Vel|»
za celo leto 4 krone.
Xxha|a
viak petek z datumoca prihodnjega dneva.
DopM naj se fnaknjeja ta po-ihjajo uredništvu Usta »Miri v Celovec, Pavličeva ulica SL 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne ta od 3. do 4. um pe-poldoe.
Rokopisi naj se same po eni strani fata napišejo, druga stran saj bo prazna.
RekepUd se ne vračaj«.
Dopteon Je treba za odgovor pri-IsdOsJ IHrffalV
Denar naj se pošilja točno pod napisom ;
Uproraiitru lista „Mlr“ ▼ Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj so plačnje naprej.
Glasilo koroških Slooenceo
Leto XXXIII.
Nekaj podatkov o sv. očetu Piju X.
Pij X. je bil rojen dne 2. julija 1835. v Riese (škofija Treviso). Družina Sarto je bila poštena, a revna! Njegov oče je bil občinski uradnik, mati pa šivilja. Ljudsko šolo je obiskoval v domači fari; v srednje šole je bodil v Kastelfranko vsak dan peš. — Starši ga niso mogli podpirati, ker so bili revni, razen njega pa je družina, štela že 1 fanta in 6 deklet. V starosti 17 let je bil sprejet v semenišče v Padovi in leta 1858. je bil posvečen v duhovnika. Služboval je potem 9 let kot kaplan v Tombolo, kjer ga je ljudstvo splošno nazivalo »Don Beppi«. — Bil je silno priljubljen, a znan je bil tudi zaradi izredne svoje telesne moči.
Od leta 1867. do 1876. je bil župnik v Salzano, potem je bil imenovan za kanonika in profesorja bogoslovja v Trevisu. Leta 1884. je postal škof mantovanski in, devet let pozneje (leta 1893.) patriarh beneški in kardinal.
V Benetkah se je zanimal posebno za organizacijo na. krščanski podlagi, ustanovil je velik krščanski list »Difesa«. Osebno se je vozil z gondolo po Benetkah ter agitiral za ta list.
Ko se je podal po smrti Leona XIII. leta 1903 v Rim in se je vozil z gondolo po velikem kanalu na kolodvor, se je gnetlo nebroj gondol okrog njega in na kolodvoru je moral nagovoriti svoje zveste Benečane: pokazal jim je vozni listek za tja in nazaj in je obljubil, da se vrne gotovo tekom enega meseca !
Še iz vlaka je moral ljubljeni nadpastir blagoslavljati svoje ovčice.
Konklave, to je volitev svetega očeta, se je začel 1. avgusta 1903. Pri prvi volitvi je dobil kardinal Rampolla 24 glasov, kardinal Sarto samo 5. Pri drugem glasovanju Rampolla 29, Sarto 10. Pri tretjem glasovanju Rampolla 29, Sarto 21. Kakor je znano,
Celovec, 1. septembra 1914.
je avstrijski kardinal Puzyna vložil veto v imenu avstrijske vlade proti kardinalu Rampolla in v naslednjih dneh se je razmerje glasov izpremenilo v toliko, da je končno 4. avgusta kardinal Sarto zbral na svojo osebo 50 glasov; torej več kot dvetre-tjinsko večino, ki je potrebna za veljavno izvolitev.
Lavantinski konzistorij o patrio-ticnem mišljeiifu slov. duhotscine.
»Grazer Volksblatt« poroča v svoji 397. štev.: »Neki graški duhovnik je dobil na neko vprašanje od kn.-šk. lavantinskega konzistorija sledeče pisanje:
Zagotovo upamo, da bo sodna obravnava osvetila zadevo in izrekla, da so dotični duhovniki žrtve obrekovanja.
Da varuje dobro ime, je lavantinska duhovščina iz lastnega nagiba že napravila primerne korake. Imela je zborovanje, sestavila na prevzv. nadpastirja in na gospoda namestnika spomenico, v kateri izraža svoje patriotično mišljenje in zvestobo do Avstrije.
Imamo mirno vest in se ne bojimo sodbe, četudi bi bili zaprti duhovniki obsojeni. Če se jim res dokaže krivda, bomo tudi mi dejanja njih, ki so pozabili svoje dolžnosti, najostreje obsodili. O našem nadpastirju smemo s ponosom trditi, da je malo mož v Avstriji, ki bi bili pokazali patriotizem v besedi in dejanju, tako jasno kakor ravno knez in škof lavantinski. Pokazati je treba le na njegove v patriotičnem duhu pisane pastirske liste ali na izborno delo »Dajte cesarju, kar je cesarjevega,« ki je dobilo odjemalcev po celi Avstriji in je bilo v par tednih razprodano. Njegovo vzorno domoljubno mišljenje je zabeleženo v mnogoštevilnih sinodah, pri katerih je prevzvišeni in z njim zbrana duhovščina opetovano od Boga postavljenemu vladarju prisegla neomajno zvestobo in udanost. V sinodalnih aktih
Št. 36,
je razentega mnogo navodil za patriotično vzgojo mladine v blagor avstrijske domovine. Omenjamo le sinodalno knjigo: Synodus dioecesana Lavantina anno 1906 concita. Marburgi, 1907. pagg. 233—266, De cura iu-venum ad militiam conscriptorum, o dušnem pastirstvu rekrutov, v kateri dobiva duhovščina na čisto izreden način direktno navodilo, kako da naj vzgaja v vsakem oziru zanesljivo vojaški naraščaj. Takih predpisov — to se sme mirno trditi — najbrž ne bo imela nobena druga škofija v Avstro-Ogrski, in ne bomo se motili, če rečemo, da je bil naš predpostavljeni tudi poročevalec in militaribus (v vojaških zadevah) pri škofijskih konferencah in da od njega prihajajo predlogi o dušni brigi za rekrute, o duhovnih vajah za vojake itd.
