskem, in sicer v Šentjur- ju (Svetinova ulica 1) in Rogaški Slatini (Pegazov dom). Svojci in bolniki lahko tam dobijo vse informacije in nasvete, kako v določeni situaciji oziroma določenem primeru ravnati in svojcu najbolj pomagati. »Sprejetje diagnoze je najtežje. A vendar svojci navajajo, da so, potem ko so izvedeli za diagnozo, čutili olajšanje in so lažje spremenili obstoječo vsakodnevno rutino. Življenje v negotovosti je nedvomno bolj stresno kot življenje, v katerem človek ve, kaj se z njim dogaja. Še posebej prvih nekaj mesecev po diagnozi,« dodajajo pri Spominčici. SŠol Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence. Njena pogostost s starostjo strmo narašča. T. i. demenca z lewyjevimi telesci je postala kot samostojna oblika bolezni znana šele ob koncu prejšnjega stoletja. Je nekakšna kombinacija alzheimerjeve in parkinsonove bolezni. Najpogosteje se pojavi med 60. in 70. letom. Poznamo tudi vaskularno demenco, čeprav ena sama možganska kap običajno ne povzroči demence. Ta se razvije po številnih zaporednih kapeh v območju malih do srednje velikih možganskih žil. Pogoste so kombinirane oblike alzheimerjeve demence in vaskularne demence. Pojavi se lahko tudi propadanje čelnega in senčnega režnja, kar stroka imenuje frontotemporalna demenca. Ta se lahko pokaže fe. že po 35. letu. Do 40 odstotkov teh demenc je dednih. Bolniki z demenco potrebujejo len nadzor. Ker lahko pustijo lin ali spijejo čistila, ki so jim dosegljiva, misleč, da so užitna. Nadzor je potreben tudi v nočnih urah, saj so pogosto nespečni. Čeprav je najprimernejše domače okolje, v katerem so preživeli večino življenja, je vča za nastanitev v ustanovi, kjer lahko zanje ustrezno poskrbijo. /Г У X Kakšni so prvi znaki demence? Vir: spomincica.si Postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje Človek se ne spomni, kaj je tisti dan jedel za zajtrk, dobro pa se spomni dogodkov iz mladosti. Pozablja pomembne datume ali dogodke. Težave pri govoru Težje sledi pogovoru, vmes umolkne, ne najde prave besede, se ponavlja ali se mu pri govoru zatika. Določene predmete napačno poimenuje. Osebnostne in vedenjske spremembe Pojavijo se zmedenost, sumničavost, potrtost ali prestrašenost. Upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije Zaradi manjše zbranosti za določena opravila človek porabi več časa kot prej. Pogosto sprejema neustrezne odločitve. Oseba z demenco lahko dvigne veliko količino denarja, denar izgublja ali ga zapravlja za stvari, ki jih ne potrebuje. Težave pri vsakodnevnih opravilih Pri pripravi priljubljene jedi pozabi ustrezne sestavine, težko sledi receptom, pri vožnji v znan kraj se izgubi, dela napake v službi ali pri igranju priljubljene igre. Neprimerno lahko uporablja orodje, aparate in gospodinjske pripomočke, jih razstavlja ali jih pokvari. Pojavi se kopičenje stvari ali hrane. Iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari Predmete shranjuje na neobičajnih mestih, kasneje se tega ne spomni. Pogosto nekaj išče, preverja ali obtožuje druge, da mu kradejo. Težave pri krajevni in časovni orientaciji Oseba se pogosto ne spomni datuma, dneva v tednu, meseca, leta ali kateri letni čas je. Ne zaveda, da čas teče, zato težko razume nekaj, kar se ne dogaja v določenem trenutku. Ponavljanje istih vprašanj Oseba z demenco isto vprašanje ponovi tudi po dvajsetkrat na dan. To ne pomeni, da nas namenoma presliši ali spravlja ob živce. Naših odgovorov se zaradi bolezenskega procesa preprosto ne spomni več. Spremembe čustvovanja in razpoloženja Osebe z demenco so pogosto manj motivirane, zato postanejo pasivne, spijo več kot običajno, ne vedo, kaj bi počele, in izgubijo zanimanje za stvari, ki so jih prej rade počele. Zanje so značilna hitra, tudi zelo izrazita čustvena nihanja, včasih brez očitnega razloga. Zapiranje vase in izogibanje družbi Oseba začne trajno opuščati delovne obveznosti, družabne aktivnosti, konjičke ali ukvarjanje s športom. Ne spremlja več svoje najljubše ekipe in opusti priljubljen konjiček. Љ VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 I 95.9 I 100.3 j 90.6 MHz www.radiocel timev pogled iiub rt 42 BRALCI POROČEVALCI Za lažje premagovanje ovir V dvorani Kulturno-ga-silskega doma Gorica pri Slivnici so se zbrali člani Medobčinskega društva invalidov Šentjur. Srečanje je že tradicionalno in iz leta v leto se zbere več invalidov. Sama sem imela čast, da sem se srečanja udeležila kot gostja. Na začetku nas je pozdravil predsednik Vlado Robič, ki se je vsem zahvalil za udeležbo. Zahvalil se je prostovoljcem in aktivistom, ki so pomagali pri pripravi srečanja. Poudaril je pomen srečanja, saj se mnogi sočlani srečajo le na tem druženju. Tu je priložnost za razvedrilo, pogovor in tkanje prijateljskih vezi. Mnogi so starejši, osamljeni, od kmečkega dela utrujeni, včasih se počutijo pozabljene in ob srečanju so težave in tegobe vsaj za nekaj časa pozabljene. Pogovor prija vsakomur, bolečine in težave so milejše in stisk roke zaleže več kot kup tablet. Prisotne je s prijazno besedo pozdravil mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur. Povedal je, da z društvom dobro sodeluje in pomaga, kar obljublja tudi za prihodnje. Razume stiske in težave invalidov. Predstavil je dela, ki so v občini v dobrobit vseh občanov. Lepe besede o delovanju in sodelovanju z društvom je povedal tudi župan Dobja Franc Leskovšek. Pozdravil nas je tudi predsednik Krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici Janez Palčnik. Sama sem pozdravila prisotne v imenu celjske koordinacije Zveze delovnih invalidov Slovenije in v svojem imenu. Povedala sem jim, da je druženje s sebi enakimi zelo pomembno za vse. Invalidi smo velikokrat pozabljeni v družbi. Stisk roke prijatelju okrepi voljo in željo po lepšem jutri, po želji, da se družimo, da smo vendar vredni in enaki med enakimi. Bolezen je nekatere invalide prikrajšala za marsikaj in niso več sposobni za delo, zaradi česar so prikrajšani tudi pri dohodkih. V društvu se trudijo težave omiliti, pomagati, kolikor je v njihovi moči. Velikokrat so že velika pomoč stisk roke, prijazna beseda, pogovor in druženje. Tudi nad sveto mašo so bili prisotni zelo navdušeni. Župnik Marko Šraml je spregovoril o pomenu preprostosti in skromnosti. Po sveti maši je za zabavo ob odlično pripravljeni in po-streženi hrani poskrbel Miro Klinc z ansamblom. Pozdravil nas je tudi Klobasekov Pepi, ki je poskrbel, da se je v marsikaterem očesu zaleske-tala solza smeha. Druženje se je nadaljevalo v pozen večer ob klepetu, petju in odlični glasbi. Hvala vsem, ki ste se trudili za sočloveka, za boljše in prijetno počutje invalidov in njihovih spremljevalcev. Hvala predsedniku Vladu in ekipi za odlično organizacijo ter izvedbo srečanja, o katerem se bo še dolgo govorilo. Misel gospoda Marka nam bo še dolgo v poduk. DRAGICA MIRNIK, predsednica celjske koordinacije ZDIS Nabor slovenskih narodnih pesmi Pred kratkim so nas obiskali člani KUD Ofirovci in Koledniki iz Laškega. Njihova umetniška vodja je Teja Repovž, vodi jih Valentin Deželak. Pripravili so nam zelo lep nabor slovenskih narodnih pesmi ob pričevanju življenjskih zgodb današnjega in preteklega časa naših življenj. Vsak je lahko v kateri od njih našel vsaj delček sebe. Gospod Deželak nas je med prepevanjem posameznih pesmi nasmejal tudi s kakšno šalo, ki jo je prenesel med stanovalce Doma starejših Šentjur. Ob koncu nastopa prijateljev naših stanovalcev smo skupaj zapeli pesem V dolini tihi, vmes pa sta še dva para zaplesala po plesišču. Vsi skupaj smo uživali in se s KUD Ofirovci in Koledniki zahvalili Valentinu Deželaku s skromnim darilcem ročnega dela, ki jih stanovalke doma zelo rade pripravijo tudi za zunanje nastopajoče goste. PETRA ZAVASNIK Dobrodelnih 42 maratonov v 42 dneh Do 5. oktobra bo trajal športno-dobrodelni projekt, katerega glavni igralec je tekač Bogomir Dolenc iz Velenja. Projekt se je začel avgusta, tekač pa bo v 42 dneh pretekel 42 maratonov. S tem zbira denar za ustanovo Mali Vitez. Ta združuje osebe, ki so se kot otroci soočale z rakom in zdravljenjem, ki je pustilo posledice v obliki poškodb tkiv, manjkajočih udov, poškodovanih udov, predvsem pa je pustilo posledice na njihovi psihi, samozavesti in samopodobi. V projekt je vključenih veliko slovenskih občin, njihovih športnih in drugih društev, ustanov ter posameznikov. Podprle so ga vse večje slovenske športne organizacije: športna unija, atletska zveza in olimpijski komite. Ambasadorka projekta je varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, častni pokrovitelj je predsednik države Borut Pahor. Tekaški znanec Bogomir Dolenc je znan tekaški javnosti in tudi mnogim drugim, saj se redno udeležuje tekaških prireditev, za njim je tudi že več raznih projektov. Med temi so dobrodelni Pikin ultra tek, ki so ga prvič izpeljali leta 2014 v okviru Pikinega festivala, na njem pa je v 24 urah pretekel 165 km, leta 2016 je v 16 urah pretekel razdaljo od Trsta do Poreča, lani je odtekel dobrodelnih deset maratonov v desetih dneh, kar je bil tudi nekakšen preizkus vzdržljivosti za letošnji ekstremni podvig. Z zbranim denarjem bo ustanova Mali vitez lahko uveljavljala programe zdravstvene in terapevtske pomoči ter organizirala rehabilitacije. S sredstvi bo lahko pomagala pri nakupu tehničnih pripomočkov in nudila psihološko ter medicinsko svetovanje za male viteze. Bogomir želi ob tem šport čim bolj približati otrokom in mladim ter jih spodbuditi k aktivnemu gibanju. »Pomembni bodo dnevni tekaški dogodki, kjer bodo sodelovali vitezi. Njihovo gibanje bo odvisno od njihovih sposobnosti.« Prvi maraton je odtekel v svojem domačem kraju, Velenju. 5. oktobra bo po teku med Trojanami in Velenjem tudi zaključni dogodek. DARKO NARAGLAV Denarna sredstva zbira z dona-cijami podjetij in organizacij, s prispevki udeležencev na dnevnih tekaških dogodkih in s pomočjo SMS-sporočil do konca leta (na 1919 VITEZ ali VITEZ5). BRALCI POROČEVALCI 43 Končano izobraževanje je spodbuda Uspeh je treba praznovati. Se za trenutek ustaviti, se poveseliti in si reči: »Uspelo mi je!