cena 10 dinarjev številka 37 (690)	glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva	titovo velenje, 15. septembra 1983 v
		
Zdravstvo
0 bolnišnici Topolšica bo odločalo združeno delo
Ko so strokovne službe republiške zdravstvene skupnosti pripravile predlog ukrepov za nadaljnje zmanjšanje stroškov zdravstvenega varstva, so vanj zapisale tudi zahtevo po ukinitvi nekaterih bolnišnic, oziroma oddelkov, ki so doslej delovali izven večjih zdravstvenih središč. Med petimi takšnimi bolnicami se je znašla tudi bolnišnica Topolšica, za katero predlog predvideva zmanjšanje postelj na pljučnem oddelku s 140 na 114 ter ukinitev internega oddelka, ki ima sedaj 46 postelj.
Takšna usmeritev republiške zdravstvene skupnosti, ki vsaj v gradivu tudi ni ustrezno argumentirana, je seveda povzročila veliko nejevoljo in razburjenje v vseh bolnišnicah oziroma oddelkih, ki jim tako grobo krati pravico do obstoja in nadaljnjega razvoja. Več kot očitno je namreč, da je ekonomski vidik ni mogel biti rdeča nit pri oblikovanju predlogov, saj zdravljenje zaradi ukinitve teh oddelkov ne bo nič cenejše.
Zato se kar samo po sebi vsiljuje vprašanje, kaj je vodilo strokovno službo republiške zdravstvene skupnosti k pripravi takšne usmeritve? Se tukaj morda skrivajo interesi velikih zdravstvenih
ZKSG Celje
Prvo delovno tekmovanje
V soboto in nedeljo bo v Celju prvo delovno tekmovanje članic splošnega združenja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije. Pokrovitelj tekmovanja sta splošno združenje in republiški odbor sindikata delavcev komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije.
Tekmovalni program delovno tekmovanje, tekmovanje s področja SLO in športna tekmovanja. Delovno tekmovanje pa sestavljajo štiri področja in sicer se bodo tekmovalci pomerili na področju vodovoda, kanalizacije, javne higiene in gasilstva. Na tekmovanju bodo sodelovali tudi delžvci delovne organizacije Vekos.
Občina Velenje
Novoletno
praznovanje
otrok
Podobno kot lani, bomo v velenjski občini tudi letos organizirali novoletno praznovanje. Praznične novoletne prireditve bodo v vseh krajevnih skupnostih, šolah, vrtcih in v Rdeči dvorani v Titovem Velenju, otrokom pa bodo pripravili tudi enotna novoletna darila. V ta namen naj bi letos po predlogu odbora za pripravo novoletnega praznovanja otrok pri občinski zvezi društva prijateljev mladine Velenje prispevala vsaka OZD zaposlenega po 130 dinarjev.
Sedanji način novoletnega praznovanja oziroma obdarovanje otrok v občini Velenje (posnemajo ga že druge občine) je, kot so poudarili člani predsedstva OK SZDL na zadnji seji, tudi najbolj pravičen. S tem smo se izognili individualnim obdaritvam, ki so bile v posameznih delovnih organizacijah zelo različne. Na zadnji seji predsedstva OK SZDL so predlagali, da bi ozd sredstva za novoletne obdaritve otrok izdvojile že ob polletju, saj bi tako lahko pravočasno naročili in tudi ceneje kupili darila.
centrov, ali pa je predlog samo premalo pretehtana ideja in ena tistih zmot, ki smo jih pri kabinetnem reševanju naših gospodarskih vprašanj že kar preveč navajeni? Ali pa je morda to resnično smiselno oblikovan predlog, za katerim stojijo trdi dokazi o njegovi upravičenosti?
Prve razprave, ki so se o tem vprašanju zavrtele že na republiški skupščini, vsekakor ne kažejo, da bi veljala ta zadnja misel. Prej je ob tem možno videti razne zakulisne igre, kar seveda še bolj buri že tako dovolj prizadete delavce teh zdravstvenih ustanov.
Primer Topolšice pa je dokaz, kako lahko tako neustrezno pripravljen predlog razplamteva strasti in kopiči nova nesoglasja med različnimi bolnišnicami. Predlog republiške zdravstvene skupnosti o ukinitvi internega oddelka v Topolšici, namreč omogoča sosednjim zdravstvenim centrom (v Slovenj Gradcu in Celju) da upravičita preobsežne investicije iz preteklih let. Zato ni čudno, da obirata tudi pota, ki so povsem nesprejemljiva za našo socialistično samoupravno družbo.
Tudi sredstva javnega obveščanja dokaj pristransko stresajo mnenja in se pogosto že kar norčavo opredeljujejo do vendarle utemeljenih, strokovnih in tudi ne v občinske meje zazrtih mnenj zdravnikov iz velenjske občine. Pri tem povsem neupravičeno kratijo zadovoljivo strokovnost internemu oddelku v Topolšici, čeprav je njihovo visoko raven dokazal tudi ,,obisk" (v narekovaju zato, ker je bil organiziran na zahtevo določe-
nih zdravstvenih krogov in naj bi dokazal ravno nasprotno) posebne zdravniške komisije, ki mu je dala zelo dobro oceno. Prav tako nekateri skrajno neodgovorno razmišljajo, kam z delavci, ki bi v tem primeru ostali brez dela, pa o tem, da bo potrebno objekte vendarle vzdrževati, da so tu številne naprave, ki bodo ostale neizkoriščene in nenazadnje, da smo se pred komaj dvema letoma v občini opredelili za nadaljnji razvoj internega oddelka, ki ga naša občina, ki ima 45.000 prebivalcev (to je približno toliko, kot vse štiri koroške občine skupaj) in vrsto zahtevnih delovnih mest, vendarle zelo potrebuje.
Delitev dela med bolnišnicami v Sloveniji prav gotovo nima nobenega smisla, če je zamišljena tako, da ponekod ukinjamo oddelke in bolnišnice, drugje pa odpiramo nove. Prav tako je tudi nesprejemljivo, da bi se morali odreči (na primer v občini Velenje) internemu oddelku le zato, da bi pokrili preobsežne naložbe v sosednjih zdravstvenih centrih.
Ker strokovnost ni sporna, ker tudi ni ekonomske računice, in ker za zdaj republiška zdravstvena skupnost drugih argumentov ni ponudila, je prav gotovo ukinitev internega oddelka v bolnišnici Topolšica nesmiselna. Vsa natolcevanja spletke in posiljevanje pa so do skrajnosti neodgovorna.
O razvoju bolnišnice Topolšica bo odločalo naše združerto delo, ki bo na osnovi trdnih dokazov sprejelo tudi ustrezne rešitve.
B. Zakošek
Predsedstvo OK SZDL Velenje
Zagotoviti bolj učinkovito obveščanje
Obravnava ocene sredstev informiranja in obveščenosti delovnih ljudi ter občanov velenjske občine je bila najpogla-vitnejša točka 49. seje predsedstva OK SZDL Velenje.
Pomembno je, so poudarili člani predsedstva, da smo v občini končno dobili celovit pregled nad sredstvi informiranja, saj bo to podlaga za kar najboljše delo na tem področju. S tem pa bo uresničena naloga, da je treba tudi informacijski sistem postaviti v odvisnost gospodarske stabilizacije. Seveda pa bo treba oceno dopolniti še z vidika idejnopolitične usmerjenosti posameznih glasil oziroma njihove vsebine in poslovne informatike.
Ob upoštevanju dejstva, da je pravočasna in objektivna obveščenost delovnih ljudi ter občanov predpogoj za dobro samozaščitno delovanje in sploh samoupravno odločanje ter usmerjenost vseh vrst družbenopolitičnih samoupravnih aktivnosti, kljub obilici informativnih sredstev in oblik informiranja v občini, z obstoječim stanjem ne moremo biti v celoti zadovoljni. Poleg občinskih medijev (Naš čas in Radio) 14 ozd izdaja kar 18 različnih glasil. V ta pregled niso zajeta še glasila, ki jih občasno izdajajo na šolah in v krajevnih skupnosti, lčjer informiranje zelo šepa. Za to celotno dejavnost pa porabimo v občini na leto približno tri stare milijarde dinarjev. Ena od osnovnih ugotovitev ocene je — enako so poudarili člani predsedstva, da je v občini še vedno premalo razvita tista vsebina in oblika obveščenosti, ki naj bi služila predvsem usmerjanju družbenopolitičnih aktivnosti v pripravi na pomembnejše samoupravne in družbene
S slovesno sejo zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij so v nedeljo na Rečici ob Savinji v mozirski občini sklenili letošnje praznovanje. Seje so se med drugimi udeležili tudi častni občan te občine Tone Bole,
generalpolkovnik Ivan Dolničar, narodni heroj Mirko Jerman, delegacija pobratene občine čajetina, in splošne plovbe Piran, borci Šlandrove brigade ter predstavniki sosednjih občin. (O prazniku pišemo podrobno na 2. strani).