Nj. ekscelenca je prišel k slovesni zaprisegi v vojno odhajajočih vojakov, je bral sv. mašo za vojake, je imel nagovor na zbrane čete in jim je podelil višjeparstirski blagoslov. Vojaštvo je o tem globokem patriotičnem mišljenju lavantinskega nadpastirja popolnoma prepričano, tako da mu je pred kn.-šk. palačo že opetovano priredilo ovacije, pri katerih je navduševal vojake za junaški boj za cesarja in domovino, zbrano množico ljudstvo pa za neomajno zvestobo do Avstrije. Duhovščina, ki ima pred očmi takega voditelja in tako vzvišen zgled odkritosrčne domovinske ljubezni, je gotovo prežeta s pravim patriotizmom in vedno pripravljena za največje žrtve za blagor avstrijske domovine.
Poročila iz vojne.
Z JUŽNECA BOJIŠČA.
Nemški skadrski detašma v bojih pri Više-gradu.
Budimpešta, 24. avgusta. (Kor. urad.) Razpravljajoč o udeležbi nemškega skadr-skega detašmaja v bojih pri Višegradu, piše »Pester Lloyd«: »Danes šele smo izvedeli,
Podlistek.
Kaj pripovedujete ranjeeci?
V Zagreb so pripeljali s srbskega bojišča okrog 150 ranjencev.
Te ranjence je posetil eden izmed članov »Obzorovega« uredništva in se z njimi razgovarjal. O tem svojem posetu je napisal serijo zanimivih slik, ki so jasen odsev razpoloženja ranjencev in življenja poln oris dogodkov, ki so se doigrali ob obrežju Save in Drine.
Eden izmed ranjenih častnikov, ki se je udeležil zmagovite bitke pri Ložnici, je orisal dogodke, katerih očividec je bil on sam, tako-le :
»Srbsko obrežje Drine je zelo bregovito, kar je seveda bilo Srbom na korist. Srbska armada je bila zelo dobro postirana in utrjena na hribih, od koder je mogla prav ko-modno streljati na nas.
Naši poljski topovi in velike havbice so bili nameščeni tostran Drine. Artiljerija in pehota sta bili pripravljeni za prehod preko meje. V noči 12. avgusta okoli polnoči je naša artiljerija jela streljati na srbske utrdbe, na kar so jeli pionirji graditi za pehoto lahek most preko Drine. Zaščita naše arti-Rerije je bila izvrstna, zato so tudi naši pionirji razmeroma lahko izvršili svoj posel.
Padla sta samo dva, 14 pa jih je bilo ranjenih.
Srbski topovi so streljali zelo slabo, a to je tudi razumljivo, ker so že izrabljeni in ker tudi municija ni prvega reda. Neštevil-ni šrapneli na našo radost niso eksplodirali, a kaj to pomeni, razume tisti, ki ve, da vsebuje vsak šrapnel okrog 480 krogel. Temu nasproti pa so naši topovi novi, a municija je prvovrstna. Zato je prehod preko Drine in zavzetje Ložnice trajalo samo sedem ur. Pri prehodu čez Drino in zavzetju Ložnice, so imeli Srbi mnogo večje izgube kakor mi, dasi so oni kot branitelji zavzemali mnogo boljše pozicije in dasi se je vsak vojak lahko skril za okope, ki so bili nakopani v človeški velikosti. Ko smo po sedemurni ljudi borbi potisnili sovražnika z višin ter pregledali okope, smo našli v njih stoječe srbske vojake mrtve. Vsi so bili zadeti od šrapnelov v glavo.
Srbski begunci so nam pripovedovali, da so se Srbi nadejali, da bodo lahko v svojih utrdbah odbijali	napade polnih
osem dni, toda naše topništvo in naravnost neverjetno junaški naskok naše pehote sta povzročila, da ni mogel sovražnik vzdržati našega napada niti pol dneva. Ako se uva-žuje, da so bili Srbi v izredno ugodnih pozicijah na vrhovih, zavarovani od okopov, in da smo mi morali prekoračiti reko, dokazuje hrži prehod preko reke in zavzetje Ložnice veliko sposobnost, junaštvo in neustra-
šenost naših čet in izredno sposobnost naše artiljerije.«
Neki drug ranjenec, prostak, ki se je udeležil bojev pri Ložnici, Lešnici in Kamenici, je pripovedoval med drugim:
»Srbski vojaki, ki smo jih vjeli, so pripovedovali, da že nekoliko dni niso ničesar jedli, ker jim primanjkuje hrane. Polovica hleba odpade na štiri vojake. In kako siromašno so opravljeni Ne nosijo nobenega tornistra, samo patrone in puško. Slaba jim prede. Bojujejo se pa vražje. Tudi ženske in otroci. Nikdar nisem videl, da bi ženske mogle tako streljati. Zalotili smo neko žensko, ki je od nekod privlekla na dvorišče strojno puško in streljala na naše vojake. Ponajveč kmetice zastrupljajo vodo, zato nismo nikjer pili, dokler ni vode pokusil kak naš vjetnik.«
Prehod preko Drine je ranjenec opisal tako-le:
»Čakali smo popolnoma pripravljeni, da prekoračimo reko. Bila je mesečina in vedro. Naenkrat so jele nad nami žvižgati krogle. Naši topovi so jeli streljati. Nato je vse grmelo, tako so pokali topovi. Naenkrat je bila reka pokrita s čolni in most je bil gotov. Nato smo prekoračili most ter jeli peti cesarsko pesem, ki jo je igrala tudi godba. Nikdar še nisem ničesar takega doživel. Pokalo je, pelo se je in igralo, vmes pa so grmeli topovi. Zdelo se mi je, kakor da bi bila velika parada«.
da so se naši nemški bratje pri Višegradu bojevali v naših vrstah, da je tekla tudi njih kri na bojiščih, kjer so hrabre avstrijske čete pognale Srbe v beg. Danes smo izvedeli za brzojavko, ki jo je poslal poveljnik nemškega skadrskega detašmaja iz Sarajeva generalnemu štabu nemškega vojnega bro-dovja in glasom te brzojavke se nemški vojaki iz Skadra niso vrnili v domovino, ampak so ostali v Bosni in se pridružili našim četam. Od kopice nemških tovarišev so pri naskoku na višine pri Višegradu trije padli, 21 pa jih je bilo ranjenih. Nemška kri je tekla z ogrsko in avstrijsko. Sveto združenje čuvstev teh obeh držav se je izvršilo na srbskem bojišču. Eno smo z nemškim poveljnikom, eno ostanemo za večno.