« Že naslednji trenutek smo ponovno na začrtani življenjski ali poslovni poti ter hitimo naprej in navzgor. A tokrat z malo večjim občutkom samozavesti, zanosa in vere vase. V UPI - Ljudski univerzi Žalec verjamejo, da je zaključek izobraževalnega programa uspeh, saj je potrditev, da nekaj zmoremo, in je spodbuda, zato so za vse udeležence, ki so končali izobraževalne programe v okviru projekta Krepitev temeljnih in poklicnih kompetenc zaposlenih v Savinjski dolini, pripravili svečano skupno podelitev zaključnih potrdil. Bila je v sredo, 5. septembra, v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec. Z nastopom jo je obogatil glasbeni študijski krožek Savinjski UPI. Projekt Krepitev temeljnih in poklicnih kompetenc zaposlenih v Savinjski regiji v UPI - Ljudski univerzi Žalec izvajajo že od leta 2016. Cilj projekta, ki ga sofinancirata Evropska unija in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je pri zapo- slenih okrepiti temeljne in poklicne kompetence. Tako so v UPI - Ljudski univerzi Žalec samo v preteklem šolskem letu za dvesto zaposlenih izvedli kar 19 tečajev s področja računalništva, tujih jezikov, komunikacije, slovenskega jezika ... Tudi za letošnjo jesen so pripravili pester nabor brezplačnih tečajev za zaposlene. Vabijo vas v tečaj digitalnega marketinga, v računalniške tečaje (začetne in nadaljevalne) in tečaje tujih jezikov, v tečaj komunikacije in javnega nastopanja, tečaj digitalne fotografije ter v program UŽU Izzivi podeželja. KŠ Razgledni stolp na Resevni ima 22 let Za šentjurske in tudi za ostale ljubitelje planin je bila najbolj vesela jesen leta 1996. Po mnogih letih se je bližal datum uresničitve dolgoletnih želja o postavitvi razglednega stolpa na Resevni. Pet let je trajalo od prvih resnih razgovorov, ko sem leta 1991 prevzel vodenje društva in obljubil, da se bom z novim upravnim odborom izrecno zavzel za gradnjo razglednega stolpa. Izvolili smo gradbeni odbor in takoj so se začele prve dejavnosti: pridobitev zemljišča, raznih soglasij, dokumentacije in finančnih sredstev. Projektno dokumentacijo, načrte, sem izdelal sam. Načrtovanje in vodenje projektov je bilo moje 30-letno delo v razvojni službi tovarne Alpos. Kjer je volja, je pot. Le sredstva so se zbirala bolj počasi, a vendar z mnogimi poznanstvi, prošnjami in osebnimi dogovori dovolj hitro, da so se računi plačevali v dogovorjenih rokih. Minevala so leta in v četrtem letu so za občinski praznik občine Šentjur, 23. 9. 1995, zabetonirali temeljni kamen. Slavnostni govornik je bil takratni župan Občine Šentjur Jurij Malovrh, ki je v govoru obljubil prisotni množici, bilo je več kot 500 planincev od blizu in daleč ter ostalih ljubiteljev Resevne, da bo prej kot v letu postavljen razgledni stolp. Vsi prisotni in zadolženi za gradnjo objekta so se trudili, da so dela potekala po načrtu. Tudi težav pri raznih opravilih je bilo veliko in so jih nekako uspeli sproti reševati. V slogi je moč. In res, za naslednji občinski praznik, 21. 9. 1996, se je še večja množica udeležila slavnostnega odprtja razglednega stolpa. Glavni sponzorji so bili Alpos, Planinsko društvo Šentjur ter občini Šentjur in Dobje. Za ploščad je prispevala KS Gorica pri Slivnici, medtem ko so za podest primaknili sredstva Trgovsko podjetje Resevna Šentjur, ZSSS, celjska enota ZSSS, Dinos Celje, Prijatelji Resevne. Vsi sponzorji so od odprtja objavljeni na stolpu. Vsem sodelujočim ob tej obletnici še enkrat hvala za prispevke, za opravljene prostovoljne delovne ure in za lepo sodelovanje. IVAN STRAŽE, ing. vodja projekta PRINAŠAMO SVEŽINO S SKOKOM V TERMALNO VODO THERMANE LAŠKO IN KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE ter DVE VSTOPNICI ZA KOPANJE V THERMANI LAŠKO: Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Podpis: Način plačila in darilo* (ustrezno označite): □ v enkratnem znesku 114 evrov - 7 % popust = 106,02 evra □ za 3 mesece za 28,50 evra - 2 % popust = 27,93 evra □ za 6 mesecev za 57 evrov - 3,5 % popust = 55,01 evra □ mesečno za 9,50 evra Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 6. septembra do 20. decembra 2018. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.novitednik.com. Med vsemi naročniki (obstoječimi in novimi) bomo 20. decembra izžrebali 10 srečnežev, ki bodo prejeli po 2 celodnevni vstopnici za kopanje v Thermani Laško in kopalno brisačo Novega tednika in Radia Celje. Ostale ugodnosti za naročnike: lačne vse posebne priloge Novega tednika - 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed) - vsak mesec možnost osvojitve lepih nagr v nagradni križanki A rad Ob 20-letnici stolpa 44 IZ SVETA ZABAVE и Anabelin Klic stran 1 i Talentirana vokalistka Anabel, ki je radijske poslušalce lani osvojila z uspešnico Ob kavi, v teh dneh predstavlja novo pesem Klic stran. Glasbo in besedilo zanjo je napisala sama. »Klic stran je lahkotna pesem. Sporoča nam, da ne smemo pozabiti drug na drugega - ne glede na to, ali gre za ljubezen, prijateljstvo ali osebo, ki je pustila pečat v našem življenju kako drugače. Živimo v času, ki neizmerno hitro teče, in si premalokrat vzamemo čas drug za drugega, čeprav smo