Titovo Velenje
Začetek razstav in petkovih kulturnih večerov
Po številnih uspehih, ki jih je mladi celjski slikar Jure CEKUTA doživel v ZDA in na Japonskem bo jutri (petek) ob 19.00 predstavil svoje slike v Kulturnem centru ,,Ivan Napotnik" Velenje in se s tem predstavil tudi slovenski javnosti. Novost: v soboto ob 11.00 bo strokovno vodstvo po razstavi.
Letošnje razstavno sezono bo Kulturni center ,,Ivan Napotnik" Velenje pričel jutri, ko bodo v razstavnem prostoru v knjižnici odprli razstavo slik Jureta Cekute iz Celja. V kulturnem programu ob otvoritvi bo nastopil violinist Franci RIZMAL iz Celja ob spremljavi pianistke Bože Dornikove. Pokroviteljstvo nad razstavo, ki bo odprta do 5. oktobra letos, je sprejela sestavljena organizacija združenega dela IMOS iz Ljubljane. Ob razstavi je izšel tudi katalog
v katerega je uvodno besedo zapisala umetnostna zgodovinarka Milena Koren-Božiček.
Jure Cekuta se je rodil leta 1952 v Celju. Obiskoval je srednjo gradbeno šolo in pričel slikati na keramiko. Ta material in tehnika slikanja sta omogočila, da jemladi slikar najprej dosegal zlasti dekorativne učinke in se počasi ločil od keramike in se več posvečal slikanju na platnu. Preko različnih razvojnih faz je prevleko oljnih in akrilnih barv spajal z emajlom. Njegova tematika ni več dekorativna temveč tudi figuralična.
Prvič je odpotoval v ZDA leta 1978, nato je vsako leto delal in razstavljal v ZDA, največ v mestu Carmel v Kaliforniji ,,mestom umetnosti zahodne obale". Sledila so razstave v ZDA in na Japon-
skem, ki so mu prinesle presenetljive uspehe.
Na razstavi v Titovem Velenju se bo Cekuta predstavil predvsem z deli iz zadnjega obdobja, ki temeljijo na nastanku človeka od em-brija, povdarek pa daje tudi* silhuetnemu ženskemu telesu, ki se pojavlja v dražljivih barvnih strukturah emajlne barve.
Za vse ljubitelje razstav in likovne umetnosti, bo v soboto, 17. septembra, od 11.00 organizirano strokovno vodstvo po razstavi.
odločitve. V glasilih pa še vedno namenjajo največ pozornosti poročanju o posameznih dogodkih. Informacijski tok je še vedno enosmeren. Prav zato je treba postaviti takšen objektivni pretok informacij do delavnih ljudi in občanov, ki jih bo dejansko spodbujal k bolj prizadevnemu odnosu do vsakodnevnih težav. V prihodnje bo treba tudi več storiti na področju komplementarnosti oziroma medsebojnem dopolnjevanju obveščanja v občini. Zato bo treba za uresničitev te naloge pritegniti vse, ki so pri virih informacij, torej tudi strokovne sodelavce, poslovodne delavce in druge. ..Novinarski kader je v občini premalo izkoriščen in informativna sredstva se premalo vključujejo v odkrivanje vzrokov za slab družbenoekonomski položaj nekaterih ozd," so poudarili na seji. K temu pa je treba dodati še to, da imajo novinarji ponekod tudi težave kako priti do vira informacij oziroma se še vedno srečujejo z zaprtostjo informacij. Ob razpravah predloga pocenitev in večji učinkovitosti informacijskega sistema se zdi, da se nekatera interna : i glasila čutijo ogrožene. Gre pa le zato, da namenimo v bodoče najpoglavit-nejšo skrb boljšemu izkoriščanju informativnih sredstev in da sedanje podvajanje istovrstnih informacij nadomestimo s takšnimi informacijami, ki bodo
zagotavljale delegatom v ozd, KS in delegatskih skupščinah, pa tudi vsem delovnim ljudem in občanom, bolj ustvarjalno vključevanje v njihovo delo. Prav zato bo treba v prihodnje več polemičnega pisanja in nameniti več prostora predvsem informacijam o posameznih odločitvah in izvajanje že sprejetih odločitev.
Na seji so spregovorili o zastopanosti velenjske občine v republiških medijih. Poudarili so, da je to slabo. V Titovem Velenju nimamo za nobenega od osrednjih informativnih političnih medijev organiziranega dopisništva (tu je le dopisnik Večera). Verjetno je prav to eden od razlogov, da je občina, kot ena od močnejših in urbanih občin v republiki, v precejšnji anonimnosti. Nu drugi strani pa so nekatera druga območja zelo dobra pokrita. Da bi presegli to stanje, bo OK SZDL Velenje organizirali sestanek z RTV in CGP Delo.
V nadaljevanju seje so člani predsedstva spregovorili še o uresničevanju tretjega samoprispevka občine Velenje (podrobno poročilo o tem bomo objavili v prihodnji številki). Podprli pa so tudi pobude, ki prihajajo iz različnih okolij, za solidarnostno pomoč delavcem Gorenja. Poudarili so, da je treba to akcijo čim-bolje pripraviti ter izbrati najboljše oblike.
- -
- - ,1 I
-Iv'
Veliko ljubiteljev jadranja na deski se je v soboto in nedeljo zbralo na trim jadranju na Velenjskem jezeru. Pokazati so morali kar precejšnjo spretnost, saj je pihal zelo močan veter, takšen, ki ga doslej na tem jezeru niso bili vajeni. V soboto je bila pred trim jadranjem še regata za pokal Bay. Lepo pokal lastnika Draga Mlakarja je dobil Igor Drnovšek iz Ljubljane, v nedeljo pa je bilo še tekmovanje za slovenski pokal.
Kaže, da mladim v naši občini ne manjka takšnih ali drugačnih zamisli. Mladinci iz Lajš so se konec preteklega tedna odločili, da bodo igrali nogomet s sovrstniki iz Tinje vasi pri Slovenski Bistrici. Vendar to ni bil navaden nogomet, ampak maratonska igra, ki je trajala kar 30 ur. Štirinajst dni pred tem so 24 ur igrali nogomet tudi mladinci Skorno—Florjan. Lajšani pa so sedaj postavili nov rekord v občini. Pravijo pa, da tudi v Sloveniji. Tekmo so dobili gostje, zmagali so s 187:168. Največ golov je dosegel Rumeš (Lajše), in sicer 21. Kot zanimivost naj povemo, da je pri gostih igralo kar osem bratov.
Upamo, da je med mladimi iz Skorna-Florjan, pa tudi Lajš, volje še za kaj drugega.
z^jjnagcas
Občina Mozirje
Titovo Velenje * 15. septembra 1983
.jg&gafi	» ^ msmmagmšmmmmm^mmmmmmmgmmmmxmmgimm®mmim
Praznik občine Mozirje
Slavnostna seja na Rečici ob Savinji
»NAj CAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesti: Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087,
850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinaijev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge
organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike na znaša 720 din in je plačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Kmetijski preskrbovalni center
V sredo popoldne je bilo slovesno v prijazni vasici Smihel nad Mozirjem. Tam so namreč izročili namenu raziskovalno postajo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki bo poleg svoje znanstvene in raziskovalne dejavnosti omogočila tudi hitrejše uvajanje mladih v znanstveno-raziskovalno dejavnost.
Dan kasneje so slavili na Savinj-sko-šaleški veterinarski postaji v Mozirju. Ob 25-letnici uspešnega delovanja postaje v Gornji Savinjski in Šaleški dolini, so veterinarji pripravili slavnostno sejo organov upravljanja, na njej orisali uspešno delo postaje in njenim dolgoletnim članom podelili zaslužena priznanja za koristno in ustvarjalno delo.
ro avccaiiosu na veterinarsKi postaji so novo in izredno pomembno delovno zmago slavili na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi v Mozirju. Namenu so izročili sodoben Kmetijsko-pieskrbovalni center, ki je za nadaljnji razvoj kmetijstva, kot prednostne panoge Gornje Savinjske doline, še kako pomemben. V novih prostorih so našli svoje mesto pokriti skladiščni prostori, uredili so tudi zunanja skladišča, poleg tega so pridobili primerne prostore za vrtnarski center, ki je že doslej zadovoljeval potrebe 62 slovenskih vrtnarij, v novih sodobnih prostorih pa bo poslej poslovala tudi trgovina s kmetijskim reprodukcijskim materialom ter gradbenimi in kovinskimi izdelki. Povedati velja, da bodo z izgradnjo centra nadaljevali.
S svečano sejo zborov skupščine občine in vodstev družbenopolitičnih organizacij so v nedeljo dopoldne na Rečici ob Savinji sklenili prireditve ob letošnjem prazniku občine Mozirje. Poleg delegatov, predstavnikov pobratene srbske občine Čajetina, sosednjih občin, borcev Šlandrove brigade in Varnostno-obveščevalne službe OF, delegacije Splošne plovbe Piran in drugih udeležencev, velja med gosti posebej omeniti častnega občana občine Mozirje in člana predsedstva republiške konference SZDL Toneta Boleta, generalpol-
kovnika Ivana Dolničarja in nekdanjega komandanta slavne Slandrove brigade, narodnega heroja Mirka Jermana.