Sarajevo, 24. avgusta. (Kor. urad.) Še pred pričetkom naših operacij preko Uvaca in Vardišta v Srbijo vpadle posebne naše čete, so bile dne 20. t. m. napadene in vržene iz izvrstno pripravljenih in izbranih pozicij preko meje v smeri proti Užicam. Pri teh bojih, ki so se jih junaško udeležili tudi vojaki nemškega skadrskega detašmaja, so se posebne čete kljub težavnemu terenu in trdovratni obrambi dobro pripravljenih utrdb sovražnega nasprotnika, bojevale z občudovanja vredno hrabrostjo. Čete so pokazale, da so navdahnjene z istim duhom, ki je vodil avstrijske čete v stoletni zgodovini k slavi in časti. Naše čete, sestavljene iz vseh korov monarhije, so s svojo hrabrostjo in zaničevanjem smrti dokazale sovražniku, ki je bil v premoči, da je njegovo domnevanje, da je nepremagljiv, bolezen. Nemški detašma je plačal svojo hrabrost s smrtjo 3 vojakov, 21 vojakov in dva oficirja • pa so bili ranjeni.
Zavratno postopanje Srbov v boju z našimi četami.
Dunaj, 24. avgusta. (Kor. urad.) Srbska vlada zatrjuje v neki brzojavki ministrskega predsednika in zunanjega ministra Pasi-ča na španskega poslanika v Bukareštu, da je avstrijsko - ogrski glavni stan naročil poveljniku v Srbijo vpadlih avstrijskih čet, da se morajo poljski pridelki uničiti, prebivalci pobiti ali vjeti. Sploh da izvršujejo avstrijski vojaki nezaslišana grozodejstva in da ne prizanašajo niti otrokom in starim ženskam. To da je srbske vojake tako razburilo, da jih bo težko zadržati pred maščevanjem. Srbska vlada prosi končno španskega poslanika, da naj sporoči avstrijski vladi ta dejstva in ji naznani, da bo Srbija prisiljena poseči po ostrejših represalijah, do katerih je po mednarodnem pravu upravičena.
Jasno je, kaj se namerava s to očividno izmišljeno trditvijo na srbski strani. Srbska vlada skuša enostavno prehiteti očitke, do katerih je avstrijska vlada radi dejanskega postopanja Srbije popolnoma upravičena. Že po dosedanjih poročilih s srbskega bojišča so konstatirana različna grozodejstva srbske vojske in od oblasti nahujskanega prebivalstva. Vrhovno armadno poveljstvo je odredilo v tem oziru preiskavo, ki je do-sedaj že za okolico Šabca končana in je konstatirala sledeče: Pri srbskem Šabcu so našli ponovno masakrirana trupla vojakov. Tako je imel neki poročnik razklan trebuh, neki vojak iztaknjene oči, v očesnih globinah pa gumbe svoje uniforme. Na nekem drevesu je visel vojak brez glave in brez rok. Prebivalci Šabca so na naše čete streljali večinoma iz zasede, posebno pa na oficirje in manjše oddelke. Še potem, ko se je nahajal Šabac že 24 ur v naših rokah, so še vedno streljali na mimoidoče vojake. Iz neke tovarne v Šabcu so ponovno streljali na naše vojake, pri neki priliki celo v trenutku, ko so bili oficirji pri menaži. Naši so tovarno zažgali. Pri Mišarju so bili ljudje, ki so streljali na mimoidoče vojake, vjeti. Poročnik, ki so mu bili vjetniki izročeni, je neko nosečo žensko iz človekoljubnosti izpustil. Toda komaj je bila ženska izpuščena, je pograbila svoj samokres in ustrelila poročnika na zavraten način. Tekom boja pri Tekerišu so bili razobesili bele zastave. Avstrijski poveljnik je nato odredil, naj se ustavi streljanje, nakar se je pričel približevati Srbom, ki pa so na 300 korakov pričeli zopet z vso silo streljali nanj in na njegove vojake. S posebnim veseljem streljajo srbske regularne čete na naše kraje, kjer se obvezuje. Neki sanitetni oddelek, ki je nesel
s seboj ranjenega polkovnika, je bil iz neposredne bližine postreljen. Celo srbski otroci izvršujejo grozodejstva.
XXX
AVSTRIJSKA ARMADA SE BORI PROTI RUSOM NA 400 km DOLGI VOJNI ČRTI.
Vojni poročevalski stan, 28. avgusta.
Ruske čete so prodirale 26. avgusta proti Brodyju in reki Zbrucz. Naše čete med Vislo in Bugom so v ofenzivi. Srednja sku-pina ruskih čet, najbrže glavna skupina, je vdrla v Galicijo, kjer pa je zadela v črti med Ravarusko in Zloczowom na hud odpor naših čet. Vršili so se hudi boji. Levn krilo naše srednje skupine, ki se bojuje med Ravarusko in Žolkijem, zmagovito prodira. Tudi naše glavno levo krilo pri Krasniku je v polni ofenzivi. Na desnem krilu se hoji nadaljujejo. Cela bojna črta med Vislo in Dnjestrom je dolga okoli 400 km. Pričakujejo se dolgi boji.
Vojni poročevalski stan, 28. avgusta.
Zunanji pogoji svetovne bitke so za nas ugodni. Teren je znan, vreme ugodno, dovoz se vrši brez težav, razpoloženje pri četah in poveljstvu je ugodno. Ni nemogoče, da potisnemo Ruse proč od trdnjavskega četvero-kota. Boj je skrajno trdovraten. Naše šanse so upapolne.
Dunaj, 28. avgusta. (Koresp. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana se uradno poroča: Vrhovno armadno poveljstvo naznanja danes ob 2. uri popoldne: Na ruskem bojišču se vrše že več dni odločilni boji. Med tem ko je naša moč pri Krasniku zmagala in zasledovala sovražnika proti Lublinu, in sosedna naša armadna skupina, ki je zmagovito prodrla med Bugom in Wiepr-zem v sovražno ozemlje, zavzela ozemlje pri Samostju, so se naše druge čete hrabro vzdržale na črti severno, vzhodno in jugovzhodno od Lvova čez Dnjester proti močnemu sovražniku, ki je vdrl v vzhodno Galicijo.
