' - r" a NEODVISEN UST ZA DELAVCE V AMERIKI. CUEVBLANb, OHIO, WED1 JANUARY gth, igi8. ava o splošni vojaški dolžnosti je ustavna. tsfcington, 8. jan. Najviš-ija Z jod. držav v lingtonu je včeraj odlo-enoglasno, da je postava >lošni vojašiki dolžnosti ločna v vseh Zjedinje-diižavah ter nikakor ne rotu'je ameriški ustavila ? so grdili socijalisti. Najvi-sodnija je mnenja, da če i kongres glasim ustave nco naznaniti vojno, da tudi dolžnost v takem jaju preskrbeti za potreb-!. ''Ker si armade ne ;mo misliti brez potreb-moštva," se je izjavil lsddirtik najvrišjega sodišča te, "tedaj' je jasno, da ima res polno moč in pravico ieti za postave, glasom »re pokliče moštvo v arma-Vsalka trditev nasprotno gfrivolna in se sploh ne mo-: upoštevati.'" S tem je rešeno eno1 najibolj važnih vprašanj, ki se tiče ameriške armade. Socijalisti in anarhisti v Ameriki so trdili, da je splošna vojaška dolžnost protiustavna in so proti njej deloval«, dokler jih sod-nija ni prijela in jih kaznovala z daljšim ali krajšim zapo-rom. Toda socijalisti in anarhisti so se pritožili na vlišjo sodnijo,, fki je sefd&j odločila. Socijalisti ki so tožili so: Ru-tihenberb, Wagenknecht iin Baker, vsi iz Clevelanda. Anarhisti, ki so ofcdolženi, da so kršili vojaško postavo so: Alex Berkman, Emma Goldman, Louis Krammer in Morris Becker, kakor je videti vsi z nemškimi imeni. Vsi oni, ki so trdili, da je vojaška postaj va neveljavna, in so bili že prej obsojeni* morajo sedaj v ječo. Političen nemir v Nemčiji. tmsterdam, 8. jan. Glasom Ij verojetnih poročil iz la, sie pripravlja v itji oster političen boj, '»katerem bodejo na eni ti liberalni nemški ~ ele- iti s socijalisti vred, na strani pa vsa panger- cesarska vojaška ka- Večina nemškega časopis- ima jako malo upanja, da k d(o miru, in govor an-. • , i ra do raJcH njenega nastopa napram Rusiji, Vladni uradniki v Berolinu so nervozni. Mnogim se je pričelo svftati, da so preveč zahtevali od Rusije, in nekateri so mhenja, da bo treba Rusom mnogo* dovoliti, 6e se bo hotela Nemčija izogniti novi ruski vojni. Socijalisti so imeli včeraj polnošte-vilno zborovanje svojih pri- stašev, in "Vorwaerts", njih ministerskega pred-' glas1;!© piše, da je bilo to zbo-•Georga je ne-|rovanje najbolj pomembno. Na drugi strani se pa tudi jlihik^'l^pr^tty' pa vzbuja pisava ne-»nemških listov, ki po-jajo, da je stalen mir mo- le, če se lizvede demokrati- njih tednih važne politične mm AMERIKA JE M MIR, TODA KAJZER MORA PASTI. Predsednik Wilson je ni niti naropani plen, inanil ameriške mirovne pogoje. Nemci morajo vr-lacati odškodnino in priznati svobodo vseh narodov Washington, 8. jan. Predsednik Z je d i n j e n ih držav, Woodrow iWilson, je včeraj pred zbrano zbornico senatorjev in ljudskih poslancev potegnil z obraza (krinko nemški vojaški kliki in v štirinajstih izvanredno važnih točkah označil mirovni program Zje-dinjenilhi držav in zaveznikov, ki se borijo proti Nemčiji. Govor, ki ga je imel predsednik Wtilson je višelk državne umetnosti, najbolj pomembni faktor v zigoidiovini te vojne in se smatra kot direikten korak napram skorajšnjem miru. ŠTIRINAJT TEMELJITIH TOČK. Sledeči so mirovni pogoji, katere je citiral predsednik Wilson: ' 1. Odkriti pogoji miru brez privatnega, m e d n a r odnega sporazumljenja. 2. Popolna svoboda morjev v vojni ali miru, razven kakor se določi na mednarodni konferenci 3. Odstraniti se mora vse ekonomične za vire, trgovina mora biti enakopravna med narodi, ki so združeni za mir in pripravJjcanj^mir podpirati. 4. Vs ili itlMLva se mora razorožiti in "meti le toliko vojaštva kot je absolutno potrebno. Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order ef thf President, A. S. Burleson, Postiusster General 5. Nepristranska ureditev vseh naselbinskih zadev na podlagi, da imajo ljudje v kolonijah isto vrednost kot vlada, ki načeluje kolonijam. 6. iNemci se morajo umakniti iz vsega ruskega teritorija, Rusom se mora dati prilika, da se ekonomsko razvijejo. 