Na začetku'slavnostne seje so se delegati in gostje z enominutnim molkom poklonili spominu umrlim tovarišu Titu, Kardelju, častnemu občanu občine Mozirje Francu Les-košku-Luki in vsem borcem, ki so žrtvovali življenja za svobodo, delegacija pa je položila venec k spomeniku padlim borcem na Rečici.
Slavnostni govor je prebral predsednik izvršnega sveta skupščine
Letos je plaketo občine Mozirje prejel Hinko Čop
Vrsta pridobitev
Cesta na Gneč
Tudi sicer so v minulih tednih v mozirski občini ob letošnjem praznovanju občinskega praznika pripravili vrsto prireditev in slovesnosti s katerimi so obeležili letošnji praznik. Po otvoritvi Pristave ob planinskem domu na Menini planini in ceste, ki povezuje Gornji grad in Kamnik, se je minuli teden zvrstila še kopica drugih prireditev.
Minulo soboto so svoj krajevni
praznik proslavili prebivalci krajevne skupnosti Mozirje. Namenili so ga spominu na 12. september leta 1944, ko so partizani osvobodili Mozirje in s tem Gornjo Savinjsko dolino v celoti. Letos so slavje pripravili v zaselku Gneč, kje'r so namenu izročili posodobljeno cesto. Otvoritveni trak je prerezal Franc Irman, slovesnost pa so pripravili ob spomeniku NOB na Gneču.
Posodobljena cesta, razstave o Šlandrovi brigadi
V soboto je bilo najbolj slovesno na Rečici. V tem kraju so namreč pripravili sklepne slovesnosti ob letošnjem prazniku občine Mozirje. V soboto popoldne so najprej izročili namenu posodobljeno cesto skozi naselje Vimpasle, ki je plod izjemno požrtvovalnega dela maloštevilnih prebivalcev tega zaselka in sodelovanja krajevne skupnosti ter združenega dela.
Zatem so v prostorih osnovne šole odprli razstavo o. borbeni poti herojske Šlandrove brigade in jo dopolnili s pregledom kiparsice
ustvarjalnosti Janka Dolenca. Razstava je resnično pestra in vsekakor vredna ogleda.
Prebivalci krajevne skupnosti Rečica so se v soboto zares izkazali. Zvečer so namreč v prosvetnem domu pripravili slavnostno akademijo v počastitev praznika občine Mozirje, ki je obiskovalce resnično navdušila. Po končani akademiji so se izkazali z lepim ognjemetom, pred njo pa je skozi kraj krenila slavnostna povorka, ki ji lepote in pestrosti prav tako ni manjkalo.
občine Mozirje Franc Miklavc. Po orisu najpomembnejših dogodkov iz naše narodnoosvobodilne borbe in revolucije, se je ustavil pri uspehih in težavah v povojni izgradnji naše samoupravne socialistične domovine, najpomembnejši del govora pa je namenil trenutnim razmeram, slabostim, dosežkom in bodočim nalogam, ki jih bo potrebno nujno uresničiti, da bi Gornji Savinjski dolini zagotovili hitrejši razvoj in napredek.
Na slavnostni seji so podelili letošnja priznanja in nagrade občine Mozirje, državna odlikovanja
in priznanja za uspešno delo na področju splošne ljudske obrambe. Pester in bogat kulturni spored so pripravili osnovnošolci, člani domačega prosvetnega društva in pevci ter nepogrešljiva delavska godba na pihala.
Po končani seji so si udeleženci ogledali razstavo o borbeni poti herojske Šlandrove brigade in kiparskih del Janka Dolenca, ki so jo v soboto popoldne odprli v prostorih osnovne šole na Rečici ob Savinji, kasneje pa so se zbrali na tovariškem srečanju v prostorih novega gasilskega doma.
Šolstvo in kultura
V nedeljo dopoldne so se v Savinjskem gaju zbrali člani odbora pokrajinske skupnosti borcev varnostno-obveščevalne službe OF za Štajersko. Najprej so ocenili delo skupnosti v preteklem obdobju in spregovorili o bodočih nalogah, nato pa so se na Rečici udeležili slavnostne seje zborov občinske skupščine in si ogledali razstavo o borbeni poti Šlandrove brigade ter kiparskih del Janka Dolenca.
Razstava o borbeni poti Šlandrove brigade in kiparskih del Janka Dolenca
je resnično vredna ogleda
Otvoritve prenovljene šole in večnamenskega prostora so se udeležili številni gostje in domačini
Dolgoletni delavci Savinjsko-šaleške veterinarske postaje so prejeli zaslužena priznanja
Spominska plošča prvemu slovenskemu geologu Vinku Lipoldu
V petek dopoldne so mladi Gornje Savinjske doline krenili na vsakoletni pohod „Po poteh partizanske sanitete na Solčavskem" in ga sklenili naslednji dan v Robanovem kotu.
Zelo slovesno je bilo tudi v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti. V tem kraju so namreč izročili namenu prenovljeno podružnično šolo, v kateri bo poslej uveden celodnevni pouk. Prav tako so odprli nov večnamenski prostor ob šoli,
Zbor borcev VOS 0F
bo odprta do 23. septembra. O delu mladega slikarja je spregovoril dr. Ivan Sedej, ki je posebej poudaril, da je Goran Horvat s svojimi risbami in slikami načel pri Slo-
ki bo služil potrebam osnovnega šolstva in celotne" krajevne skupnosti, pospešeno pa gradijo tudi otroški vrtec.
Popoldne so v središču Mozirja odkrili spominsko ploščo prvemu slovenskemu geologu, Vinku Lipoldu, o njegovem življenju in delu pa je zbranim spregovoril prof. dr. Anton Ramovš.
Zvečer so v galeriji mozirskega prosvetnega doma odprli razstavo jikovnih del Gorana Horvata, ki
vencih sorazmerno skromno obde-' lano področje nadrealističnega oblikovanja in videnja, vse njegovo dosedanje ustvarjanje pa kaže, da si je izbral pravilno pot.
Otvoritveni trak je prerezal Jože Ivanuša

15. septembra 1983 ★ Titovo Velenje	GOSPOdarStVO *	flBS C8IS ★ stran 3
—MU1llJllll!«.iy-l- i l ■■■■■■iiibiiiwi.hi—^»c	.........................r	■■».■.n............—	i	—■—^SP i
Iz skupščine občine Velenje
Ustrezneje organizirati SIS materialne proizvodnje
Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so imeli na četrtkovi seji obsežen dnevni red.
V prvem delu so obravnavali problematiko TEŠ in razpravljali o nadaljnjem razvoju energetskega gospodarstva. Bistvo je zajeto v delu govora, ki ga je imel Slavko Janežič, predsednik poslovodnega odbora SOZD REK Franc Lesko-šek-Luka na seji CK ZKS, 2. septembra v Ljubljani:-,,Naša razmišljanja izhajajo iz dejstev, da so temeljne organizacije Termoelektrarn Šoštanj in Rudnika lignita Velenje povezane v sestavljeno organizacijo REK Titovo Velenje. Kot takšne so zaključena reproduk-djska celota in s tem tudi družbenoekonomska celota. Vsa opravila, ki so skupna vsem trem sestavljenim organizacijam (sozdu REK Franc Leskošek-Luka, sozdu REK Edvarda Kardelja in sozdu EGS), in ki zagotavljajo potrebno tehnično povezanost in sodelovanje elektrogospodarstva in premogovništva, smo zagotovili z organiziranjem delovnih organizacij in delovnih skupnosti skupnega pomena. Zato se pojavlja vprašanje, ali je potem še potrebno povezovanje TEŠ oziroma obeh delovnih organizacij Termoelektrarn v sozd EGS in ali ni že z ustanovitvijo OZD skupnega pomena dosežen namen in cilj družbenega dogovora o te-hniško-tehnološko enotnem elektroenergetskem sistemu Slovenije." IS skupščine občine Velenje je stališča podprl in se popolnoma strinja z usmeritvijo podano na seji CK ZKS.
KDAJ NADALJEVANJE IZGRADNJE TRGOVINE V NASELJU ŠALEK-GORICA?
Skrajni čas je, da se pričnejo nadaljnja gradnja trgovine Merx v naselju Šalek-Gorica. Saj se z nedograjeno zgradbo dela velika družbena škoda, kvari izgled okolja, potrošniki, ki jih je v tem naselju veliko,-pa morajo po nakupe še vedno v center mesta.