XXX
Z NEMŠKO-RUSKEGA BOJIŠČA.
B e r o 1 i n , 24. avgusta. (Kor. urad.) Mojster generalnega stana, pl. Stein, poroča:
Dočim je na zapadnem bojišču položaj nemške armade po božji milosti nenavadno ugoden, je na vzhodnem bojišču sovražnik udrl v nemško ozemlje. Močne ruske čete so udrle v smeri proti Angerappu (mala rečica v srednjem delu severovzhodne Prusije) in pa severno od železniške linije Stal-luponen—Insterburg. Prvi armadni zbor je v zmagovitem boju pri Wirbalenu zadržal sovražnika, nakar je bil odpoklican k zadaj stoječim četam. Tu zbrane čete so napadle sovražnika, ki je prodiral proti Gumbinne-nu in v južni smeri. Prvi armadni zbor je vrgel sovražnika nazaj, vjel 8000 vojakov in osvojil več baterij. K imenovanemu koru spadajoča kavalerijska divizija je prisilila k umaknitvi dve sovražni kavalerijski diviziji in vjela 500 vojakov. Dalje proti jugu se boreče čete so zadele deloma na močne utrdbe, ki jih ni mogoče zavzeti brez priprav, deloma pa so se nahajale v zmagovitem prodiranju.
Tu je došlo poročilo o prodiranju na-daljnih sovražnih čet iz smeri reke Narev proti jugozapadu mazurskih jezer. Višje poveljstvo je zato menilo, da je treba ukreniti proti temu potrebne odredbe in je zato umaknilo svoje čete. Umikanje pred sovražnikom se je izvršilo brez vsake težko-če. Sovražnik ni sledil. Na vzhodnem bojišču odrejene odredbe se morajo najprej izvršiti in izvesti tako, da bo mogoče iskati novo odločitev. To je neposredno pričakovati.
Sovražnik je razširjal vesti, da je potolkel štiri nemške armadne zbore. Vest je neresnična. Noben nemški armadni zbor ni bil premagan. Naše čete so si v svesti zmage in premoči. Sovražnik je prodrl dosedaj čez reko Angerapp samo s konjenico. Ob železnici je dospel dosedaj v Insterburg. Obžalovanja vredno provincialno ozemlje prinaša sedaj žrtve v interesu cele domovine, ki naj se po izvršeni odločitvi tega hvaležno spominja.
Z NEMŠKO - BELGIJSKO - FRANCOSKEGA BOJIŠČA.
Francoska armada v divjem begu.
Berolin, 24. avgusta. (Kor urad.) O pomenu zadnjih velikih nemških zmag na zapadnem bojišču, poročajo v glavnem nemškem vojnem stanu se nahajajoči poročevalci velikih listov sledeče:	Tudi čete pre-
stolonaslednika so se bojevale z več francoskimi armadnimi kori. Od severa in južno od Longvyja izvršeno prodiranje in napad Nemcev je bil tako silovit, da se je umikanje Francozov mestoma, kakor v bitki južno od Metza, izpremenilo v pravcati beg. Neka kavalerijska divizija, ki je prodrla jako daleč, je našla ceste, kjer so se umikali Francozi, kar posejane s puškami, drugim orožjem, municijo in telečnjaki. Vsled zmag bavarskega in nemškega prestolonaslednika in pa vsled nemške ofenzive je francoska armada razbita. Upoštevati se mora, da prodiranja nemških čet v deloma gozdnatih krajih artiljerija ni mogla podpirati.
Neki vojskovodja je naznanil svojo zmago sledeče:	»Zaukazana črta je dose-
žena«. »Vossische Zeitung« pripominja k temu: »Kaj leži v teh besedah, kaka skromnost, kaki čuti dolžnosti istotako kakor da bi bilo izvršeno kako povelje na vežbali-šču«.
Nemški prestolonaslednik je brzojavil o svoji zmagi prestolonaslednici: »Armada iz-vojevala sijajno zmago. Francozi deloma v divjem begu.«
Virtemberški kralj je dobil sledečo brzojavko: »Popolna zmaga. 13. kor se je bojeval čudovito. Ponosen sem, da poveljujem takim četam. Viljem, prestolonaslednik.«
X X X
NOVE ZMAGE NEMŠKE ARMADE. —
ANGLEŠKA ARMADA PORAŽENA.
Berolin, 28. avgusta. (Wolffov urad.) Veliki generalni štab poroča: Angleška armada, kateri so se pridružile tri francoske teritorialne divizije, je bila severno od Saint Quentina popolnoma pobita in beži čez Saint Quentin. Nemci so vjeli več tisoč ujetnikov, 7 poljskih baterij in eno težko baterijo. Južno vzhodno od Mezieres so nemške čete v neprestanih bojih v veliki fronti prekoračile reko Maas. Nemško levo krilo je po devetdnevnih bojih v gorovju francoske gorske čete zagnalo nazaj do vzhodno od Epinala. Levo nemško krilo prodira po teh bojih zmagonosno naprej.
PODROBNA POROČILA O ZADNJIH PORAZIH ANGLEŽEV IN FRANCOZOV.