7. Belgija se rnpra sprazniti brez vsakega poskusa, da bi se omejilo njeno svobodo. 8. Ves francoski teritorij se mora osvoboditi in Skoda povrniti, krivica povzročena Al-zaciji in Lotaringiji se mora poravnati. 6. Laška meja se mora prirediti tako, da bo odgovarjala natančnim narodnim zalite- se zopet po- vam. 1 of Dati se mora največja prilika narodom v Avstriji, da se samostojno razvijajo. 11. Izprazniti se mora Ru-munija, Srbija in črnagora, Srbiji se mora dati pristop k morju, balkanskim narodom se mora dati mednarodna garancija, gospodarske in politi čne neodvisnosti. v 12. Suvereniteta Turkov o stane v turških zemljah, toda narodi pod turško upravo morajo dobiti priliko za samostojno politično življenje, in Dardanele morajo biti vedno odprte vsem narodom. 13. Ustanoviti se mora neodvisna poljska država s prostim dohodom k morju, s politično in gospodarsko samostojnostjo in njih ozemlje mora Mti garantirano po mednar rodni konferenci. 14. Splošno združenje narodov pod posebnimi pogodbami za medsebojno garancijo politične neodvisnosti malih in velilkih držav enako. Upi ji v Wilsonovega govora. Wilsonov govor je bil razposlan vsem narodom in vsem državam sveta. Brzojavno je bil poslan tirdi na Dunaj in Berolin. Wiilson je uporabil pravi trenotek za svoj govor, kajti zaupna poročila so dospela iz Nemčie, da je nemški narod pripravljen za mir, in ba baje raje žrtvoval kajzer j a in militariste, kot da se še nadalje stavijo splošne zapreke miru. Baker pričakuje ofenzive. Washington, 8. jan. V svojem tedenskem sporočilu se je vojni tajnik Baker izjavil, da ni več idialeč čas, ko bodejo Nemci začeli s svojo že dolgo prerokovano ofenzivo na zapadni fronti. To bo največji napad, kar jih je kdaj u-priizoril nemški generalni štab in Balker je prepričan, da se bo združenim silam Francozov in Angležev posrečilo u-staviti naval. Mestna vlada zečite s poganjanjem ljudskih izkoriščevalcev —Župan Davis je v ponde-ljek imel svoj nagovor mestni zJbomici, v kateri sedita prvtič v zgodovini mesta Clevelanda tudi dva socijalista. (Nasveti, ki jBh je dal župan Davis so najboljši, kar jih je še lodaj nasvetoval. Posebno ostro je priporočal žulpan mestni zbornici, da mora na vsak način in čimprej vse potrebno ukreniti, da se preneha z izkoriščanjem ljudstva od strani/ prodajalcev na debelo. Manjši trgovci so danes istotako izkoriščani kot* občinstvo, ker plačevati morajo trgovcem na debelo ogromne oene za bla- go, katero btago morajo se- lic Square. na odločen boj z liberalci. Na vsak način pa jt gotovo, da bo Nemčija videla v prlhiod- incip samo-odločevanja. e časopisje napada vla- dogodke. ice Slovenske Narodne Zveze odobrene od vlade. proglasitve vojne Av--ski od strani- Zjedi-\diržav Ameriških, pri-išii ljudje večkrat v ne-z ameriškimi oblastmi, nahajajo iv nevarnosti, amerjška vlada smatra 1'žnike te dežele, jvftlni Odibor Jugoslo-|Na rod ne ga Zlbora »rigal d approveid; by the U. iS. government. American authorities ar£ requested to exjtend the beartr t!hfrir protection as a member of an allied nfttidn. f Dr. Bianlkini, s; r. ■ i Presi4eti-t. So. (Slavic Council. Poleg > tega pride »podpis predsednika tozadevne hrvatske, srbske ali slovenske organizacije, \ "" Bi v " i Vsak poedini dlan teh treh jugoslovanskih organizacij, odnosno "Hrvatskega Save-za", '"Srbske Narodrte Odbrane" in "Slovenske Nairddme Z veze" naj izroči odborniku odnosne organizacija- fotografijo in naj podpiše za vzorec svoje inre. • treba V slučaju, da se poedinec pregreši proti lojalnosti napram Amerrkk ali da bi se ska-zal sovralžnega napram našemu narddinemu pokretu, mu bo legitimacija odvzeta. Vsaka zlouporaba te legitimacije bo nemudoma javljena ameriškim oblastem.. v Pariz, 8. jan. Prelkinjenje mirovnih dogovorov mied Ru si in Nemci v Brest-Litovsk s« v resnici ni zvrstilo, in mirovna pogajanja madi boljše-viki in kajzerjem se bodo na-.daljevala, tako poroča danes socijalistično