OSNOVA RTC TOZD GOLTE
Izvršniki so obravnavali tudi trenutno stanje in aktivnosti v zvezi s sanacijo RTC Golte. Podprli so mnenje k sanacijskemu programu, ki ga je podal republiški komite za turizem in gostinstvo. Uresničevanje programa je predstavljeno po fazah in ne zagotavlja poslovanja brez izgub. Zato je potrebno vsako fazo vezati tudi na zagotavljanje njihovega pokrivanja teh. K večji kvaliteti bi veliko prispeval tudi prikaz vzrokov za neuspešnost dosedanjih sanacijskih programov. Upoštevati velja, da je v sedanjih razmerah (prometne možnosti, ži-čniške zmogljivosti . . .) smučišče vezano na lokalno zaledje. Največje možnosti pri reševanju problema izgub so v pridobitvi turističnega in ostalega gospodarstva na tem regionalnem območju. Republiški komite tudi meni, da je v sedanjih razmerah najbolj realno pristopiti k izvajanju ukrepov, ki so predvideni kot 1. faza sanacijskega programa. Takoj po poteku sezone pa je potrebno oc eniti rezultate izvajanja sanacije in na tej osnovi tudi možnosti uresničitve nadaljnjega razvoja predvidenega v ostalih fazah. Še podrobneje je tre-
ba razdelati akcijski program za 1. fazo, v katerem morajo biti že prikazane rešitve za pokrivanje izgub iz tekočega poslovanja, sodelovanje turističnega gospodarstva pri |,.uJdji sioiiiev preko celega leta in pa vključitev RTC Golte v turizem gornje savinjskega in šaleškega območja.
Potekajo pa tudi že priprave na bližnjo smučarsko sezono. Člani izvršnega sveta so se seznanili s pogovori o možnosti najetja hotela in gostišča Zekovec Rekovi Družbeni prehrani. Kmalu bodo v prodaji tudi celoletne karte. Za 3000 dinarjev bo mogoče od letošnjega 1. novembra do prihodnjega izkoristiti neomejeno število voženj.
SIS MATERIALNE PROIZVODNJE
Drugi del seje je bil namenjen analizi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju SIS materialne proizvodnje. Dejstvo je, da imamo v občini dobro razvito komunalno in stanovanjsko oskrbo, četudi smo v preteklosti več pozornosti posvečali celoviti izgradnji mesta z visokim komunalnim standardom kot pa kasnejšemu urejanju in vzdrževanju zgrajenih objektov. Delo na stanovanjskem, stavbno zemljiškem in komunalnem področju pa mora biti enoten sistem, v katerem je delovanje vseh elementov medsebojno usklajeno in koordinirano. V formalno-prav-nem delu smo za te dejavnosti ustanovili posamezne SIS, njihov poseben družbeni pomen pa se je osredotočil le na sprejemanje in potrjevanje planov, neposrednega družbenega nadzora nad izvajanjem dejavnosti pa ni bilo. V preteklosti je ta nadzor učinkovito reševala skupščina občine, z ustanovitvijo SIS pa je bil nadzor prenešen v njihove skupščine, kjer so izvajalci del zaradi strokovnosti in posebnosti prevladovali s svojimi interesi. Za-
to je potrebno z delegatskim sistemom zagotoviti delavcem in občanom neposreden vpliv na oblikovanje te politike. Izvršni svet je zato obravnaval nekatere usmeritve, o katerih bodo svoje mnenje povedali tudi delegati na zasedanju zborov skupščine občine Velenje.
V nadaljevanju je bila še vrsta pomembnih točk. Spregovorili so o problematiki stanovanjskih zadrug, o aktivnostih in delu SIS, za preskrbo celjskega območja in o problematiki financiranja občinskega proračuna v prvih sedmih mesecih letos. V zvezi s tem so sprejeli sklep, da se prekliče 3-odstotno zmanjšanje dvanajstin in predlagali selektivno rebalansiranje porabe zaradi težav pri financiranju sodišča in postaje milice.
Imenovali so tudi gradbeni odbor za izgradnjo kabelske TV mreže v občini Velenje in obravnavali poročilo o stanju na področju samoupravne organiziranosti in učinkovitosti spremenjenega delavnega časa upravnih organov. Samo mimogrede: stranke lahko urejajo svoje zadeve tudi ob ponedeljkih popoldan in ne samo v sredo.
JE PRAV ALI NI?
Ob koncu so se seznanili tudi z odločitvijo DO HPH, ki je konec julija prenehala opravljati tehnične preglede za traktorje. Naj bodo vzroki za to dejanje takšni ali drugačni, upravičeni, mogoče celo neupravičeni, tehtni ali pa tudi ne, tega si vsekakor ne bi smeli privoščiti v času spravila poljskih pridelkov. Z malo več posluha bi se dalo to stvar tudi drugače urediti in ne z zelo enostavnim: ,,Konec!" Kmet, ti pa si pomagaj kot veš in znaš. Saj raste na tvoji njivi. Če boš hotel oddati in pri tem zaslužiti — da ne rečemo celotni skupnosti pomagati pridelati več hrane — potem je to tvoj in ne naš (HPH-jev) problem!
M. Krstič-Planinc
SŠGZ Titovo Velenje
Vključitev v „klub" svetovnih proizvajalcev je nuja in izziv
Osrednja točka 3. seje Izvršilnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice — bila je 7. septembra — je bila obravnava rezultatov poslovanja regije v prvem polletju, s posebnim poudarkom na potrebnih usmeritvah in ukrepih za poslovanje v naslednjem obdobju.
Kljub prizadevanjem za doseganje čim boljših proizvodnih rezultatov, povečanju izvoza, oskrbljenosti s surovinami in reprodukcijskim materialom v teh zaostrenih pogojih gospodarjenja, ki jih otežujejo še stalne spremembe, moramo ob polletju ugotoviti, da doseženi rezultati v občini Velenje niso spodbudni in kažejo na resen položaj gospodarstva kot celote. Čeprav je proizvodnja mozirskega gospodarstva na ravni SRS, pa proizvodnja velenjskega za tem poprečjem zaostaja. Predvsem zaskrbljujoče je dejstvo, da se izgube nadaljujejo v tistih delovnih organizacijah, kjer smo jih srečevali že v prejšnjih letih, ponekod pa se iz znanih vzrokov še povečujejo. Bistven vpliv na rezultate gospodarjenja ima surovinska odvisnost gospodarstva, kar velja predvsem za velenjski del, ki je zaradi tega pogosto izpostavljen izsiljevanju. Dodatne težave povzročajo še cenovna neskladja med nabavnimi in prodajnimi cenami. Dobre rezultate, ki smo jih dosegli na področju deviznega priliva in rasti fizičnega obsega proizvodnje pa lahko pripišemo tudi nevračanju kreditnih obveznosti do tujine. Zaskrbljujoče je stanje na področju naložb, saj OZD nimajo izdelanih niti zasnov za nove investicije. Dodatne probleme pa povzroča še stagnacija zaposlovanja.
Kaj storiti v tem trenutku in kako se obnašati v bodoče, da bomo dosegli tiste rezultate, ki jih družba od nas pričakuje, je osno-
vno vprašanje. Temu so dali poseben poudarek tudi na seji SŠGZ.
V vseh delovnih okoljih je potrebno seznaniti delavce z nastalim položajem, kaj je potrebno narediti in kakšne bodo posledice, če dogovorjenega ne bomo uresničili.
Obdržati in še povečati moramo sedanji obseg proizvodnje. Izvoz pomeni v tem trenutku osnovno nalogo združenega dela. Za naše gospodarstvenike mora biti izziv primerjati naše delo in našo produktivnost z mednarodno! Tudi tam, kjer se do sedaj še niso vključevali v mednarodno menjavo, se morajo potruditi, da se bodo vanjo vključili tudi sami.
Inventivnost pri zagotavljanju surovinske baze mora postati eden od osnovnih poudarkov gospodarjenja. Izkoristiti je treba vse možnosti za nabavo reprodukcijskih materialov in surovin. Na vseh ravneh si moramo prizadevati za razbremenitev gospodarstva nekaterih dajatev in prispevkov. Intenzivno je potrebno voditi tudi akcije za nagrajevanje boljšega dela. Nenazadnje pa je treba doseči tudi stabilnost sistema predpisov.
Združeno delo mora biti s pogoji dela seznanjeno že ob pričetku sprejemanja letnih planov. V delegatskih telesih pa se moramo zavzemati za tiste ukrepe, ki gradijo enoten jugoslovanski trg z vsemi ekonomskimi zakonitostimi. Ob dogovarjanju, ki bo steklo v družbi za zmanjševanje skupne in splošne porabe, bomo morali biti v gospodarstvu, ob sicer jasnih zahtevah za zmanjšanje obremenitev gospodarstva, aktivni sogovorniki v procesu razbremenjevanja. Pomagati je treba z nasveti pri iskanju reši.ev, da bodo uspehi za delavce, ki delajo na področju skupne in splošne porabe, čim-manj boleči.
Skupnost za zaposlovanje Velenje
Cilj - zaposliti generacijski priliv
Že tretje leto zapored se združeno delo samoupravno dogovarja o kriterijih, smernicah in obveznostih pri usklajevanju svojih potreb po delavcih z dejanskimi dohodkovnimi možnostmi in generacijskim prilivom, ki je na voljo. Na osnovi teh samoupravno dogovorjenih smernic, sprejmejo družbenopolitične skupnosti letne načrte zaposlovanja, ki so istočasno spremljajoči dokumenti občinskih resolucij.
Kako je združeno delo v letošnjem prvem polletju uspelo uresničiti dogovorjeno politiko zaposlovanja?