Berolin, 29. avgusta. (Kor. urad.) »Ber-liner Lokalanzeiger« pristavlja k že objavljenim poročilom o zmagah sledeče opazke: Na levem krilu zveznih armad so stali Angleži pri Maubeugeju, ko je že bila vzhodno od te trdnjave pobita ena angleška kavalerijska brigada. Ker se imenuje Cambrais kot severni konec naše ofenzivne fronte (napadalne črte), to dokazuje, da ni bilo Angležem več mogoče, da bi se mogli proti severu umakniti. Podatkov o številkah ni. Ker je imela armada generalnega polkovnika Klucka nalogo, da naj napade Angleže pri Maubeugeju, sodimo, da so Angleži veliko več čet izkrcali, kakor so bralci izvedeli. Angleži so bili premagani, nato pa zopet zahodno od Maubergeja napadeni. Tudi armadi generalnega polkovnika Biilowa in barona Hausen sta pritiskali na belgijsko-francosko armado, približno osem armadnih zborov, iz trikota Sambre—Namur— Maas vzhodno mimo Maubeuga, ne da bi se bili na trdnjavo ozirali, šele potem, ko se je posrečil sunek naprej, se je uvedel napad na Maubeuge. Umevno je, da je posadka v Aniwerpnu izpadla proti četam, ki jo oklepajo. Izpad je bil odbit in so Belgijci veliko ljudi izgubili. Neumevno je pa, da belgjisko civilno prebivalstvo še vedno napada nemško vojaštvo. Če bi bilo vsled teh napadov uničeno staro, krasno mesto Lowen, ni tega kriva nemška armada, kakor bodo to inozemski sovražniki trdili, marveč krivda zadene civilno prebivalstvo, ki je očividno le na pol civilizirano.
XXX
Berolin, 29. avgusta. (Kor. uradf.) Be-rolinski listi se vsi pečajo z uradnimi poročili o velikanskih uspehih, ki so jih do-
segle nemške čete na belgijski meji in na Francoskem. — »Berliner Zeitung« am Mit-tag« poroča, da se je udeleževalo devetdnevnih bojev na francoski meji v vsej velikosti sedem armad. Bitka je bila veliko večja, kakor največja bitka na Lipskem in presega vse vojske, kar se jih je sploh bilo na svetu. Na belgijski meji je bilo pet nemških armad, ki so bile potrebne, da se objame sevrni del francoske armade. — Bero-linski listi vsi pravijo, da je uspeh nemške armade v teh bojih tak, da je vojska na Francoskem dobljena.
XXX
NEMCI ZAVZELI MARAINVILLER.
Berolin, 29. avgusta. (Kor. urad.) Poročilo Wolffovega urada. Veliki generalni štab poroča: Marainviller, ki leži vzhodno od Lunevilla, najmočnejši zatvoritveni fort, je v nemški posesti.
XXX
UČINKOVANJE STRELNIH PRIPRAV PRI ZAVZETJU LUTTICHÀ.
Berolin, 25. avgusta. (Kor. urad.) Wolf-fov urad poroča: Berolinsko časopisje prinaša z dovoljenjem generalnega štaba slike iz utrdbe Loncau trdnjave Liittich, iz katerih je razvidno, kako strašansko je učinkovalo obstreljevanje nemške težke artiljerije. Prvič sedaj izve javnost o 42 cm oblegovalnih topovih, katerih en sam strel zadostuje, da razruši tudi najmočnejše betonske oklepe. To so tudi najbrže one strelne priprave, o katerih je mojster generalnega stana poročal, da jih sovražnik ni poznal. Dejstvo, da je bilo mogoče take strelne priprave v mirnem času iz inozemstva čisto neopaženo dobivati, svedoči o izbornih predpripravah za vojno.
XXX
KAKO FRANCOZI PRIKRIVAJO SVOJ PORAZ.
Pariz, 25. avgusta. (Kor. urad.) Dne 24. avgusta ob 11. ponoči izdani uradni komunike pravi, da je bila armada zapadno od reke Može (Maas) v Belgiji napadena od Nemcev in se je upirala napadom na občudovanja vreden način. Dva francoska armadna zbora sta prodirala in sta bila sprejeta s strašnim ognjem. Ker pa je izvršila pruska garda protinapad, so se morale francoske čete, potem, ko so prizadejale sovražniku velikanske izgube, umakniti.
Vzhodno od Može so bile francoske čete, ki so prodirale po zelo težavnem terenu, napadene z vso silovitostjo in so se morale po živahnem boju umakniti.
Južno od Semois so se postavile v okopih angleške in francoske čete. Ostale so nedotaknjene. Naša kavalerija ni trpela. Fizično in moralično stanje armade je izvrstno. Francoska armada stopi odsedaj naprej v defenzivo, da prične v primernem trenutku zopet z ofenzivo. Naše izgube so neznatne, a jih ni mogoče natančno določiti. Tudi Nemci so imeli težke izgube. Francozi so napravili včeraj, ko so morali v Lotaringiji zavzeti nove pozicije, štiri protinapade, pri čemer so prizadejali sovražniku zelo težke izgube.
Na drugi strani se je posrečilo Rusiji, prodirati v srce vzhodne Prusije.
Komunike izjavlja dalje, da je obžalovati, da načrt ofenzive ni dosegei svojega namena. Pripomniti pa je, da ostane defenzivno stanje v očigled dejstvu, da je sovražnik oslabljen, neomajno.
Kavalerijske čete neke na skrajnem za-padnem krilu prodirajoče neodvisne divizije, so udrle v kraje Roubaix - Tourcoing, ki jih branijo samo teritorijalne čete.
Nevtraliteta Laške.
»Zakaj Laška ne gre z nami? Kje je zdaj trozveza? Zakaj smo spoznali Laha!« tako in unako se govori zdaj med ljudstvom. Nekateri govorijo še bolj pikro o laški »nezvestobi« ter hočejo reči, da so Lahi nas izdali. Treba je, da ljudstvo to vprašanje dobro razume, da ne bo sodilo krivo. — Cele resnice niti laški časniki ne povedo! Reči ttioramo celo, da morajo svojim čitateljem Prikrivati resnico. — Laški listi pravijo, da Faška nič ni vedela o avstrijskem ultimatu ha Srbe, da ni bila obveščena pravočasno o
nameravani napovedi vojske od strani Nemčije Rusom, in da bi bila dolžna iti v vojsko samo v slučaju, da Francija napade kot prva Nemčijo in Avstrijo. Vse to ne drži! — Med vrstami pa povedo laški časniki nekaj drugega! Laška se je odločila za popolus nevtraliteto v onem trenotku, ko je angleška napovedala, vojsko Nemčiji. Zakaj? Pomislimo: 1. Angleško - francosko brodovje vSredozemskem morju šteje 30 velikih bojnih ladij dobre mere in ima za podlago angleški otok Malta, ki leži ravno med 11 a 1 i j o in T r i p o 1 i s, ki ga je Italija šele pred 3 leti zasedla! Lahi pa si še davno niso osvojili Tripolis in Cirenejke ter morajo tem vzdržati veliko stalno armado 80.000 mož! Tem vojakom mora Laška dovažati iz Italije kratkomalo vse, celo pitno vodo! — V tem trenutku, ko bi se torej Laška oborožena postavila na stran trozveze, je izgubljena za Laško afrikanska kolonija, in 80 tisoč mož bi moralo umreti naravnost gladu!