glasilo Francozov, Liberte. Odkod je ta list zvedel to novico, ne pove Trotzky na potu v Brest-Litovsk. Položaj je ponovno zopet .zapleten, iker vlada bodjševi-kov ničesar ne priobči za javnost, ampak skrivej obravnava. V Brest-Litovsk je dospel ruski, zunanji "minister" Leon Trotzky iglede nadaljevanja mirpvnih obravnav. Rusi utrjujejo fronto. Petrograd, 8. jan. M. Ra-dek, edeh izmed boljševiškitfi idielegatov, ki so se pogajali z avstrijsikimi in nemškimi "mirovnimi" delegati, se je izjavil, da je ruska vlada pričela utrjevati fronto, toda Rusi ne bodo vzieli pomoči od nikogar, in da so pomoč od zaveznikov odklonili, ker Rusi se borijo za ideale in ne za tuje deižele. Boljševiiki so za 'demokratičen mir, in če nemglka vlada napade boljševike, "te-idsaj se foo pred svojim lastnim ljudstvom pokazala v čudni luči", se je izjavil delegat Ra-dek. Načrt boljševikov. London,. 8. jan. Sem se (poroča, da se vrši v ruskem glavnem stanu na fronti veliko vojno zborovanje. Tu se izdelujejo naortti, katerih bi se o-prijela ruska armada v slučaju, da se začne ponovni boj z Nemčijo. V slučaju, da se vojna ponovi, tedaj se ruska armada ne bo borila po vzgledu Bru, naznanja, da potrebuje več voznikov avtomobilov, ki bi odšli takoj na fronto. Priglasiti se je treba na 54 Pub- E. C. Ruthenberg, ki je bil kandidat za župana v Cle-velandu lansko leto na socialističnem tiketu, bo moral v kratkem v ječo, kjer bo sedel eno leto. Kakor znano je Ruthenberg napadel postavo o splošni vojašiki dolžnosti, zaikar je |>il obsojen na leto toda se naravnost lizikorisanje občinstva. Župan je priporočal, da se zgradijo mestne tnžnice, ker sedanje ne odgovarjajo potrebam. V novi mestni zbornici imajo republikanci večino. iDamm, councilman 23. varde je predsednik odbora za idiavke in asesmente. —Tragičen dogodek se je pripetil na pročelju poštnega poslopja v mestu. V ponde-Ijek popoldne je sedejo neka ženska nad stopnjicami poslopja, ko se ji mahoma odtrga leva noga nad kolenom in zdkrne na cestni tlak. Toda ženska se niti zmenila ni. Mirno je sedela naprej in zrla na občinstvo. Z eno roko je stiskala Ik sebi lajdiijo, z drUgo pa se je držala sveta. Imenuje se "Tngovina" in ona tvori del lepih kamenitih kipo.v, ki krasijo pošitno poslopje. Iz New Yorka so poklicali kiparja French, da "operira" žensko in njeno nogo. —nZadnjii, čas, da plačate račun za plin j* do petka, do 9. ure zjutraj. V četrtek zvečer, id. jan, bo urad odprt do 8. da se lahko postreže vsem. Plačajte plinove račune pri ■■■PMHBHMHfJ nas. boljševiki skrivej- ob-» nedcIj0) , jan • • ravnavali s kajzerjem, dokler d,ruštva Sokol y navadnih Avstrijce iz vs ik) * 'mm točke na leve. Itali-strijcev. niso spoznali, da jih kajzer slepairi,' nasvetuje Wiilson, da se morajo vse skrivne pogod1-t>e med narodi odpraviti in se smatra za zločjin vsaka skrivna mednarodna pogodba. Pisanje p* zidu. Vdiplomatičnih krogih so vsi prepričanji,rila se bo v kratkem zgodilo nekaj ogromnega, nekaj nezaslišanega. Kaj-zerjev prestol je v največji pogibelji, in ljudje kot Ludtn-dorf in Hindenburg nimajo več zaupanja pri nemškem narodu. Wilson odločno pravi, da se mora nemiki narod teh tiranov znebiiti, nakar so zavezniki »pripravljeni govoriti o miru z nemškim narodom. društvenih prostorih. Začetek ob 9. uri dopoldne. —V pondeljek ponoči je umrl Josip Sušteršič, doma iz Hrušice pri Ljubljani. Zapušča v starem kraju ženo in 3 odrasle Ihčere. Pogreb ranjke-ga se vrši v četrtek zjutraj iz hiše žalosti na il2$ E. 6oth pod vodstvom g. Jos. 2eleta. r—(Mesto naznanja, da se cena mestni elektriki ne bo podra'žila. Cena ostane kakor je bila dosedaj, 3 cente za ki- ; m silo splošno vojaško za ustavno veljavno. —Polficija je v torek ponoči dobila pravi brlog cleveland-skih bandifcov na Central ave. Več detektivov je obkolilo neko krojačnioo na Central ave., kjer se doflbili naropane-ga ibilaga v vrednosti več kot $1000. Deset banditov je bik> aretiran6b, ki