Res je, da živimo v času, ko je težko zagotavljati nemoten in enakomeren potek proizvodnje, ko je težko tudi realno načrtovati zaposlovanje, vendar pa bi morale te težave spodbuditi sprotno kadrovsko načrtovanje, sprotno uvajanje novih, dobrih delavcev v proizvodnjo, nenazadnje pa tudi boljše načrtovanje za prihodnje leto, ko je potrebno poiskati vse možnosti, da se bo v zaposlitev lahko vključil

e r m o e I e k t r
š o š t a n t
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ TOZD VZDRŽEVANJE
Komisija za delovna razmerja objavlja razpis za dela in naloge
1.	SKUPINOVODJA KOMUNALNE SKUPINE
2.	VODJA DEL KOMUNALNE OPERATIVE
pod naslednjimi pogoji:
Pod točko 1.:
—	poklicna šola gradbene smeri
—	1 leto delovnih izkušenj Pod točko 2.:
—	srednja tehnična ali delovodska šola gradbene smeri
—	3 leta prakse pri vodenju skupine
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z ustrezno dokumentacijo pošliite v 15 dneh na naslov: DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ, Kadrovska služba, Ivo Lole Ribarja 18, 63325 Šoštanj.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po končanem postopku.
vsaj generacijski priliv. Čeprav nekateri ukrepi ekonomske politike navidezno spodbujajo zapiranje v tovarniške plotove, pa je problem brezposelnosti in pomanjkanja določenih kadrov skupni problem, ki ga lahko rešujejo le tisti, ki ustvarjajo materialno podlago dela.
Združeno delo je v prvih šestih mesecih letos zaposlovalo v okviru svojih dohodkovnih možnosti. Če bomo v občini želeli doseči načrtovano stopnjo zaposlovanja, potem bo moralo združeno delo dodatno zaposliti v drugem polletju še 350 novih delavcev. Zastoj v zaposlovanju, ki se je pojavil tudi v naši občini, temelji na precejšnjem odlivu zaposlenih v gradbeništvu in kovinsko-predelovalni industriji.
Rast zaposlovanja v družbenopolitičnih in samoupravnih skupnostih je popolnoma zavrta. Očitni so tudi prvi znaki medpanožnega prelivanja delovnih potencialov. Zahteva, zapisana v samoupravnem sporazumu, da je potrebno načrtno spodbujati prelivanje delavne sile med panogami in proizvodnimi programi, od manj akumulativnih in manj izvozno usmerjenih, k tistim, ki imajo večje dohodkovne in izvozne možnosti, se sicer ne izvaja v radikalnejši obliki, toda v kratkem časovnem obdobju se
vendarle ustvarjajo premiki. Ta pojav se sedaj izvaja na najmanj boleč način: izpraznjena delovna mesta se ne nadomeščajo avtomatično, kar ponuja več možnosti za odpiranje novih delavnih mest.
Prisotni pa so tudi nekateri kore-nitejši posegi v Gorenju TGO in v nekaterih negospodarskih dejavnostih. Ponekod to povzroča upadanje števila zaposlenih ob istočasnem odpiranju novih delovnih mest in uvajanju novih proizvodnih programov ter možnosti zaposlovanja mladih- strokovnih kadrov.
Razveseljuje tudi dejstvo, da se je kljub zmanjšanju števila zaposlenih in potreb združenega dela, ohranil določen obseg odpiranja novih mest. Čeprav zaostaja v primerjavi s preteklimi leti, je ta obseg nad pričakovanji. Podatki o izobrazbeni strukturi zaposlenih na novih delovnih mestih potrjujejo domnevo, da gre predvsem za horizontalne zaposlitvene tokove (novi proizvodni program je iste zahtevnostnestopnje kot prejšnji in ne zahteva tudi bolj strokovnega kadra). V sedanjih pogojih akumulacije In investiranja je tudi to pozitiven premik, saj je nerealno pričakovati hitrejši dvig tehnolo-škega,nivoja proizvodnje.
BREZPOSELNOST RASTE
Nadaljujejo se težave pri zaposlovanju žensk. Zato lahko v občini Velenje govorimo predvsem o problemu brezposelnosti ženske delovne sile in ne o problemu brezposelnosti nasploh. Število prijavljenih iskalcev zaposlitve je doseglo konec avgusta najvišjo raven v tem letu. Še bolj kot število brezposelnih, pa zaskrbljuje nenehno izboljševanje izobrazbene strukture iskalcev zaposlitve.
Zmanjševanje sedanjega obsega brezposelnosti je odvisno od uresničevanja dogovorjenih okvirov občinskega načrta zaposlovanja. V prvi vrsti gre za pogumnejše zaposlovanje pripravnikov in temelji-tejše omejevanje pogodbenega in nadurnega dela.
Kljub vsemu pa lahko na tokove zaposlovanja do konca leta, gledamo bolj optimistično. Ob tem pa se bo potrebno v marsikatero področje kadrovske politike bolj ,,zagristi". Še posebej v smoter-nejšo organizacijo dela in v pogu-mnejši in bolj zaupljiv odnos do mladih strokovnih kadrov, v obračun z nesposobnostjo in nedelom, še posebno tam, kjer na zaposlitev čakajo sposobnejši in dela željni kadri.
M. Krstič-Planinc
Zlatarska razstava v Celju
..Jugoslovansko zlatarstvo za izvoz", je moto 17. zlatarske razstave, ki jo bo 16. septembra otvoril predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije, Boiin Jova-
novič.
Iz leta v leto dobiva zlatarska razstava v Celju, ki jo organizira delovna organizacija ZJatarne-Celje, nove razsežnosti in nove oblike predstavitve zlatarske dejavnosti. Pri organiziranju in financiranju letošnje zlatarske razstave sodelujejo vse proizvajalke naldta v Jugoslaviji — članice grupacije zlatarstva SFRJ. Tako postaja razstava v Celju prikaz dosežkov in razvoja celotnega jugoslovanskega zlatarstva.
Namen letošnje razstave je, da pokaže najnovejSe dosežke in razvoi oblikovanja nakita tako doma kot v svetu. Poseben poudarek pa bo tokrat na oblikovalcu in izdelavi nakita za izvoz.
Tudi letos bodo najboljši novi izdelki prejeli nagrade in plakete, podeljene bodo tudi posebne nagrade najboljšim.mla-
dim ustvarjalcem ter pet nagrad po izboru obiskovalcev.
Obiskovalci razstave si bodo verjetno z veseljem ogledali zbirko starinskega nakita in razstavo ,,Razvoj zlatarstva Srbije", kjer bo predstavljen nakit, izdelan na področju Srbije vse od 4. stoletja naprej. Poleg izdelkov v razstavnih vitrinah si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi naldt „v živo" na modnih revijah, Id bodo vsak drugi dan razstave.
Pomemben prostor je na razstavi odmerjen strokovnemu izobraževanju in usposabljanju zlatarskih kadrov v Jugoslaviji. Prvič pa se bodo letos v Celju srečali tudi mladi iz jugoslovanskih zlatarskih delovnih organizacij. Izletnik Celje bo organiziral skupinske obiske za zlatarsko razstavo s kompleksno ponudbo gostinskih in kulturno zgodovinskih spomenikov Celja in okolice.
17. zlatarska razstava nam bo pokazala kolikšen kvaliteten premik je bil storjen v enem letu. Primerjava pa bo še za-
nimivejša, ker bodo sodelovali tudi številni razstavljald iz tujine: Japonske, Poljske, Nemčije, ZDA, Švice . . .
Značilnost letošnjih izdelkov je uporaba standardnih materialov, ki kaže na stabilizacijsko obnašanje. Velik poudarek je namenjen srebrnemu naldtu, zanimiva pa je tudi uporaba kombinacije treh barv zlata. Na razstavi si bo moč ogledati izvozno kolekcijo, s katero smo se letos predstavili na razstavi v New Yorku. Osvežitev razstave bodo izdelki petnajstih mladih avtorjev iz vse Slovenije.
Na razstavi bo predstavljena tudi srebrna kolekcija, ki so jo v Zlatarnah izdelali za sarajevske olimpijske igre. Novost pa je letos športni in lovski nakit.
V času zlatarske razstave bo v prodajalni Zlatarne v Celju prodaja z 10% popustom. Zaključek razstave bo 30. septembra z glasbeno prireditvijo revije Stop v hali Golovec.
-B|- rft;
Stališča, ki so jih člani Izvršilnega odbora SŠGZ sprejeli, so jasna in konkretna. Potrebno je proučiti rezultate analize uspešnosti gospodarjenja v vseh tistih OZD, ki izkazujejo motnje pri poslovanju po zaključnih tačunih 81 in 82. V tistih OZD, ki so poslovale na meji rentabilnosti pa morajo pristopiti k izdelavi predsanacijskih programov. V družbi kot celoti je potrebno bolj določno opredeliti mesto in vlogo poslovodnih delavcev. Kaj poslovodni delavci sploh so? Ali so le zaščitniki interesov kolektivov, ki jim poslovodijo, ali je njihova vloga širša? V združenem delu je nuja oživiti dejavnost na področju razvoja. Skupno s pomočjo celotne družbe pa se morajo ustvariti pogoji za uresničitev povečanja produktivnosti, zaposlovanja in s tem dohodka.