2.	Nastop Laške za trozvezo bi torej Laško v prvem hipu silno občutno zadel. Zadel bi Lahe ravno na n a j o b č u 11 j i -vejši točki: Laška bi izgubila vdrugič kolonije, kakor jih je pred 18 leti izgubila v Abesiniji! To bi zadelo v živo laški ponos! Pred 3 leti je celo laško ljudstvo naravnost norelo samega navdušenja, ko je šlo za Tripolis. Lahi so hoteli popraviti sramoto v Abesiniji! Zdelo bi se zdaj italijanskemu ljudstvu, da ga izgubi zaradi Avstrije in N e m č i j e in bi vojska v sedanjem položaju bila silno nepopularna. Nobeni vladi pa ni mogoče, se na Laškem dolgo vzdržati proti ljudski volji, kajti ljudstvo je po nebrzdanem časopisju silno razburjeno : na Laškem politizirajo mase ljudstva in bere j o strastno časopise ! Ti časopisi, ki so večinoma podkupljeni od Francozov, pa kažejo dan za dnevom naTripolis in opominjajo Lahe, da se pretaka v njihovih žilah romanska kri.
3.	Laška nadalje občuti jako hudo že zdaj posledice vojske na gospodarskem polju! Več 100.000 izseljencev se je vrnilo na Laško v teh dneh! Kaj bodo doma drugega kot stradali? — Delo, industrija je tudi na Laškem zaostala! — Da bi si laško ljudstvo nalagalo še posebnih žrtev za vojsko, o tem je pač treba resno dvomiti.
Že Bismarck je izjavil, da je že nevtraliteta Laške velike važnosti za Avstrijo in Nemčijo. — Seveda lepše bi bilo, da bi šla Laška z nami brez ozira na težavne razmere, v katerih se nahaja.
Dnevne novice in dopisi.
Lokalnim komiiejem za nabiranje prispevkov za revne družine vpoklicanih rezervistov in »Rdeči križ«. Patriotično delovanje naših lokalnih komitejev je živahno in nad vse hvale vredno! Dozdaj so nabrali v to svrho 4055 K 8 vin. Vseh imen darovalcev ni mogoče obenem objaviti. Zato prosimo, da naj ne bodo neučakani! Imena darovalcev se objavljajo po redu, v katerem prihaja denar in ne pisma, ker objave so obenem pobotnica za prejem poslanega denarja. Ker pa poštni hranilni urad vsled obilice dela počasi deluje, traja precej dni, preden dobimo po šeku odposlani denar.
Izkaza o izgubah so pošli in jih zato še nismo prejeli. Dvorna in državna tiskarna pa poroča, da se ponatiskujejo. Kdor jih hoče dobivati od našega lista, naj to nemudoma naznani!
Ponavljalne poizkušnje na srednjih šolah. Naučni minister vitez pl. Hussarek je izdal odredbo, po kateri vsi srednješolci, ki so poklicani pod orožje ali pa se prostovoljno zglasijo za aktivno vojaško službo, lahko napravijo poizkušnjo poprej, preden so vpoklicani k armadi.^ Srednješolci, katerim se je pri sklepu letošnjega šolskega leta dovolila poizkušnja, smejo isto takoj napraviti, če za to prosijo. Abiturienti, kateri so v preteklem poletnem terminu bili za pol leta reprobirani, lahko, ako za to prosijo, takoj ponovijo zrelostno izkušnjo. Tozadevne prošnje naj se pošljejo na pristojni deželni šolski svet.
Prva ranjenca v Ljubljani. »Slovenec« poroča: V Ljubljano so pripeljali dne 20. avgusta prva dva ranjenca s srbskega bojišča, stotnika pl. Novyja in poročnika Pavla Cvenklja. Našemu souredniku, ki je obiskal g. poročnika Cvenklja, člana kat. akad. dru-
štva »Danica«, na domu, je ta pripovedal, da je bil ranjen nekaj kilometrov pred Valjevom. Ranjen je na vratu od kopita puške, na hrbtu ima rano od bajoneta, na levi roki je obstreljen. Vsled pretresen j a možgan na levo oko ničesar ne vidi. Gospod Cvenkelj je dve srbski strojni puški zajel, na katerih so ga dobili nezavestnega, ležečega z razprtimi rokami. Nanj je streljala 141etna dekle ter ga ranila. Ženske polivajo naše vojake z vrelo vodo. Ko gredo naši vojaki skozi sela, obeša prebivalstvo bele zastave in poljublja roke našim vojakom ter kliče: Živijo Franjo Josip! Ko pa naši odidejo, streljajo Srbi nanje z \seh strani.
Sv. Višarje, 23. avgusta. Iz Žabnic poročajo; Odslej dalje do rožnivenske nedelje bo na sv. Višarjah samo ob nedeljah in praznikih ob 7. uri ena. sveta maša. V izrednih slučajih naj se pravočasno obrne na župni urad Žabnice in se bo rade volje z vsem postreglo.