včasih le klic stran. Skladbo sem namenila nekdanjemu fantu,« je povedala Anabel. Celjanka je za skladbo Klic stran posnela tudi videospot. Vlogo njenega fanta je odigral maneken Luka Pehnec, pod nov videospot se je podpisal režiser Marko Maag (MAAG visuals), s katerim je Anabel sodelovala že pri videospotih za skladbi Pozitiva in Ob kavi. Foto: K. Grobelnik Limonada za prvi šolski dan Dejan Vunjak in Manca Špik od prvega šolskega dne v novem šolskem letu poslušalce navdušujeta s skladbo Limonada, ki je, kot pravita, bomba pozitivne energije. Pozitivna, nasmejana in energična sta tudi glasbenika, ki sta tako te dni začela z novo uspešnico. Zmagovalna kombinacija dueta je premierno predstavila tudi videozgodbo na kanalu Youtube. Navdušenje gledalcev nad sodelovanjem priljubljenih pevcev in Limonadinimi plesnimi ritmi ter nalezljivim refrenom narašča iz ure v uro. Kadre videospota sta Manca in Dejan posnela na različnih lokacijah v Piranu in Ljubljani. Skladbo je napisal Raay, pod besedilo se je podpisala Saša Lendero, glasbeno produkcijo in aranžma je ustvarila stalna Mančina produkcijska zasedba Raay Music (Raay & Krešimir Tomec). Video je nastal v produkciji Raay Production. Foto: Menart Tri desetletja Čukov 11. novembra letos, na martinovo nedeljo, bo minilo natančno trideset let od prvega nastopa nadvse uspešne in zdaj že legendarne skupine Čuki. Od prvega nastopa v majhni vaški gostilni blizu Vrhnike do danes so Čuki postali ena najbolj uspešnih glasbenih zasedb v Sloveniji, osvojili vse generacije poslušalcev, nanizali na desetine hitov in že kar ponarodelih pesmi. So sinonim za najboljše videospote, najboljše zabave za staro in mlado, z njimi so odraščale mnoge generacije tako poslušalcev kot glasbenikov. Letos, ko mineva trideset let njihove uspešne zgodbe, bodo Čuki točno na dan prvega nastopa, 11. novembra, v Gallusovi dvorani Cankar- jevega doma priredili veliki jubilejni koncert s številnimi gosti in glasbenimi prijatelji. Na tem koncertu se bo dalo prepoznati vso veličino njihovega dolgoletnega dela, dogodek pa bo snemala tudi nacionalna televizija. Glasbeni gostje bodo najbolj eminentni glasbeni kolegi skupine Čuki, katerih imena bodo Čuki odkrivali postopoma. Foto: Marko Debello Ocepek ODENA DO DESET Pokvarjeni pliškoti »Nekdo pobija lutke.« Se spominjate filma Kdo je potunkal Rogerja zajca (Who Framed Roger Rabbit)? Premore podobno premiso in podobno »ozračje noir detektivke«, a tudi boljšo zgodbo kot Pokvarjeni pliškoti. A napisati besede »boljšo zgodbo« zdaleč ne doseže veličastne mere nesposobnosti, ki je odšla v Pokvarjene pliškote. Pozabljene možnosti obsodbe rasizma, uporaba ekstremnega nasilja in prizorov spolnosti, zato da ... Kaj? Četudi nimate posebnih težav gledati, recimo, spermo lutk na velikem platnu, ostane poglavitna težava filma, da vse to »pretiravanje« nima pomena. Gre za ideje, naravnost zdrobljene pod težo slabega humorja in nesmiselnih enovrstičnic; filmski poskus, ki ne glede na namene - in Melisso McCarthy, ki ni slaba komedijantka - izpade nič več kot le nekaj zelo poceni pokvarjenega. OCENA: 3/10 Skrivno življenje mačk »Iskanje mačjega paradiža.« V mnogih podrobnostih ta -prepočasna in predolga - animiranka za otroke in fanatične ljubitelje mačk še vedno vsebuje bolj ali manj »običajne napake moderne kitajske animiranke«. Odnosi med scenami so mnogokrat kot nekateri medčloveški odnosi na Kitajskem - zmontirani vsiljivo in nenaravno. Psihologija likov deluje, le dokler je izposojena iz filma Reševanje malega Nema (Finding Nemo). Zgodba se izredno naslanja na veliko naključij. Toda animacija je tokrat - vsaj v najboljših trenutkih - presenetljivo dobra. In nekaj drugega morda skoraj podzavestno vre iz sicer ne tako dobro sestavljene zgodbe: upanje po pobegu iz neke vrste strogo nadzorovanega zapora. Film je možno brati kot zelo mehko skrito obsodbo totalitarizma. Režiser Gary Wang, čigar tretji celovečerec je ta film, ni še tako daleč, da bi bilo možno reči, da je upanje kitajskega animiranega filma - potreboval bi več samosvojosti. Toda vsekakor je ta izdelek mnogo boljši kot nedavni Račka, račka, gos (Duck, Duck, Goose). OCENA: 4 / 10 PETER ZUPANC PRIHAJA Codelli Biografska pripoved o malo znanem slovenskem raziskovalcu in avanturistu, baronu Codelliju, ki je med drugim v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil ... Pomembno: dokumentarec je posnel Miha Čelar. Predator: vrnitev (The Predator) Deček po nesreči sproži nekaj grozljivega: vrnitev najbolj smrtonosnih lovcev v vesolju - na Zemljo. Pomembno: »nadaljevanje« relativno slavne grozljivke / avanture je posnel Shane Black, med drugimi igra Boyd Holbrook. Christopher Robin Christopher, ki je preživljal otroštvo v družbi medvedka Puja in drugih očarljivih živalic, kot odrasel izgubi svojo življenjsko pot. Toda nekdanji prijatelji se ponovno pojavijo, da bi mu pomagali ... Pomembno: v filmu studia Disney, naslonjenem na vrsto priljubljenih pripovedi o medvedku Puju, med drugimi igra Ewan McGregor. Vsi vedo (Everybody Knows) Laura se po letih življenja v Argentini vrne v domačo vas na sestrino poroko. Med drugim se ponovno seznani z nekdanjim ljubimcem. Potem nekdo ugrabi Laurino najstniško hčer in vsa družina se strinja, da ne bo nihče poklical policije. Na dan prihajajo stare družinske skrivnosti . Pomembno: v drami nagrajenega režiserja Ashgarja Farhadija igrata Penelope Cruz in Javier Bardem.