V zvezi s stabilizacijo moramo določiti cilje, ukrepe in akcijske naloge v zvezi s pravočasnostjo in stabilnostjo ekonomskih pogojev gospodarjenja. Hitreje je treba prilagajati delitev družbenega proizvoda možnostim združenega dela. Če tega ne bomo dosegli, bomo tehnološko čedalje bolj zaostajali v primerjavi z razvitim svetom.
Prav tako je potrebno ukrepe tekoče ekonomske politike stalno preverjati, predvsem z vidika njihovih učinkov na stabilizacijska prizadevanja in ekonomske pogoje gospodarjenja. Pričeti je potrebno akcijo, da se ponovno preveri delovanje ključnih ekonomskih instrumentov kot so visoke obrestne mere oziroma celo njihovo predvideno povečanje v prihodnjem letu.
Ze v letošnjem 1. polletju so obresti v gospodarstvu velenjske občine narasle z indeksom 222. Samo za primerjavo naj povemo, da so v tem času obresti dosegle 1580 miljard, osebni dohodki pa 2261 miljard. V pogojih gospodarjenja, ki so pred nami, lahko napovedujemo, da bodo obresti v enem letu presegle vrednost osebnih dohodkov. Nekaj bi bilo gotovo potrebno storiti na tem področju, saj obrestna mera takšna kot je pomaga dvigovati inflacijo, visoke obrestne mere pa nimajo pozitivnega učinka.
Banke bi morale združenemu delu oziroma posameznim organizacijam nuditi pomoč v kreiranju finančne politike.
Gospodarska zbornica si je za najosnovnejšo in ključno nalogo zadala dve usmeritvi: kako oživiti investicijsko dejavnost in kako priti do več pobud, povezovanj, bolj optimalnega koriščenja vseh zmogljivosti, od kadrovskih naprej. Tukaj se ponuja pomembna rezerva, vse druge obveznosti v gospodarstvu pa so fiksne.
mkp
Celje
16. mednarodni obrtni sejem
V petek, 16. septembra, ob 10. uri dopoldne bodo odprli že 16. tradicionalni mednarodni sejem obrti v Ce|ju.
Na njem se bo predstavilo več kot 3.500 jpzstavljalcev, in sicer samostojnih obrtnikov ter več OZD s področja drobnega gospodarstva. Iz občine-Velenje bo v okviru obrtnega združenja svoje izdelke razstavilo več kot 50 samostojnih obrtnikov in to iz vseh področij dejavnosti kot so izdelki za izvoz, za nadomeščanje uvoza, izdelki za široko potrošnjo, osebne in druge storitve.
Najbolje ocenjene razstavne izdelke v Ccl.ru od obrtnikov naše občine bodo od 3. do 7. oktobra razstavili v avli občinske skupščine v počastitev 10-letnice ustanovitve obrtnega združenja in praznika občine Velenje.
Vabijo vse, ki si želijo ogledati to vsakoletno in pestro razstavo samostojnih obrtnikov iz cele Slovenije kot tudi nekaterih OZD s področja drobnega gospodarstva, da se udeležijo svečane otvoritve sejma oziroma si pozneje ogledajo sejemsko razstavo. Odprta bo vse do vključno nedelje, 25. septembra.
ANKETA • ANKETA
Med
mladimi
čebelarji
V velenjski občini deluje nekaj krožkov čebelarjev, vsi pa so zelo delovni. Na kviz tekmovanju, ki so ga pripravili v času čebelarskega praznika na Ravnah, pa so pokazali, da tudi veliko vedo o čebelah in o čebelarjenju.
Kljub temu, da smo šele na začetku šolskega leta in da je delo čebelarskih krožkov v počitnicah zamrlo, se je kviz tekmovanja udeležilo šest ekip mladih čebelarjev iz šoštanjskih in velenjskih osnovnih šol, najmlajši pa so bili čebelarji podružnične osnovne šole iz Raven.
Tekmovanje je bilo ves čas zelo izenačeno in potrebnih je bilo veliko dodatnih vprašanj, ki pa so bila že kar težka, celo tako, da so imeli člani komisije težave, saj so bili nekajkrat negotovi, ali je odgovor pravilen, ali ne. Z nekaj sreče je končno zmagala ekipa osnovne šole Biba Roeck, drugi so bili čebelarji iz osnovne šole Miha Pintarja Tole-da, tretji pa iz osnovne šole Karla Destovnika Kajuha.
O delu v čebelarskih krožkih smo se pogovarjali z nekaterimi mladimi čebelarji.
Še enkrat
Kadar cesta ne zbližuje
Je že tako, da se z mimo novinarsko vestjo včasih prav nesramno poigra tiskarski škrat in iz dobronamernega članka, ki naj bi pripomogel k večjemu sožitju v kraju, k boljšim medsebojnim odnosom in k skupnemu razreševanju problemov, ki jih pač nikjer ne manjka, naredi dodatno nezadovoljstvo, še več jeze in razburjenja.
Tokrat se je tako zgodilo s člankom Kadar cesta ne zbližuje, ki je med tistimi, ki so pridno vihteli lopate in krampe, da bi pridobili novo cestišče v Topolšici, vzbudil prav nelagodne občutke, saj je izgledalo tako, kot da bi zagovarjal predvsem skupino krajanov, katerih pripombe so bile omenjene, ki pa so za skupna prizadevanja pri gradnji ceste vendarle premalo storili.
V besedilu je tiskarski škrat namreč izpustil dva odstavka, od katerih pa je bil vsaj eden za celoten članek še kako pomemben.
Tako bi moralo priti po odstavku: Poleg teh so razburjeni krajani izrekli še nekatere druge pripombe, vendar pa je jedro spora zajeto v
teh besedah, naslednji manjkajoči odstavek:
Padla je torej vrsta resnih očitkov, a je že tako, da ima resnica več obrazov, ki jih je pogosto tudi nepristranskemu opazovalcu težko prepoznati. Predstavnika gradbenega odbora in sveta krajevne skupnosti, ki smo ju kasneje, vsakega zase, zaprosili za pogovor, sta namreč problem osvetlila v drugi luči ter ob tem opozorila tudi, da so prizadeti krajani zelo malo naporov vložili pri skupnih prizadevanjih ob gradnji ceste.
Brez tega odstavka je seveda celotno besedilo v članku celo nekoliko nelogično, vsekakor pa nezadovoljivo.
Naj končamo tale popravek z mislijo, ki jo je tiskarski škrat odkmil še na koncu članka.
Malo več informiranosti, malo več razumevanja in strpnosti bo tudi v tem primeru pripomoglo k lažjemu reševanju problemov, in nova cesta ne bi oddaljevala, ampak zbliževala, kar je gotovo njen največji pomen.
B. Zakošek
V slovo tovarišu Mavcu
Živa beseda tovariša Mavca se je oddaljila, utišala, onemela ob neizprosni zakonitosti človeškega življenjskega nehanja. Smrt je premagala življenje; lepih, dobrih besed in ljubezni, s katero je Živel in bogatil svoje najbližje in nas, ki smo z njim živeli skupaj v Tavčarjevi ulici, ne more. Tudi našega globokega spoštovanja do pokojnega ne more, preveč smo ga cenili, spomin nanj je topel in velik. •V 77. letu se je tiho, kot je želel, poslovil od najbližjih in nas.
Spoznal in doživel je v življenju veliko. Pot ga je vodila iz Ljubljane v Vrbnik, Skopje, Beograd in pripeljala v Titovo Velenje. Z velikim znaniem, natančnostjo in vestnostjo je opravljal delo v računovodstvu REK, ie upokojen paje pomagal tudi v velen jski glasbeni šoli.
Pred 17 leti se je z družino preselil v lastni dom v Tavčarjevi ulici. Tako kot je lepo in izbrano
govoril ob vsakodnevnih srečanjih s sosedi, tako lepo in izbrano je spregovoril na vsakem izletu Tavčarjevcev. Živ spomin in oris na Tavčarja, Visokegg, na premišljeno izbrane besede o času in junakih pri Treh žeblji h, Kotlje in Prežihovina sta v nas zaživela ob nieeovem sliknnhi v vsej svoji preprostosti in veličini hkrati, pa Zlebnikov in Kajuhov čas in junaška Graška gora in pozdravne besede ob 10-letnici našega izletništva. . .
46 let je pomagal ženi skozi dobro in slabo v življenju, ljubil in bil ljubljen od svojih otrok in vnukov, ki so mu ob uri slovesa v znak- večne zvestobe, ljubezni in spoštovanja poklonili drobna šopka ciklam.
Kot da se je v drobno cvetje, naznanjujoče slovo od poletja, zlila vsa žalost njegovih najbližjih in sosedov.
Cveta Pušnik
Ravne
Čebelarski praznik
Čebelarji čebelarske družine Ravne so pripravili pretekli teden pri čebelarju Francu Pečovniku že drugi? „advse zanimivo prireditev — čebelarski praznik. Vse od 4. do 11. septembra si je bilo mogoče ogledati zares zanimivo razstavo, na kateri so prikazali razvoj čebelarjenja. Tako je bilo mogoče videti stara čebelarska orodja, stare čebelnjake, seveda pa so bili
razstavljeni tudi najsodobnejši čebelarski pripomočki in različni pridelki iz medu.