Črna. (Z a naše vojake.) Okoli 700 mož in mladeničev se je odpeljalo iz naših hribov k vojakom. Za cesarja in domovino navdušeni so se vozili dne 27. julija skoro celi dopoldan iz naše vasi voz za vozom proti Prevaljam. Vse črno ljudi se je zbralo na vasi, da so se poslovili od odhajajočih, želeč jim, da se srečno in zmagovito povrnejo. Pa tudi doma ostali smo takorekoč stopili na bojno polje s tem, da tudi mi delujemo za domovino na ta način, da darujemo za pomožno akcija za revne družine vpoklicanih vojakov in za Rdeči križ, za kateri namen se je nabralo do 500 K v denarju (med tem v cerkvi nad 48 K), na razpolago je pa tudi mnogo postelj in perila itd. V cerkvi se vsak dan opravljajo svete maše za srečo v vojski, zvečer pa imamo v isti namen vsak dan sveti rožni venec in litanije z blagoslovom. Tudi so že bile štiri pa-triotične pridige, zadnjo nedeljo pa smo imeli v ta namen procesijo, katere so se verni udeležili v zelo obilnem številu. Vseh teh pobožnosti se ljudstvo udeležuje v velikem številu. Nad vse pričakovanje pa je bila obiskana cesarska božja služba dne 18. avgusta, pri kateri je bila tudi primerna pridiga. Tako tudi doma ostali podpiramo na bojišče odišle može in mladeniče, kar jim mora biti v tolažbo in spodbudo k neustra-šenosti in hrabrosti. Na ta način se najlepše izvršuje cesarjevo geslo:	»Z združenimi
močmi.« Vsled resnega časa ni po naši vasi več iste živahnosti, ne slišijo se vesele pesmi po gostilnah, kakor poprej ; zato so pa v tem večjem številu zbiramo k molitvi in prejemanju sv. zakramentov v cerkvi.
Črna. (Prenovljen oltar.) Dne 5. avgusta na praznik sv. Ožbolta, našega cerkvenega patrona, so blagoslovili č. gosp, dekan Fr. M a r i n i g ob asistenci prenovljeni veliki oltar. Ljudstvo se je zbralo v velikem številu. Po blagoslovljenju je bila kratka primerna pridiga in nato asistirana sveta maša. Delo je izvršil s svojim pomočnikom pozlatarski mojster g. M. Lubej v Pliberku. Sukajoč tabernakelj se je predelal po cerkvenih predpisih. Vse delo je prišlo na 380 K. Vse je zadovoljno z delom in od vseh strani se izražajo želje, naj bi se potrebno popravljanje nadaljevalo tudi po ostali cerkvi. Mojstra smemo vsestransko priporočati.
Najnovejša poročila.
ZA BODOČNOST EVROPE.
Sedmi dan bitke milijonskih armad na se* veru. — Največja bitka v svetovni zgodovini. — Bitka se razvija na črti, ki je tako dolga kot je iz Ljubljane na Dunaj. — Položaj za nas ugoden.
Dva meseca sta pretekla po sarajevskem umoru in prav v teh dneh divja v vzhodni Galiciji hud boj za odločitev med nami, maščevalci nedolžnih in nesrečnih žrtev in med Rusi, ki so nastopili proti nam, da ščitijo morilce in tiste, ki so morilce najeli. Ob enem pa hočejo Rusi doseči svoj cilj, namreč uničiti Avstro-Ogrsko.
Ne samo cela Avstro - Ogrska, ampak ves svet z napetostjo pričakuje izida te velikanske bitke, ki ji v zgodovini ni para. Vroče želje in iskrena molitev vseh spremlja vrle bojevnike, posebno vroče želje in molitev nas Slovencev, kajti v tej bitki prej-
mejo ognjeni krst tudi slovenski fantje in možje.
V	torek, 25. avgusta, je padla odločitev v bitki pri Krasniku in isti dan dopoldne se je pričela velikanska odločilna bitka na črti, ki je približno tako dolga, kot je iz Ljubljane na Dunaj. V tej bitki se bore vsi avstrij-si narodi: Slovenci, Hrvati, Čehi, Poljaki, Slovaki, Nemci, Madžari in Rumuni z najrazličnejšimi narodi obširne ruske države.
Ruska armada je razmeroma hitro udrla v Galicijo. To kaže, da je bila Rusija za vojsko popolnoma pripravljena že del j časa pred napovedjo vojske. Le naš izborni mobilizacijski aparat je preprečil, da ruska ofenziva ni dosegla večjih uspehov.
V	trenutku, ko to pišemo, odločitev te velikanske bitke še ni padla. Čisto mogoče je, da bo bitka trajala še par dni. Vsa do-šla poročila pa soglašajo, da je splošen položaj naših čet ugoden. Posebno vesela po-ročiia prihajajo od našega levega krila, ki v obeh skupinah med Vislo, Wieprzom in Brigom zmagovito prodira proti sovražniku.
Armadno povelje na severovzhodnem bojišču. — Vrla armada bo vse premagala! — 6000 vjetih Eusov.
D u n al j , 30. avgusta. (Kot*, urad.) Iz
vojnega poročevalskega stana se uradno poroča: Armadni poveljnik general konjenice Danki je izdal 25. avgusta to-le povelje armadne komande podrejenim mu krdelom:
Armada je 23. in 24. avgusta v bitki pri Krasniku, Polichni in Goraju (jugovzhodno od Krasnika) sijajno prestala svoj krst v ognju. Vsi kori so vsled neustrašenosti krdel sovražnika prisilili, da se je bežeč umaknil. Kolikor je doslej znano, smo zaklenili tri zastave, 28 topov in mnogo strojnih pušk ter zajeli nad 6000 vojnih vjetnikov. Iz vsega srca se zahvaljujem vsem pripadnikom armade za usluge, ki so jih storili našemu Najvišjemu vrhovnemu gospodarju in domovini. Pa tudi žalost nam polni srce. Mnogo naših tovarišev je umrlo na polju časti. Njih se spominjajmo v tem slovesnem trenutku I še imamo pred seboj težke boje in mnogo truda. Vela armada — o tem sem prepričan — bo vse to premagala.
Naš bojni položaj na gališki meji ugoden.
Dunaj, 30. avgusta. (Kor. urad.) Položaj naših krdel je ugoden. V bitki na gališki meji prodira šele naše levo krilo.
Bitka traja dalje.