so odgovorni za več icot 50 roparskih napadov v Clevelandu. Policija je dobila tudi tovorni avtomobil, s katerim so banditje vozili u-kradeno felago v svoj brlog. Sest banitov je priznalo roparske napade. —V Columibusu se je vršila v torek letna konvencija unije premogarskih delavcev. Navzoči delavski idielegatje sep sklenili, da 'bo premogarska unija storila vse, kar je v moči delavcev, da pomagajo Zje-dinjenim državam v tej krizi, in delavci so pripravljeni delati ob praznikih in nedeljah, da bo zaloga premoga dovolj velika za vse potrebe. Ce bi bili vsi kapitalisti tako patri-jotičnii kot so ti delavci, bi kajzerju kmalu odletela krona in prestol. Srbska misija pride v Clevo-' land s posebnim vlakom ob 7. uri v nedeljo zjutraj. Mesto dela velik načrt za sprejem, ki bo pod vodstvom mestne vojne komisije Kako se bo. do sprejema udeležili Slovenci, Hrvati in Srbi v Clevelandu, ffaznanimo v prihodnji številki lista, kajti definiti-ven načrt od nase strani se o-dobri v četrtek zvečer. Rojake jako nujno opozarjamo, d« pazijo na prihodnjo številko, ker sprejem srbske misije je jako vaien za našo jugoslo. vansko stvar. m Nocoj govori stotnik g. Fon ob 8. zvečer v Grdmovi L ?• . ^••r.-'-.T-'^friB' m W.U.T. H . n iN1;« m ■ f 'š-; y<* ' K9 •• -v >3Cjj| CLEVELANDSKA AMERIKA IZHAJA V PONDEUEK, SREDO IN PETEK. A.m*riKo Zfl Extrcpo NAROČNINA: * £5.00 I Za po poMf4-00 f4-.00\Vo*ramexna JtU-vilKa - Jc . ckjjfc m. ■.. tan Mi H »»Ulji M "CU» OLMTHJUin. OHIO. 30WB CUT. MUMCBION 1» RDWAtD KAU8H. Publuksr LOUIS J. PIRC, Editor. MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY. Red by 25 JM Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Adverting rates m request. American in spirit Foreign in language only Entered as second^lass matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Oftfc under the Act of March 3rd, 1879 * = M No. 3. Wed. Jan. gth 1918. Odgovori grofu Czerninu. Ko je prdd neka} dnevi avstrijski zunanji minister grof Czernin, na mirovnem zborovanju ruskih boljševikov in kajzarjevih delegatov pozval zaveznike, naj se izjavijo kaj mislijo 'glede iniru, je nalogo odgovora prevzel angleški minister ski predsednik Lloyd George. Odgovor angleškega ministra je jasen, točen in podroben. V jasni lu-či stoji pred nami -bistveni princip,za katerega se zavezniki borijo. Noben nesporazum ni mogoč.' Ta princip je, da imajo vsi narodi pravico biti svobodni, da noben nairod nima pravice naklakkti jarem drugemu. In vtem je zapopadeno vse, za kar ise zavezniki borijo. Des-potizem vojaške sile se mora uničiti iz civiliziranega sveta. In da ne bi Ibilo 'kaleega napačnega razumljenja, naznanja Lloyd George podrobnosti ikatere nameravajo Avezniki upeljati, da se pritictpl, za katere se iborijo, uveljavijo. Al-zacija in Lotaringija se morata oprostiti nemškega suženjstva. To je conditio sine qua non. Srt>ija, Belgija, ČrnagOr ra se morajo znova trveljaviti kot svobodne države, in (Nemčija mora povrniti škodo, katero je povzročila. Okupirani deli Francije, Rumunije, ilije se morajo sprazniti )ostati neodvis-d-ežela po želji Poljakov samHi,ne pa privesed Nemčije Ljudstva v Arabiji, Armeniji, iMfcsopotamiji in (Siriji bodejo glasovala ali se vrnejo v turško suznjost aH ipostanejo samostojna. Rumunceni, Italijanom in Jugoslovanom v Avstriji se mora lati pravica, da se ločijo od Avstro-Ogrsfke. Kakor vidimo, ni ničesar novega v teh predlogih, toda sedaj jih je Lloyd George tako označil, da ne more biti nihče v dvomu, zakaj se zavezniki borijo. , Nadalje Lloyldi George govori v imenu angleškega naroda, ki se izjavlja, da Angleži se ne bodejo vmešavali v nemško ustavo, niti ne bodo diktirali nemškemu ali ma-iarskemu narodu v Avstro-Ogrski, niti ne bodo vzeli Turfcom one dežele, ki so turške. Da, celo v turških kolonijah se mora ondotno prebivalstvo vprašati kakšno vlado želi. Če izvzamemo Alzaci-jo in Lotariingijo, kateri dež*-li so iNemci ukradli Francozom leta 1871 in kjer »prebivalstvo ni nikdar priznalo nemške nadvlalde, zavezniki nečejo odtrgati niti enega kosa ziemlje Nemčiji ali njenim zaveznikom, ne da bi se ljudstvo v vsakem posameznem shičaju izjavilo kakšno vlado hoče imeti. Če bi 'bili Nemci količkaj pošteni pri svojih namenilh -in če bi jim bila "mirovna" pogajanja v Brest-iLitovsk v resnici kaj mar, če bi bile izjav* grofa Czernina glede nobene aneksije in nobene odškodnine v resnici del nemškega programa, tedaj bi se moral tudi Berolin strinjati s predlogi Lloyd ~^£prga. Grof Czernin je samo predlagal, a Lloyd George ga je prijel za Ijezrk in kkjal: "Tudi mi smo enakega mnenja, če vam je v resnici Ikaj mar za mir, izpolnite najprvo sami' to, G$ar drugim pridiguj^te! Povrnite pcxJjarmljenim narodom svobodo« in mir pride takoj. Resnica je, da pomeni go- vor Iioyd Georga velik korak na poti proti miru. Dočim Lloyd George izjavlja, da ne govori v imenu vseh zaveznikov ampak le v imenu angleškega naroda, pa je gotovo, da so z njegovim govorom vSi narodi zadovoljni. Nemčija je neprestano zahtevala cd zaveznikov naj povddio svoje mirovne pogoje, in sedaj jčh ima. What are you going to do about it? Nikjer ne more biti nobenega sporazumljenja, niti v Avstriji, Ameriki, Srbiji aH Rusiji. Vsemu svetu so sedaj znani nameni zaveznikov. Nemci dobro vedo, da glede svobode narodov ne more biti nobenega mešetare-nja, nobenega hocus-pocusa. Črno je črno, in 'belo je belo. Govor LloyM Georga je 'krasen odgovor na zmešane pojme avstrijskega ministra grofa Czernina, ki še vedno misli, da se bo usoda Evrope obravnavalo po» staromodnih diplomatičnih običajiih kot nekdaj na Dunaju leta 1815 in pozneje v Berolinu leta 1878. Za kolektanje pri privatnih osebah, kakor tudi pri delni j, ki so že dalj časa zaostali z njih prispevki, je bil izvoljen FVank Somrak, ki je v kratkem ^asu nabral okrog $200.00. ,Za trud se mu je plačalo 5% od nakolektanih zaostankov in 10% od prispevkov novih delničarjev. Za Ulrugo vojno posojilo se je iz rezerve kupilo za $500.00 Liberty Bondov. Zahvaliti se * moramo 'Slov, Narodni Čitalnici za prepustitev prostorov v katerih se vršijo mesečne seje direktorija, R. Perdanu za shrambo kov-čega in Louis J. Pircu ozir. glasilu "Clev. Amerika" za večinoma breplačno priobče-nje raznih notic za SKD ter računov, ter SiDlZ za vporabo pisalnega in računskega stro-ja. V pisairni ODbma ste shranjeni dve delnici, prva od umrlega člana dr. Slovenija, Josilpa Osredka r in druga od mladoletnega Alberta Posh. NaklSalje imam še poročati o delovanju društev, ki so član Doma, koliko ima katero dru-števo delnic, koliko je že vplačanega in koliko je še dolga na delnicah. Glej tabelo in račune za mesec november. S tem je končano moje tajniško poročilo, zahvaljujem se vam za .zaupnost, ki ste jo imeli ter ostanem še eno leto v direktoriju, ter »bom gledal za napredek' tega važnega slovenskega podjetja še v naprej. iLepa hvala Vam za posluh, če kdo želi kakšnih informacij o knjigovodstvu ali kako Id1™go pojasnilo sem vsakomur na razpolago. Br. Eržen vpraša glede po-podrobni računi o 'dolhodkih Se mu pojasni. da je račun priobčen le v skupnih zneskih, podrobni, računi o dloh odd kili kakor tudi o izdatkih pa je razviden iz poslovalnih knjig Br. Eržen se s tem pojasnilom zadovolji. 'Br. Kremžar vpraša kaj je s kosiom srebrne rude, ki je bil še lani darovan kot dobitek. Se mu pojasni, da dotični kos rude ni imel kake posefane vrednosti in se ga ni hrapilo. Se vzame na znanje. Ker je iblagajpijk pk: Frank Butala vsled družinskih razmer odsoten "ter je itak tajnik podal poročilo o denarnem stanju in o premoženju, izo stane poročilo blagajnika. Poročilo nadzornega odbora: Br. čeme, Smuk in Rogelj poročajo, da so pregle»dlali knjige in račune in našli vse v redu. Poročilo stavbenega odbora. Br. Žele poroča, da stavbeni odbor za sdaj ni imel kake posebne .naloge, vendar si je on na svojih potovanjih! o-gledal razne stavbe, tako da mu bode mogoče svojeeasno dati kak nasvet o zgradbi Doma. Br. Belaj in Branis «edaj ................14C Moške praznične srajce $11.00 vredne sedaj 73C $1.50 vredne sedaj po • "v $2.00 vredne sedaj po .. —...... $2.50 vredne sedaj «*> ....... $3.00 vredne sedaj P° ............ $4.50 vredne sedaj P® ............ $1.15 $1.45 $1.85 $2.35 $3.65 Moški klobuki Zaloga molkih klobukov vredni od $2.00 do $4.00 sedaj damo ......... $1.39 Moške hlače $2.00 vredne sedaj Po ............. $3.00 vredne sedaj po ............ $4.00 vredne sedaj Po .............. $5.00 vredne sedaj Po ............ $1.69 $2.35 $3.25 $4.15 Moike "fleeced lined" •raj«* la •podqjo blata 85c vredne sedaj 65 C Po Moiki klobuki in kape 50c vredne sedaj Po ..................OvC Deške Ume Zaloga iti fbaelet bluz 75c vredne sedaj 53C $3.00 vredne sedaj Po, ............ $3.75 vredne sedaj Po ............ $4.50 vredne sedaj po ............ $5.75 vredne sedaj po ............ R7 00 vredne sedaj po ............ $9.50 vredne sedaj po ...........: Deške šolske obleke. Serge in fancy obleke $2.35 ................$2.85 $4.60 $5.60 $7.15 HOCKEY KAPE Zaloga belih, volnenih hockey kap z ru-decimi, belimi in modrimi črtami 69c vredne sedaj PO .......... 39c Deški Mackinaws in suknje S3.75 vredne sedaj po ............. $4.00 vredne sedaj po ............. $4.50 vredne sedaj po ............. $5.00 vredne sedaj PO ............. $6.00 vredne sedaj po .............. $10.00 vredne sedaj PO ............. $2.69 $2.85 $3.15 $3.60 $4.35 $7.15 75c vredne sedaj P° ......... Moški jopiči. Zaloga moških $1.00 vredni sedaj po $1,50 vredni sedaj sedaj ..... $2.00 vredni sedaj po ............. $2.50 vredni sedaj Po ftf v| • • »v» Moški jopici $2.39 $4.00 vredni sedaj po ........... Moiki klobuki $2.50 vredni sedaj ££ 4 C . po .............O $3.00 vredni sedaj ££ OR po ...............ffaiWV $3.50 vredne sedaj £9 OC po ...... ...... $4.00 vredni sMaj Po ........... $3.35 Moške hlače ; saloga molkih hla£ manjl. $1.50 vredne sedaj po ................ 89c Moške lahno sive nogavice lic 19c vredne sedaj po .......... Deške fleeced lined union obleke HM 50c 65c vredne sedaj Po ................ za mero 20. Imamo mnogo druzega blaga pridite in prepričajte se. m* AUGUST KAUSEI 6206*08 ST. CLAIR AVE. Največja in najbolj moderna trgovina z opravo za dečke, fante in može na vzhodi koncu mesta. Mi ne odjemamo niti ne dajemo sznamK pri tej razprt V ft £ .r — Stal > Društvo, se predlog, da se denarja v Slov. Bos. dTuštvo; svoto >Iočii dir ek torij po ljši previdnosti, se k volitvam. Volila kiteset (10) direktor-l katerih ibode pet ki do-največ glasov izvoljeni dve"h left, ostali pa ?a Nominacija je javna, pa tajna. )ljietii sk» 1 za dobo dveh let: Žele z 44 glasovi. J. Kem z 44 gdasovi, l|c Somrak z 41 glasovi, ri Gornik z 39 glasovi, Černe z 35 glasovi, I za d'ofbo enega leta: Grdina z 34 glasovi phie iBiric z 33 glasovi, kolNt Rogelj z 31 glasovi, Zalokar z 30 glasovi, idolf Perdan in Ludvik isov, vsaki 24, v sled česar li med njima ožja volitev. I Izvoljen je Ludvik Medve-z 18 glasovi. iKer je dnevni red izčrpan, saključi predsednik sejo ob ia.30 zjutraj. Ludvik Medvešek, t. č. zapisnikar. i ladija torpedirana. New York, 8. jan. Ameriški lik Harry iLuckembach.' je včeraj tonpediran. Osem irjev je pri tem našlo t. Parnilk j« nosil 2789 ton. Cene v Berolinu. [!;Washington, 8. jan. iSuro-maslo se prodaja v Beroli-po $2.15 funt, sladkor po funt, šunka ali slanina po *.ao funt, in milo po $1.00 tgleške zgube in dobički, mdoii, 8. jan. Vojni urad lanja, da je angleška aria tekom leta 1917 do/bila p.544 ujetnikov in 781 Angležev je bilo ujetih in 166 topov. Pneteče-len so zgubili Angleži 18. tvih in ranjenih-, med Washington, 3. jan. Sem je dospelo zanesljivo poročilo, da je kajzer sklical veliki državni svet ne mSkih knezov, da se posvetuje kaj je narediti v tej izvanredni nevarnosti, ko so ruski mirovni die4egati zavrgli nemške mirovne pogoje. Zatrjuje se, da