Ves teden so se pri čebelarju Pečovniku vrstile zanimive prireditve. Tako so pripravili srečanja čebelarjev, ki so jih obogatili s strokovnimi predavanji, zelo zanimivo pa je bilo na Ravnah tudi pretekli četrtek, ko so se na kvizu pomerili mladi čebelarji.
Era tozd Vino Šmartno ob Paki
Turistična bera kljub podražitvam uspešna
V mesecu avgusta so v svoji polnilnici uspeli napolniti 300 tisoč litrov lastnih namiznih vin brez geografskega porekla
Anton Špital
Rad imam zemljo
Na vrata vse bolj trka tetka Jesen, obložena z dobrotami vseh vrst. Z njiv je treba spraviti pridelek v kašče, napolniti silose ter pripraviti ozimnico. Dela je za vse pridne roke čez glavo dovolj.
Zadnje dni preteklega tedna smo se odpravili na obisk na kmetijo k mlademu gc^podarju. Pot nas je pripeljala k Antonu Spitalu v Gaberke. Čeprav so se urni kazalci že bližali pol sedmi uri zvečer, mladega kmeta nismo našli doma. Pričakala nas je njegova mati in povedala, da Tonči, kot ga kliče, na njivi pobira še z nekaterimi sosedi krompir. Ni nam bilo treba predolgo čakati. Mladi gospodar Anton je pripeljal še zadnje zaboje krompirja. ,,Letos ga bo kar dovolj. Pa tudi lep je. Ne bo nam ga zmanjkalo, ne za nas, niti za živino," so bile prve besede 23-letnega Antona Spitala.
Tončkova kmetija je preusmerjena v živinorejo in proizvodnjo mleka. Na 8 hektarih obdelovalne zemlje pridelujejo Spitalovi največ sila-žne koruze, krompir in peso za dom, na 35 arih so letos posejali pšenico, da bo tudi moke za peko kruha dovolj.
,,Lani je bila bera koruze kar dobra. Letos kaže, da bo še boljša. Glavni tržni višek je na naši kmetiji mleko. Tega smo leto prej oddali 37 tisoč litrov, do letošnjega polletja pa že 22 tisoč litrov. Prav letos smo začeli še s prirejo telic. V hlevu imamo 24 repov, od tega je 14 krav molznic. Dela je resnično ogromno, seveda če hočeš imeti njive dobro obdelane in na njih tudi kaj pridelati. Brez^muje se še čevelj ne obuje, pravi star pregovor. Za nas kmete še kako drži," je povedal sogovornik. Antonova mati pa je kaj hitro dodala: ,,Se sreča, da imamo stroje, ki zamenjajo marsikatero pridno roko. Vsega pa tudi ti ne
opravijo. Tako lahko še obdelujemo naše njive, drugače pa ne bi šlo. Z možem nisva najbolj pri zdravju, za sinova pa bi bilo to preveliko breme." Spitalovi imajo linijo za spravilo krme, v strojni' skupnosti pa dobijo stroje za spravilo silažne koruze.
Naši gostitelji so vsi po vrsti prijetni sogovorniki. Radi povedo kaj o svoji kmetiji, o sebi, težave, ki pestijo vsakega izmed nas, pa raje zamolčijo. Kot pravijo, jih morajo tako ali tako sami reševati. Umetnih gnojil, teh porabijo kar 12 ton na leto, in nafte imajo zaenkrat dovolj, saj oddajo toliko mleka, da so s tema dvema ,,materialoma" preskrbljeni. ,,Svoje pridelke kmetje še vedno prepoceni prodajamo. Liter radenske stane več kot pa dobimo za enako količino mleka. Tudi krmila so draga. Težko je z rezervnimi deli za stroje in traktor," je prav po tihem tarnal sogovornik in nadaljeval: ,,Res pa je, da bi mnogo lažje obdelovali polja, če bi imeli večje površine skupaj. Tako pa imamo kos zemlje na eni strani, drugi kos pa na drugi strani krajevne skupnosti. Težav je še nekaj, vendar jih je bolje odmisliti."
Le redko danes na kakšni kmetiji srečaš tako mladega gospodarja kot je Špitalov Anton. ,,Veselilo me je delo na zemlji, rad jo imam, zato sem postal kmet. Za delo v tovarni nisem bil nikoli preveč navdušen. Sam si razporejam delo, ki je zelo pestro, razgibano in vedno zanimivo, ob tem pa tudi naporno. Za trakom je preveč enolično. Če človek rad de-•u, mu kmetovati s sodobno.mehanizacijo res ni težko. Le časa nam vedno primanjkuje, dan je velikokrat prekratek. Najtežje vse postorim ob nedeljah. Delavci, ki so zaposleni v tovarni, so prosti,
Anton Špital
mene pa kliče živina v hlevu vsak dan, zjutraj in zvečer. Če je nujno
delo na polju, je treba tudi to dokončati. Konjička nimam, kadar imam kakšno prosto urico, teb je zelo, zelo malo, jo izkoristim za delo v gasilskem društvu, sem pa tudi predsednik mladih zadružnikov aktiva Šoštanj. Za kaj več pa nim^jn časa," je še dodal sogovornik.
Anton je končal dveletno kmetijsko šolo. Kot pravi, mu sedaj pridobljeno teoretično znanje še kako prav pride. Pri kmetovanju mu poleg mame, očeta pomaga še brat po opravljeni službi. Pred dvema letoma so Spitalovi zgradili nov hlev, letos pa so se lotili še obnove stanovanjske hiše.
Ob koncu pogovora smo mladega kmeta Antona vprašali o njegovih načrtih za prihodnje? ,,Se naprej bom kmetoval. Zaenkrat se bom ukvarjal z živinorejo. Če bo pokazal čas drugače, bomo proizvodnjo preusmerili. S poroko'in nevesto si ne belim glave, saj imam še čas za take stvari," se je ob koncu pošalil naš gostitelj. T. P.
Te dni hitijo tudi na poljih Savinjske doline tako delavci kmetijske zadruge kot zasebni kmetje s spravilom silažne koruze. Poletna suša je zavrla rast trave in tudi koruze, tako da bo pridelek tudi na tem področju manjši (po ocenah kmetovalcev) za 15—20 Kljub temu silosi ne bodo bistveno manj napolnjeni, saj je večina pridelovalcev povečala setvene površine koruze in s tem v večji meri usmerila v proizvodnjo mleka in mesa. Posnetek na fotografiji je nastal na Trnovcu, kjer so ,,Avgu-štinovi" pospravili dve njivi koruze tik pred izdatnejšim dežjem. (J. M.)
Z razstave
neralne vode kot v enakem lanskem obdobju, potrošniki pa so nekoliko manj posegali po vinu, alkoholnih in žganih pijačah.
Grosistična trgovina je glavna dejavnost Vina iz Smartnega ob Paki. Ta Eri-na temeljna organizacija oskrbuje z alkoholnimi, brezalkoholnimi in žganimi pijačami, seveda še poleg nekaterih drugih sestavljenih organizacij s tega področja, predvsem celjsko regijo. Ob koncu turistične sezone delavci ugotavljajo, da so svojo osnovno nalogo dobro opravili. V glavnih mesecih je prišlo do občasnih motenj pri oskrbi z mineralno vodo, ker je potrošnja zaradi letošnjih vremenskih razmer narastla. ,,Poleg grosistične trgovine z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami se naša temeljna organizacija ukvarja še s stekleniče-njem lastnih namiznih vin brez geografskega porekla. Tudi z rezultati na tem področju ne moremo biti povsem zadovoljni, saj v prvih sedmih mesecih tega leta nismo uspeli napolniti načrtovanih količin. Tu ima svoje ,,prste vmes" bogata vinska letina v letu 1982, padanje realne kupne moči naših kupcev, med glavne vzroke pa sodi gotovo tudi vse večji prodor prodajalcev vin z juga," je ugotavljal sogovornik. Pretekli mesec je delavcem temeljne organizacije Vino iz Smartnega ob Paki le uspelo napolniti 30 vagonov oziroma 300 tisoč litrov vina, kar je v tem letu največ.
Težave s prodajo njihovih namiznih vin brez geografskega porekla se z iztekom leta ne bodo končale. Tik pred trgatvijo, kot vse kaže je pred durmi še ena od rekordnih grozdnih letin, je v ostalih republikah na zalogi še okrog 30 tisoč vagonov vina iz lanskega leta.
Delovna organizacija Era, tozd Vino Šmartno ob Paki mošta oziroma grozdja ne odkupuje. Za stekleničenje lastnih vin imajo zaposleni z nekaterimi pomembnimi proizvajalci vin v Jugoslaviji sklenjene samoupravne sporazume o dolgoročnem poslovanju.
Letošnjim poletnim mesecem so Šteti dnevi. Turistična bera je bila marsikje boljša od lanske. Dejavnost Erine temeljne organizacije Vino Šmartno ob Paki je precej vezana na poletne mesece. In kalina je bila njegova bera v letošnji turistični sezoni?