Dunaj, 30. avgusta. (Kor. urad.)_ Boji na ruskem bojišču trajajo z nezmanjšano silo dalje. Vzhodno od armade pod poveljstvom Bankina, ki kljub utrjenim sovražnim postojankam neumorno prodira proti Lublinu, so pričele posebne naše čete, ki so med Wieprzem in Bugom udrle v Rusijo, 28. avgusta napad na rusko armado, ki je došla od Cholma. Nato so se razvili po bitki pri Krasniku nadaljnji trdovratni, za naše bojaželjne čete zmagoviti boji pri Zamostju in severno in vzhodno od Tomaževa. (Tomažev je rusko mesto blizu meje severozahodno od Ravaruske.) V boj so posegle po" sebno naše čete, ki so udrle pri Belzecu (na gališki meji nasproti Tomaževa) v rusko
ozemlje. V teh bojih je bilo prav tako, kakor v bitki pri Krasniku, vjetih na tisoče Rusov. V vzhodni Galiciji se bore nase čeie z izredno bravuro in sposobnostjo proti močnim in mnogošievilnejšim sovražnim močem.
XXX
NA JUŽNEM BOJIŠČU.
Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer javlja: Na južnem bojišču se v zadnjem času niso vršili nikaki pomembni boji.
Dunajski listi poročajo, kar smo mi že pred dnevi zabeležili, da so naši prisilili črnogorsko topništvo na Lovčenu, da je umolknilo.
Dne 30. avgusta popoldne došli graški listi potrjujejo naša poročila, da na avstrijskih tleh ni nobenega črnogorskega vojaka. Naši vojaki so Črnogorce, ki so udrli na avstrijska tla in zasedli orožniško postajo Gad in Uvac, pregnali v petih dneh in šli 15 km daleč na črnogorsko ozemlje, nakar je prišlo povelje, naj zavzamejo pozicije ob meji. Naši vojaki so zaplenili mnogo municije, srbske, francoske in celo grške proveni-jence.
XXX
VELIKA BITKA MED NEMCI IN RUSI. — NEMCI SO V JELI NAD 30.606 RUSOV.
B e r o 1 i n ,	31. avgusta. (Kor. urad.)
Nemški veliki generalni štab poroča: V velikih bojih, v katerih je bila poražena ruska armada v vzhodni Prusiji pri Tanen-bergu, Hohenstinu in Ortelsburgu, so Nemci vjeli nad 30.000 Rusov, med njimi veliko visokih častnikov. Nemške čete so napadle Ruse od treh strani in jih vrgle v mazursko močvirje.
X X X
NEMCI NA POTU V PARIZ. — KAKO SO NEMCI POPOLNOMA PREMAGALI ANGLEŠKO ARMADO.
Na zahodnem bojišču se stvari hitro razvijajo v pogubo Francozov. Nemške čete zmagovito prodirajo proti osrčju Francije. Udarec za udarcem sledi, porazi na strani Francozov, zmage na strani Nemcev.
Francoska sedaj žanje žalostne sadove svoje protiverske in svobodomiselne politike. Gotovo je namreč, da je eden glavnih vzrokov francoskih porazov demoralizacija francoske armade. Bog daj, da bi ta žalostna izkušnja privedla francoske politike na pravo pot.
B e r o 1 i n ,	29. avgusta. (Kor. urad.)
Vojni poročevalec »Bealiner Zeitung« poroča iz glavnega stana o zmagi nad Angleži pri Siant Quentinni Novo zmago nad Angleži pri Saint Qnentinu smo izvojevali na ta način, da so naše kavalerijske čete prehitele v smeri proti Saint Qnentinu bežeče angleške čete in jih toliko časa zadrževale, da so jih dosegli naši zasledujoči armadni zbori in jih zopet odločilno napadli.
Poraz angleške armade je popoln. Angleži so sedaj popolnoma odtrgani od svojega ozadja in jim sedaj ne preostaja drugega, kakor da beže proti pristanišču Cal-lais, Haver ali Cherbonrg.

Kopajte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Mirn“!
Izjava.
Jaz podpisani Johann Wohlgemut, p. d. Mešič, posestnik v Paprečah pri ŠkofiCah, priznana, da sem letos večkrat g. Frančiško Premer v Paprečah hudo razžalil s tem, da sem govoril čez njo neresnične stvari.
Jaz vse svoje žalitve prav iz srca obžalujem, prosim g. Frančiško Premur odpuščanja in izjavljam, da niti jaz, niti moja rodbina od nje ničesar nepoštenega ali slabega ne ve, tako, da je vse neresnično, kar sem od nje slabega govoril, ker je v vsakem oziru poštena gospa.
Ker mi je z ozirom na moje otroke in zato, ker sem jo prosil odpuščanja in plačal vse stroške njenega zastopnika g. dr. Mullerja, odvetnika v Celovcu, sedaj še zadnjič odpustila, se ji prav iz srca zahvalim in plačam po njenem naročilu tudi za Rdeči križ 10 K. in dovolim, da pride ta izjava, katero plačam jaz, v „Mir“.
Celovec, 25. avgusta Idil.
Johann Wohlgemut m. p.	Dr. Mfiller m. p.,
priča.
^ii/r f/£ *s\i lir *4 lir ^ f/r
POZOR!
Odda se
veliko gostilniško
obrtno podjetje na Koroškem
s 1. oktobrom 1914 pod ugodni-mi pogoji v najem. Pojasnila daje upravništvo lista »Mir« v Celovcu.

g II zìi DA sv. iila v Men g
Q	je nanovo izšla knjiga:	Q
| RaMe rtra® leta i
g (Slovenski Goliine). g
Q Priredil msgr. Valentin Podgorc. 0
[J Mehko vez. K 4'—, za družnike K S—, Q 0 po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. 0 n K 5'40, za družnike K 4'—, po pošti 0 U	40 vinarjev več.	q
nir-8i—»e—aine~3c^aaac-3Limgac3ac3a
'I -	' - ' '	~
Hranilno inposojilno društvo v Celovcu
____________— uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ---
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
_	_	_	_	m m m m ■v’■ Pan tra In v I.tnhlinnfl PnrirnžninA V Rnltatfl. Vrstil.
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.006*-
Mm Tloie n ImiiZiee se m-smiejo po
m
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Bentni davek plača banka sama.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje In eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje In vnovčnje zapadle kupone.
Daje prednjme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi.
Vlnknlnje In devinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trstu, Sarajeva, Gorici in Celjn.
Denarne finge f tekočem računu obrestujejo se: po dogovoru od 4 Vz naprei-
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, proit v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.