(PZ) VRTNARIMO 45 Mesojedke rastejo tudi pri nas v naravi na Ljubljanskem barju. Mesojedke priljubljene pri otrocih in zbirateljih Rade imajo vlago Bodo mesojedke res pojedle vse muhe, komarje in mušice, ki nam v toplih mesecih tako radi kravžljajo živce po stanovanju? »Sploh ne,« v smehu za trdi Alen Kova-čič, vodja Vrtnega centra Arboretum v Medlogu. »Nikar jih ne kupujte zaradi tega!« Mesojedke so doma v tropskih krajih, njihov dom je Južna Amerika. »To so rastline, ki imajo rade veliko zračne in talne vlage, medtem ko pri nas takšnih pogojev za rast nimajo. Pri nas so mesojedke priljubljene pri otrocih in zbirateljih. Najbolj aktualne so muhojedke,« pripoveduje Kovačič. Setveni koledar Čas za presajanje je do 18. septembra ob 11. uri. 13. ČE korenina do 13. ure, od 14. ure cvet 14. PE cvet 15. SO list do 18. ure, ----- 16. NE plod do 8. ure, od 9. ure list 17. PO list do 10. ure, od 11. ure plod 18. TO plod 19. SR plod Te so zanimive zlasti zato, ker se zapirajo njihovi listi, ko pridejo v stik s plenom. Ker uspevajo v tleh, revnih s hranljivimi snovmi, pomanjkanje nadomeščajo z beljakovinami živali, ki jih lovijo v pasti. Muholovka večinoma lovi muhe in pajke. Past izrašča iz konic listov v obliki dveh rahlo zaobljenih plošč. »Na rob o v i h pasti so drobne dlačice, ki preprečujejo žrtvi pobeg. Na vsaki plošči so senzorji, ki sprožijo zapiranje pasti, ko se jih insekt dotakne. In prav to je tisto, kar imajo otroci tako radi in s svinčniki ter z drugimi predmeti drezajo v rastlino, da bi se zaprla,« delovanje muho-lovke opisuje Kovačič. Ko rastlina ulovi pajka, mravljo ali katero drugo žuželko, ujeto bitje drži zaprto v svoji pasti, dokler iz njega ne izloči vsega soka. »Včasih so te pokrova-če zaprte tudi po en mesec. Ko se končno odprejo, lahko vidimo ostanke živali, dokler jih veter ne odpihne.« Toda previdno! Otrokom ne dopustite, da bi v rastlino drezali prav s tem namenom, da bi se pokrovače zapirale, svari vrtnarski mojster. Rastlina namreč, ko doživi dražljaj in se zapre, začne delovati in sprožati encime za razgradnjo domnevnih beljakovin, ki pa jih ni. »Če jih ni in ne more črpati hranil, jo uničujemo.« Skrb za mesojedke »Rastlino moramo pogosto rositi, poleti vsak dan. Zemlja mora biti vlažna, ni pa dobro, da rastlina stoji v vodi. Če jo imate doma, je dobro, da položite pesek v lonček ali kamne, da so korenine malo dvignjene. Dobro je, da vlaga potem izhla-peva skozi kamne do rastline.« Potrebuje tudi veliko svetlobe. Sončni svetlobi naj bo izpostavljena najmanj tri ure, najbolje pa šest ur dnevno. »Spomladi, ko jo prestavimo iz notranjih prostorov ven, jo počasi navajamo na sonce, poleti pa naj bo na soncu. V popoldanski pripeki jo je dobro zasenčiti, da je močno sonce ne ožge. Letošnje poletje, ki je bilo precej vlažno, je mesojedkam ustrezalo.« Gnojimo jih malo ali nič. Če mesojedkam nudimo ugodne pogoje za rast, jih lahko ohranimo leto ali dve, razen v rastlinjakih, ki so primerni prav zanje. MRL, foto: GrupA Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754 0743. novi tednik Srce jo vodi k ljudem Fanika Burjan, dobitnica plakete Občine Žalec, za »zeliščarstvo in promocijo zdravja« S Faniko sodelujeva v oddaji Zeleni val že 22 let. Prav toliko, kot je stara naša oddaja Zeleni val. Spoznali sva se prek radijskih valov in čez precej časa sva se prvič videli »v živo«, v oddaji na Radiu Celje. Prijetna sogovornica je in pozitivna energija kar veje iz nje, tudi kadar ni v najboljši koži, ko ji življenje tudi ni vselej z rožicami postlano. A se ne da! Takšna je, naša Fanika - Frančiška Burjan izpod Gozdnika. Na svoj dom in ožjo družino je zelo navezana. In na travnike pod obronki gozdov, na vrt ob hiši in skalnjak z zdravilnimi zelišči ob njem. Njeni odliki sta skromnost in želja pomagati ljudem v stiski. Zlasti ko gre za zdravje. Dovolj je izkusila, da ve, kako dragoceno je zdravje in kako pomembno je, da si znamo pomagati sami. »Na zdravnika pa le ne pozabite!« vas bo vselej opozorila. »Posvetujte se z njim!« Polna je dobrih misli, nasvetov in ljudskih modrosti. Naše poslušalce, izletnike, varovance v domovih starejših občanov, kamor pogosto zahaja na čajanke in z rezinami svojega slastnega sadnega kruha, na tekmovanjih na Ptuju večkrat nagrajenega z zlatim priznanjem, rada opomni: »Imejmo v mislih, da bolezen prijezdi na konju, odide pa peš ...!