bo Nemčija tekom dveh mesecev predložila "resnične" mirovne pogoje zaveznikom, dočim so bili dosedanji mirovni pogoji &e nekaka atmosfera, da se začne ■splošna propaganda za mir. Toida er odstrani od nemškie vlade, čn da propade militaristična klika v Nemčiji. JUGOSLOVANSKE ŽELEZ* NICE. Tržašlka Edinost objavlja 2. novembra članek o železnicah v jugoslovanskih pokrajinah in zahteva, da postanejo last jugoslovanske tdlržave.. "...Vsak človek posestnik vsak narod se ravna tpo načelu: na svoji zemlji svoj gospod! Ker tečejo jugoslovanske proge izlključno po jugo-slovahsiki zemlji, je jasno, da ima pravico do njih samo oni, po čegar zemlji tečejo... Nemci nočejo razumeti nove dobe, ki proglasu je pi^vico naroda o samoodločevanju. Oni so proglasili slovenski del jugoslovanskega ozemlja za svoj interesni teritorij in sedaj zahtevajo, da se mi pravi lastniki te zemlje valjamo v prahu pred njimi. Ali, hvala Bogu, sedanji čas je za vedno pokopa* razne pestjo,da sme vsaBo narod odločevati sa-mo na svojem ozemlju, na tujem je samo gost... Sedaj se tresejo poslednji temelji Nemcem. Zgradba, ^^^tollko let, se jim sedaj rusi, ?zpufta bolečin. Imam itevllne čudovite stroje za zdravljenje vsake bolesnl. Kadar m oglasite pri nas, sla sprejeti s Idejo, da bodete ozdravljeni t najkrajšem času. Moja ipopolna preiskav« s X' Ray - vam pove o vsiem potoftaju. 6e so drugI ugibali, pridite k meni. Oo-tovo pridete posneje, zakaj ne M prišli sedaj. N« računamo m nasvet ln preiskavo, če se zdravite. Med Euclid ■M 2047 E. 9th St. 4. nadst DOCTOR COWDRICK tm li NA°TRGOAV"NA 6129 ST. CLAIR AVE. "g* "S ;or vsako leto priredimo tudi leto razprodajo na zimskem blagu. V težkem položaju smo prirejali razprodajo v času draginje ") cene blaga z vsakim dnevom dvigajo toda na uslogo e. odjemalcem storimo da morejo po skrajno znižanih cenah tudi v t— . si potrebno kupiti ter se z nakupom blaga zadovoljiti. Ker je bila vsaka naša razprodaja od strani c. občinstva vedno doU jkana se nadamo, da nas sedaj enako posetite v zavesti da vas dobro in solidno postrežemo. Delna zimska razprodaja trajal le samo TRI DNI zatorej se potrudite, da čim preje pridete in prepričali se bodete o nizkih cenah. m -1 KE SUHN1JE. črn svileni ptash z ZALOGA ZIMSKIH $U-KENJ ZA DEKLICE. __I od 10—14, izvanredna cena. o ............ $29.75 $6—8 .............. $1.48 SUKNJE. • Ikožuhovinastim o- $25.00 rSKE SUKNJE. ! težkega sukna (Ve- $18.25 ZIMSKE SUKNJE ZA DEKLICE, itrpeino sukno 2 dobro podlogo. Od 8—1 a. $975 ............... »7.50 ŽAMETOVE SUKNJE, bddane z fur naši vi. ........ $2450 ZA DEKLICE baržun v zeleni barvi'; Se mala zalo- ....... $7.98 CE ZA OTROKE. Žamet od 1—4. $1.93 ZA DEKLICE temno modre serge od 6—8. $4.25 ZIMSKE SUKNJE, zelen baržun, od 15—18. $10.75 ........ ..... $6.50 ZIMSKE SUKNJE ZA MA. LE DEKLICE. Okusno izdelane z dvojno podlogo, črne, zelene, rujave barve. Od 2—6. $4-* .............. $1.48 $5.35 ............... $8.48 JOPICI ZA DEČKE (SWEATERS.) Volneni samo v temno rodeči barvi. $1.50 ____*.......... $1.15 JOPICI (SWEATERS) ZA MALE DEKLICE. Čisto volneni od a—4 let. $2.25 .............- 91-8® PLETENA OPRAVA ZA MAILE DEČKE. ( Angora Sets. ) Od 2—4. $4.35 ............... $2.98 PLETENA ŽENSKA SPODNJA KRILA. 75C .................. 49* JOPICI ZA DEKLICE. (SWEATERS.) Temno rodeči. Od 6-^12. $3-65 .............. $2.89 ŽENSKI JOPICI. (SWEATERS.) Volnena siva barva od 38—44. $3.75 ............... $2.79 KAPE ZA DEČKE. (TOSSELS CAPS.) V poljubhih barvah. 50—75c .............. 43* ZIMSKE FINE iDEKE (BLANKETS.) Cisto volnene $6.00 ....... ....... $3.98 ZIMSKE DEKE. (Blankets ) Težke volnene v pink, modri, rumeni, sivi in rujavi barvi . $6.5p ................ $4.98, SPODNJA OPRAVA ZA MOŠKE. (UNDERWEAR.) Samo v rujavi barvi. 75c .................. 39* SUKNJE ZA MALE DEČKE. (MACKENOS.) Trpežno sukno od 3—6 let. $4-50 ............... $2.98 SVILENE BLUZE. Za ženske in gospodične (fine georgete Crepe zadnja novost. Od 3*— $5.75—6.50 ......... $4.69 ŽEIMSKE BLUZE S čipkami ali lingefijo naši vi, lepi vzorci 38—46. $1,25—1.50 ........... 