« Naša Fanika, tako ji pravimo, je tudi nosilka naslova »ambasador za mir žensk v svetu«. In dobitnica še mnogih drugih, ki visijo nad mizo v njeni kuhinji, kjer vselej diši po domačih zdravih jedeh. Redno zahaja opogumljat ženske, onkološke bolnice Slovenije, v celjsko bolnišnico. Dobra beseda je kot zdravilo! Ponosna na prejeto plaketo in dogodek v Žalcu Fanika spet pove, da je najbolj vesela in ponosna na »srebrni list« Radia Celje za sodelovanje v oddaji Zeleni val. Češ da se je dvignila iz anonimnosti, potem ko se je znašla med brezposelnimi v Keramični industriji Liboje, kjer je slikala rožice na keramiko. »Zdaj jih nabiram in občudujem v naravi,« spet z nasmehom obrne besede na optimistično plat. Duša me vodi!« In položi na srce tistim, ki so se obupani znašli brez zaposlitve, da se bo zagotovo tudi njim odprlo okno, če so se zaprla vrata. Naj k čestitki naši Faniki dodam še svojo misel in prepričanje, da naključij ni in da se vse v življenju zgodi z namenom. Na še veliko sodelovanj in snidenj tudi v imenu naših zvestih poslušalcev. MATEJA PODJED, foto: arhiv NT (GrupA) Fanika Burjan radio celie 46 RAZVEDRILO Šale nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. Zvestoba Janez ni mogel dobiti dopusta v podjetju. Zato se žena ni dosti sekirala in je na pot povabila svojo prijateljico za dopustovanje namesto moža. Ob odhodu jo je mož vprašal: »Ljubica, ali mi boš na dopustu zvesta?« Žena: »Kaj pa vem, saj nisem vedeževalka.« Lunin mrk Natakarica v bifeju reče Štefanu: »Ti si srečen, ker si upokojenec in boš zvečer lahko doma gledal lunin mrk. Jaz pa ga v službi ne bom mogel gledati.« Štefan jo vpraša: »Na katerem kanalu pa bo?« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Komarji Štefan pride v kmetijsko trgovino, da bi kupil razpršilo proti komarjem. Prodajalec mu pokaže dve različni razpršili in pravi: »Tole stane 3 evre in pobije okoli 250 komarjev, drugi pa stane 4 evre in pobije okoli 500 komarjev.« Štefan gre proti vratom, pa ga prodajalec vpraša: »Kam pa greste?« Štefan: »Domov preštet komarje.« Razlaga pri verouku Ko je Bog ustvaril Zemljo, se je ulegel in počival, ko pa je ustvaril moža in ženo, še danes nima miru. Oven Tehtnica Km Učiteljica sprašuje v šoli kaj je panika. Miha odgovarja: »Poplave.« Ivan odgovarja: »Požari.« Franc odgovarja: »Potresi.« Jože odgovarja: »Plazovi.« Učiteljica: »A še kdo kaj ve?« Janezek dvigne roko in reče: »Rdeča pika.« »Zakaj je rdeča pika panika?« začudeno vpraša učiteljica. Janezek: »Moja sestra vsak mesec naredi rdečo piko na koledar, zdaj je pa ni naredila že tri mesece in je v hiši taka panika!« Ušesa žene, ko mož telefonira Energetsko dobro obarvan teden je pred vami, zato si boste privoščili nekoliko bolj sproščen odnos do vsega. Veseli boste in polni novih idej, ki se bodo zrcalile v vašem delovanju. Mnoge ljudi boste navdušili s svojim delovanjem. Vaš vladar Mars je prestopil v zračnega vodnarja in vam bo prinesel kar nekaj odličnih idej in inovativnih zamisli. Imeli boste povečano potrebo po svobodi, zato boste lahko zelo svojeglavi in trmasti. Pazljivo v medsebojnih odnosih. 3\k Lev Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Bivanje Sonca v zemeljskem znamenju bo poživljajoče vplivalo na vaše počutje in tudi delovanje, zato boste v nekaterih trenutkih presegali sami sebe. Bodite malce bolj strpni do ljudi, ki ne zmorejo takšne dinamike delovanja. Najbolj bo na vas vplivala Venera, vaša vladarica, ki biva v znamenju škorpijona. Strast se bo razplamtela, zato bodo dobri obeti v ljubezni. Paziti morate samo, da ne boste ponavljali starih napak. Čas je, da se naučite lekcije. škorpijon Notranji nemir boste najlažje pregnali, če se boste telesno bolj aktivirali in tako porabili presežke fizične energije. Bodite previdni v medsebojnih odnosih, mimogrede lahko naredite kakšno napako, saj boste trmasti in nepotrpežljivi. Vaša vladarica je vstopila v znamenje škorpijona, zato bo energija zelo intenzivna, strastna. Na delovnem področju se vam lahko obeta sprememba, najbolje je, da se prepustite toku in zgrabite priložnost z obema rokama. Zberite svoje moči in se končno odločite, kako se boste odzvali na kočljivo situacijo. Dobili boste pomembno novico, ki vas bo popeljala na pravo pot. Prepustite se toku življenja, saj vam v tem tednu pripravlja marsikatero presenečenje, na katerega niste računali. Bivanje Jupitra na zadnjih stopinjah škorpijona in Venere v vašem znamenju vam lahko prinese res kakšno dobro priložnost, še posebej na finančnem in ljubezenskem področju. Dvojčka Planetarne energije bodo blagodejno vplivalo na vsa vaša področja. Veseli boste in polni optimizma, težave boste potisnili na stran. Pred vami je obetavno srečanje, ki bo spontano in povsem nepričakovano. Vaš vladar v znamenju device deluje dvojno močno, kar se vam bo dobro obrestovalo. Uredili boste veliko zaostalih zadev in bili manj površni ter netaktni v odnosih. Obrnili boste nov list v življenju. Rak Strelec Zberite moči in končno opravite z zadevo, ki vam jemlje energijo. Močno vam bo odleglo, ko boste ugotovili, da vse le ni bilo zaman. Obrnili boste nov list v življenju, starih napak ne boste več ponavljali, zato boste v naslednjem obdobju sistematično napredovali. Čas je za nove akcije in iskanje priložnosti, ki so se že pokazale v preteklem obdobju. Zgrabite življenje z obema rokama in dihajte s polnimi pljuči. Kozorog Malce morate upočasniti svoj korak, saj vam lahko hitenje prinese preveč stresne situacije, ki si je v tem obdobju ne morete privoščiti. Svoje vtise dobro preverite, saj moč vaše presoje v teh dneh ni na višku. Vaša vladarica bo bivala v škorpijonu, strelcu in kozorogu, zato bo nekoliko bolj izpostavljena energija prodornosti. Ugotovili boste, katera zadeva vam jemlje energijo, in ukrepali. Druga polovica tedna bo ugodna za kakšen nov korak. Nikar ne rinite z glavo skozi zid tam, kjer je najbolj trd. Nekaj zadev lahko mirne duše preložite na kasnejši čas. Naj vas nikar ne obremenjuje občutek slabe vesti, vse zadeve boste uredili, ko bo za to bolj primeren čas. Bivanje Satruna v vašem znamenju kaže na vse napake v preteklosti. Zdaj je čas obračuna in čas za preobrate. Starih negativnih navad se boste morali odvaditi, draugače se vam lahko sesujejo vse kocke, ki ste jih tako skrbno zlagali. Naredili boste točen izbor ljudi, ki vas obkrožajo. Ugotavljali boste, da ste v preteklem obdobju naredili napako, ki jo boste težko popravili. Posledice se že kažejo v negativni obliki, pomembno je, da se tega zavedate, saj bo tako že polovica problema rešenega. Na delovnem področju vas čakajo dinamika in nenavadne situacije. Dobro se boste znašli in ponovno poželi veliko odobravanje ljudi okoli sebe. V ljubezni boste delali spremembe. Vodnar Devica Prisluhnite svojemu notranjemu glasu, ki vas svari, da nekatere zadeve niso v redu. Spremembe sicer še niso v teku, a je pravi čas, da si naredite točno določen načrt, kako delovati. Vaš vladar se nahaja v vašem znamenju, zato lahko nadoknadite vse zamujeno in sprejmete kakšno bolj drzno odločitev. Nekatere zadeve iz preteklosti se bodo počasi začele razpletati, ne bo več ovir in zamud. Čaka vas krajše potovanje. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Občutek, da se pripravlja nekaj neprijetnega vam ne bo pustil mirno dihati. Vaša intuicija je tokrat na višku, zato ji le prisluhnite. Tudi težav bo enkrat konec, zato naredite analizo, kaj popravljati. Vaš vladar je prestopil v znamenje bika, v katem bo ostal sedem let. Deluje na prvo dekado znamenja in vam prinaša korenite spremembe, na katere v veliki meri ne boste mogli vplivati. Naporne urice na delovnem področju boste uravnali z lepim in osrečujočim koncem tedna. Za seboj puščate sledi. Ribi Da boste prekinili enoličnost, boste naredil veliko, še več pa, da boste srečni v ljubezenskem odnosu. Težave, ki se nanašajo na preteklost, bodo ponovno potrkale na vaša vrata. Tokrat jih boste uspešno razrešili, saj boste delovali uporno in prodorno, ne boste odnehali niti takrat, ko se bodo drugi upehali. Dobili boste namig, kako izboljšati neko kočljivo zadevo, ki vas že dlje časa obremenjuje in vam povzroča skrbi ter blokade. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka PRIKRITOST OČEM Če boste ob pomerjanju kopalk čutili kakršnokoli grozo ali strah, vam nudimo brezplačno ... Križam Ke & ugamKe MESTO V FRANCIJI ZAŠČITNI ZNAK PODJETJA ANGLEŠKI PEVEC (BILLY) ANGLEŠKA PEVKA (TANITA) ITALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO) LASTNIK RANČA AVSTRALSKI REŽISER GRIERSON IGRA NA SREČO PRIČAKOVANJE PIONIR SLOVENSKEGA VIDEA DRAGAN SODELOVANJE Z OKUPATORJEM SLOVENSKI DIRIGENT KUNEJ MODRIKASTA LISA NA KOŽI JAREM (REDKO) DEL LETALA BARVASTI PAPIRČEK ZA OB-METAVENJE NAJMLAJŠA MOHAMEDOVA HČI EDVARD KOCBEK GRAFIK JUSTIN PREBIVALKA EOLIJE PREBIVALEC ČAKOVCA ZVESTA ŽIVAL NUŠA TOME MEHIŠKA IGRALKA (SALMA) ROBERT REDFORD PREIZKUŠEVALEC ARABSKI ŽREBEC MADŽARSKA KRČMA AM. IGRALKA (PATRICIA) NARODNO-OSVOB. BOJ OTROŠKI NOS PRIPADNIK TURŠKEGA LJUDSTVA SOSEDNJI ČRKI ČRN PRAH, NASTAL PRI GORENJU DEŽELA, KI JI VLADA KNEZ GOROVJE V SREDNJI GRČIJI VNETLJIVA TEKOČINA PAUL EHRLICH KULTURNA RASTLINA NEKD.ŠVED PREMIER (OLAF) TORBICA (POG.) UGLEDEN DIRIGENT 4. IN 22. ČRKA TUJA IN NAŠA ČRKA NASPROTNO OD MLADA ŠPANSKA PRINCESA AVTORSKA AGENCIJA SLOVENIJE STROKOVNJAK ZA ANATOMIJO STARO VOZILO (SLABŠ.) GLAVNO MESTO ROMUNIJE ATA HUNSKI VLADAR IN VOJSKOVODJA PRST IZ PREPERELE RUŠE KEKČEVA SESTRICA MAJHNO DLETO NESTROKOVNJAK EDVARD ŽITNIK SLOVENSKI GEOGRAF (ANTON) TELOVADNA PRVINA NAJVIŠJI VRH ISTRE IZDELEK ZA ZIDANJE IRSKI PEVEC (JOHNNY) PREBIVALCI TURČIJE PREDEL MARIBORA OVALNI KROŽNIK HERCE-GOVEC AMERIŠKA IGRALKA KELLY Povsod z vami JASLI (NAR. ENOTNA MATIČNA ŠTEVILKA OBČANA PESNICA ŠKERL KOS POHIŠTVA SLOVENSKI PESNIK AŠKERC OZNAKA NIGERIJE DELAVEC V PROIZVODNJI ŽVEPLA LEPILO (POG.) GRŠKA MESTNA DRŽAVA USTREŽLJIV MOŠKI UGAN- LUKA NA KARSTVO HRVAŠKEM POOBLAS-TITELJ GLAVNO MESTO JORDANIJE UDELEŽE-ČLOVEK S NEC KODRASTIMI SINJSKE LASMI VITEŠKE IGRE DANNY KAYE ORIENTALSKO SUKNO DEL TENIŠKE IGRE SREBRO ZORMAN: DRAGA MOJA ... SUDOKU 326 1 7 6 5 7 2 4 5 8 2 4 3 9 7 8 5 2 4 1 9 3 5 5 6 3 1 SUDOKU17 3 8 5 4 3 9 2 1 7 9 1 6 4 9 8 1 7 4 9 2 7 2 6 7 8 3 4 REŠITEV SUDOKU 325 REŠITEV SUDOKU 16 i 9 6 7 2 5 8 4 3 2 5 8 3 1 4 6 9 7 4 7 3 9 8 6 5 2 1 7 6 2 8 5 9 1 3 4 9 8 4 1 6 3 2 7 5 3 1 5 4 7 2 9 6 8 6 3 1 2 4 8 7 5 9 5 4 7 6 9 1 3 8 2 8 2 9 5 3 7 4 1 6 3 1 2 9 5 4 8 6 7 9 8 6 2 1 7 5 4 3 5 7 4 8 6 3 1 9 2 2 9 5 6 7 1 3 8 4 7 3 1 4 9 8 2 5 6 6 4 8 5 3 2 7 1 9 4 2 9 7 8 5 6 3 1 8 6 3 1 2 9 4 7 5 1 5 7 3 4 6 9 2 8 JED 8 6 9 RADIAN 7 11 12 13 10 3 5 14 ZIDNI LOK 4 2 MADEŽ novi tednik Vedm г (ллтој / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: IH СЛ O Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 18. septembra. Geslo iz številke 36: Radovedno in varno po znanje. Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme Meri Samec iz Ljubečne. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme Vera Flis iz Celja. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme Pavla Lukner s Polzele. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Vzemite nas s seboj V40MO KRIŽANKE www.trik.si 48 RUMENA STRAN Piškov sekstet Peter Pišek je svojo podjetniško pot začel leta 1987, s komaj devetnajstimi leti, ko je v celjski mlekarni kupil star, napol odslužen Tamov kamion. Danes ima 50 kamionov in 60 prikolic ter nov logistični center na Lopati. Vendar je pravo Petrovo bogastvo njegova družina: žena Irena ter sinovi Mitja, Jure, Aljoša in Sašo. Vsi delajo v podjetju, kar je v Sloveniji prava redkost. Večina družinskih podjetij namreč propade, ker otroci nočejo naslediti svojih staršev. Petru Pišku pa so se pridružili vsi štirje sinovi. Kako enotni so, so Piškovi fantje na otvoritvi logističnega centra pokazali celo z enakimi oblačili. Foto: SHERPA Z nasmehom v volilni boj Marko Zidanšek, celjski svetnik in predsednik mestnega odbora SLS ter podžupanja Mestne občine Celje Darja Turk sta bila dobro razpoložena na odprtju logističnega centra, katerega lastnik je njun strankarski sopotnik, prav tako mestni svetnik Peter Pišek. Marko Zidanšek je pred dnevi napovedal, da se bo na lokalnih volitvah podal v boj za županski stolček v Mestni občini Celje, kjer se bo med drugimi pomeril z nekdanjim političnim sopotnikom, dolgoletnim županom Bojanom Šrotom. »V boj za župana z nasmehom,« bi morda lahko bil eden od sloganov kandidata SLS, sicer tudi dolgoletnega direktorja družbe Simbio. Foto: SHERPA Povezala jih je Božena Nemcova Čehe in Slovence veže veliko prijateljstvo, ki ga lahko »štejemo« v dolgih stoletjih. Krepita ga tudi občina Vojnik in njen župan Branko Petre (na fotografiji tretji z leve strani) ter občina Česka Skalice ter njen prvi mož Martin Stanek (prvi z leve strani). Za prijateljevanje Voj-nika in Česke Skalice je pravzaprav »kriva« velika češka žena, ki je umrla že pred stoletjem in pol. To je svetovno znana knji-ževnica Božena Nemcova, katere velik občudovalec je vojniški kulturni ustvarjalec Jože Žlaus (četrti z leve strani). Ta ima o njej bogato zbirko. Žlaus je lani postal častni občan Česke Skalice. Češki župan Sta- O davčno lakomni državi in dialogu Predsednik države Borut Pahor in Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (v ozadju celjski župan Bojan Šrot in izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec) sta si ob pozdravu na začetku Mosa izmenjala vljudnostne nasmeške. Teh pa pri obeh ni bilo videti, ko je na otvoritveni slovesnosti prvi med obrtniki posvaril državo, naj z novo vlado ne bo preveč lakomna pri davčnem obremenjevanju že tako preobremenjenih obrtnikov in gospodarstvenikov. Mehovo opozorilo se seveda na nanaša na določila koalicijske pogodbe, ki predvideva dodatne dajatve gospodarstva. Borut Pahor sicer morda ni bili pravi naslov za takšna sporočila, na katere se je odzval standardno, s pozivom k dialogu in potrpežljivosti, ampak bolj novi premier, ki ga na odprtju Mosa ni bilo. Zato pa je Mehovim svarilom lahko prisluhnil novi stari gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Foto: SHERPA nek je lani obiskal Vojnik, Vojničani so mu pretekli konec tedna obisk vrnili ter se med drugim postavili pred spomenik Božene Nemcove (na fotografiji). Obe strani sta se pogovarjali tudi o možnostih skupnega črpanja evropskega denarja ter še o marsičem. Tudi o podobnih problemih. Foto: arhiv JŽ Vojničani in Čehi. Pred spomenikom velike Božene Nemcove. Po domače v domačem Vojniku Kmetijska zadruga Celje je svoj 70. rojstni dan praznovala tako, kot se za takšno ustanovo tudi spodobi. S prijatelji, z znanci, s poslovnimi partnerji ter z rujnim vincem in velikim pečenim volom. Praznovanje je bilo v Vojniku, saj se tam predsednik zadruge Marjan Kovač (drugi z leve) in ostali za- družniki počutijo najbolj domače. Skupaj s Kovačem so celjski zadrugi nazdravili tudi vojniški podžupan Viktor Štokojnik, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in Miran Lipičnik iz celjske enote Deželne banke. Foto: GrupA Iz podzemlja v nebo Direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj si je ogledal odprtje razstave Skrivnosti letanja, ki je na ogled v Osrednji knjižnici Celje. Verjetno je želel priti malce na sveži zrak in videti, kakšen je svet nad zemljo, visoko nad oblaki, kajti v Zgodovinskem arhivu Celje je trenutno na ogled temačen svet globoko v celjskem podzemlju. Do sredine novembra je namreč na ogled razstava o zgodovini kanalizacije v Celju od antike do danes. Foto: SHERPA