98* OBLEKE ZA MAILE DEC-KE. Zeleni, temno modri in rujavi kordero žamet. 2—6 let. $425 $5.25 OBLEKE ZA DEČKE. Volneni temno modri serge, kakor tudi v različnih drugih barvah, od 6—14 let. $7-75 ............... »5.75 KLOBUKI TER KAPE ZA DEČKE. 50—75c .............. 43* M06KE FLANEL SRAJCE. Trpežne, za delo, aive barve. 15—17. 75c .................. 49* MOŠKE PRAZNIČNE SRAJCE. Fino pralno - blago, velika iz-bera. 14j4—17. 75c ......... ...... 53* $1.25 .................. 89* MOŠKI JOPICI. (SWEATERS). Težki volneni $8-75 ...... ŽENSKE ZIMSKE KAPE Z OVRATNICO. (Motor sets.) V poljubnih barvah. $1.25 $i.75 PLETENA SPODfNiJA KRILA ZA DEKLICE. 2—6 let 45c ................... 29* JOPICI ZA DEKLICE (SWEATERS) Volneni eamo višnjeva barva z belim pasom. 6—10. $3.35 ...........$2.09 M30SKE DELAVSKE SRAJCE. Sive, trpežno blago, 14*4—17/ $1.50 ............... $1.19 MOŠKE SRAJCE. Volnen« sive m temno zelene. 14^—17. $2.00 .............k $1.59 MOŠKI JOPIČI. (SWEATERS.) Volneni okusno izdelani. 38— 44. $6.50 ............... $5.25 MALI JOPIČI. (.Sweaters.) Za dojenčke, lepo vezani s pri kladnimi pink, višnjevimi in 65c .................. 49* OBLEKCE ZA DEKLICE. Iz toplega barhenta lično iz-delane. 75c .................. 59* MUFI S FUR OVRATNIKOM ZA DEKLICE. $3.50 .............. . §1.9 $4 50 ............... $*75 ............... P ŽENSKI JOPIČI. (SWEATERS.) Volneni, jako topli. $4-50 ............. $349 S. M. S. SVILA V kloplrih od 10—70 it I0C \ iiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiMfiiHMin VSI ŽENSKI IN OTROČJI ŽAMETASTI KLOBUKI POD NASO LASTNO CB- ali zamenj c. odjemalcem za obi samo na t sk v prete t,;','.- ........ .v «Mia^TT-^fk- ■■\«mmmmmmmm Na De vinski Skali. Zgodovinski Roman. SPISAL F! REMEC ^-■00» Zopet sta se Juri in Hcma razgtovarjala ikaikor malone ves i bilo jabo težko," se je branil Natan. "Nikogar ni, da bi mi pomagal, sam pa slabo vidfai. Da, ko bi Ib-ila v hi-, ši kaka ženska, ki pozna. zelišča... "Taka ženska je tu," je -dejal Rajmondo. "Moja sužnja je in dobro se spozna na zdravilna zelišča. Le (ostani tu." Rajmondo je poklical Zu-lej'ko in ji naročil, naj pomaga Židu, sam pa je odšel po svojih op/ravkih. 'Natan je razrezal vrečico, v katero je shranjeval svoja želišca, "in začel i* druge vreče jemati priprave za kuhanje zdravil. Opazoval je pri tem Zulejk*? nepremično. Naenkrat je stopil pred njo, ji sne-po pogledal v oči in rekel: "Zulejka, ali mi hočeš pomagati da rešim Jurja1 iz ujetništva." "Da/ je odgovorila Zulejka. "Ali mi tudi zaupaš, dasi me ne poznaš? Ali me ne varaš?" "Ne!^z te -ne varam in jaz ti zaupam. Ti nisi Zid, ti si Komolja," je odgovorila Zulejka in je 'smehljaje dostavila: "Spoznala sem te na prvi ipogled, ko si vstopil v hišo. " "Ako me je še kdo spoznal, smo izgubljeni," je menil Komolja. "Toda živega me ne dkxbe v roke. P*i sebi nosim vedruo steklenico strupa." "iCako hočeš Jurja rešiti?' je vprašala »Zulejka. "Ko bi inogel Rajmonda le za eno samo noč odstraniti iz te sobe — potem bi bil Juri rešen. Jaz poznam skriven izhod iz gradu in treba je le, da je pot do izhoda prosta, da Rajmondo za "eno noč zapusti ta stolp." , "To preskrbim jaz," je refk^-la Zulejka. "Daj mi svoj strup." "Čemu ?" "Zaupaj tudi ti meni, kakor zaupam jaz tebi," je odgovorila Zulejka. Na njenem licu se je pojavil izraz neizprosne odločnosti. Komolja je takoj vedel, da hoče Zulejka zastrupiti Rajmonda. Omahoval je le treriotek, potem je molče izročil Zulejki strup. V tem trenotku je stopil Rajmondo. Videl je v roka'h svoje sužnje steklenico ih o je planil k njej il strup iz rok. si dobila ta strup?" je Rajmondo." Ali ti ga 2id?" ; le jaz sem mu ga pokazala in ga* vprašala kako u-činttcuje ?" Rajmondo je nekaj časa ne-zaupno motril Komoljio in Zulejko, potem je Odslovil do-mnevanega Zida., "Če jutri devinski vladar ni z