,.Meseci junij, julij in avgust predstavljajo za našo temeljno organizacijo sezonsko konico. V tem času beležimo tudi največjo uresničitev načrtovanih rezultatov. Vendar ob koncu poletnih mesecev ugotavljamo, da letošnja sezonska konica ni bila tako izrazita kot prejšnja leta. Ta pojav si razlagamo predvsem s tem, da je tudi pri naših potrošnikih prišel do izraza padec realne kupne moči. Blago, kot so alkoholne in brezalkoholne pijače, s katerimi se pojavlja-
mo na tržišču, ni najnujnejše življenjsko živilo. Drugi vzrok, da letošnja sezonska konica ni bila tako izrazita tako kot smo je bili navajeni doslej, sta dve občutni podražitvi najpomembnejših pijač s katerima se no-veuai v začetku pogovora vodja hiine temeljne organizacije Vino Šmartno ob Paki Jože Aristovnik. Vina so se v juniju podražila od 26 do 34 odstotkov, proizvajalci piva pa so dvignili ceno te pijače v začetku meseca avgusta letos.
Potrošnikov žep je vedno plitkejši. Zato potrošnik na cene kaj hitro reagira in se preusmerja k drugim vrstam vin. Največkrat seže po tistih, ki sodijo med cenena. Zbrani podatki ob zaključku poletnih mesecev so pokazali, da so v tem času prodali približno toliko piva in mi-
M AR TINA LENKO, Podružnična osnovna šola Ravne: ,,Na naši šoli že nekaj let zelo aktivno deluje čebelarski krožek. To seveda ni čudno, saj ima v Ravnah skoraj vsaka domačija čebele. Ker je tudi meni všeč delo s čebelami, sem se vpisala v ta krožek. Ni mi žal, saj je pri krožku zares zanimivo."
VID NOVAK, Osnovna šola Biba Roeck Šoštanj: ,,Čebelarski krožek obiskujem že tri leta. Ker sem doma v Šoštanju, nimam možnosti, da bi imel čebele, zato pa jih imam v Lepi njivi. Pogosto odhajam tja ob koncu tedna, saj je dela s čebelami res veliko. Le tisti čebelarji, ki se čebelam veliko posvečajo, so pri svojem delu uspešni."
SANDRA VR-BOVŠEK, Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda:
,,Kviza na čebelarsko temo se letos prvič udeležujem, moram pa reči, da mi je zelo všeč. Tudi delo v čebelarskem krožku me zelo veseli, s čebelami pa se ukvarjam še doma. Lepo je opazovati te drobne živalce pri delu. Spoznanja o čebelah so res enkratno doživetje in tisti, kj se začne s tem ukvarjati, gotovo ne odneha."
BOJAN PEN-ŠEK, Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha:
„Na naši šoli smo čebelarski krožek ustanovili že lansko leto. Ker imamo doma čebele in ker meje delo z njimi vedno veselilo, sem se vpisal V ta krožek. Ni mi žal, saj je pri krožku zares zanimivo. Veliko slišimo o čebelah, pridobivamo potrebno znanje o čebelarjenju, delamo pa tudi praktično."
DANILO PUN-GERTNIK, Osnovna šola Biba Roeck Šoštanj: ,,Doma v Plešiv-cu sicer nismo imeli čebel, vendar sem se vseeno navdušil za delo v čebelarskem krožku, ki ga na naši šoli že nekaj let uspešno vodi Franc Hudomalj. Delo s čebelami mi ugaja in prav zaradi tega so mi tudi doma kupili čebele..Sedaj jih imam že tri panje. Prepričan sem, da bom čebelar tudi, ko bom velik."
Občinski odbor Rdečega križa Velenje
Vrsta akcij za zdrav način
Strojna skupnost Rečica
10 let uspešnega dela
življenja
Dejavnost občinskega odbora Rdečega križa Velenje je resnično pestra in bogata. Skoraj vse načrtovane naloge člani odbora uspešno uresničijo.
Letos je članom te humanitarne organizacije v naši občini končno uspelo rešiti že nekaj let največjo težavo — delovne prostore. S tem pa so rešili še nekaj majhnih težavic. „Dolgo smo delali v utesnjenih prostorih brez skladišča za rabljena oblačila, obutev in posteljnino. Našli smo primerne prostore v novi krajevni skupnosti Edvarda Kardelja. Socialno šibki občani lahko sedaj že dobijo oblačila, odeje, posteljnino in obutev. Delo zdravstvene komisije je potekalo prav tako po zastavljenih smernicah. Pripravili smo precej zdravstvenih predavanj in tečajev prve pomoči. Ze nekaj let so mladi člani Rdečega križa po vseh osnovnih šolah pridni pri opravljanju svojih nalog. 1 udi letos je Diio ta-
ko. Marljivo so delali pri raznih zbiralnih akcijah, čiščenju okolja in podobno. Velike uspehe beležimo znova pri krvodajalstvu. Smo ena od občin v Sloveniji, kjer število darovalcev krvi iz leta v leto narašča. V tem mesecu se naši krvodajalci vozijo na odvzeme v Slovenj Gradec. S krvodajalskimi akcijami pa bomo zaključili v mesecu oktobru, je povedala sekretarka občinskega odbora Rdečega križa Velenje Darinka Herman. V mesecu novembru pa jih čaka še obširna akcija mesec boja proti alkoholizmu in narkomaniji.
Včeraj, 14. septembra, se je začel teden boja proti kajenju. Trajal bo do 21. septembra letos. Nanj se je podmladek kot tudi člani v vseh krajevnih organizacijah Rdečega križa marljivo pripravili. Po šolah, delovnih organizacijah in javnih mestih so razobesili veliko propagandnega materiala za zdrav način življenja, za čimmanjše uživa-
nje tobaka. Zlasti v šolah kjer je mladih kadilcev vedno več. Občani pa bodo lahko prisluhnili še raznim zdravstvenim predavanjem.
Občinski odbor Rdečega križa že nekaj let zapored pripravlja, skupaj z občinskim štabom civilne zaščite, preverjanje znanja ekip prve pomoči. To bo letos v soboto, 24. septembra v Rdeči dvorani. Kot je povedala sogovornica, pričakujejo, da bo na tem tekmovanju nastopilo od 35 do 40 ekip.
Pobrateni občinski organizaciji Rdečega križa Split in Velenje že nekaj let izmenjujeta svoje izkušnje zlasti na področju krvodajalstva. V soboto, 17. septembra, bodo prišli v Titovo Velenje mentorji teh humanitarnih organizacij osnovnih šol pobratenega Splita. Na krajšem pogovoru bodo izmenjali izkušnje z velenjskimi mentorji teh človekoljubnih organizacij.
V
storitev dobili resnično bolni; tisti, ki jim je iskanje bolniškega staleža le beg od dela, pa bodo morali krepko premisliti ali bodo za krajše izostanke izkoristili bolniško ali pa raje dopust. Menimo, da bi iz sredstev za zagotavljanje zdravstvenega varstva bilo potrebno izločiti nadomestila za čas trajanja postopka za oceno invalidnosti (prenesti na po-kojninsko-invalidsko skupnost) ter nadomestila za nego družinskega člana (prenesti v skupnost socialnega varstva). Ena največjih pomanjkljivosti trenutno pa je neustrezno financiranje zdravstvenih delovnih organizacij, zato naj Republiška zdravstvena skupnost in Zavod za zdravstveno varstvo čim prej izvedeta postopke, da bodo zdravstvene organizacije na območju Slovenije predložile uporabnikom v občinskih, medobčinskih in drugih zdravstvenih skupnostih, takšne rešitve, ki izvajalcev ne bodo vzpodbujale k nepotrebnemu in neutemeljenemu širjenju oziroma opravljanju ali celo ponavljanju zdravstvenih storitev. Ob vsem tem pa uporaba povprečij za oceno učinkovitosti in kvalitete dela izvajalcev zdravstvenega varstva in vrednotenja njihovega odnosa do porabe sredstev za zdravstveno varstvo ni dovolj zanesljivo merilo pri postavljanju okvirjev in nalog za izvajanje stabilizacijske politike. Upoštevati je potrebno stopnjo gospodarske razvitosti, strukturo gospodarstva, zaposlitveno in socialno zgradbo posamezne občine (V Velenju predelovalna industrija s tekočimi trakovi, rudarstvo in gradbeništvo) — zaradi tega zahteve po obnašanju posameznih skupin uporabnikov in izvajalcev v predlogu možnih ukrepov Republiške zdravstvene skupnosti v vseh sredinah in pri vseh izvajalcih niso uresničljive.
Vpenjanja uporabnikov in izvajalcev v Sloveniji v neka povprečja niso sprejemljiva, saj je več tistih občin, ki dobivajo solidarnostna sredstva (njihova gospodarska struktura je pod slovenskim povprečjem), kot pa tistih, ki jo dajejo in se jim kljub nadpovprečni strukturi gospodarstva priznajo le povprečne potrebe . . .
Vsa ta stališča sta na zasedanju obeh zborov Republiške zdravstve-' ne skupnosti 18. julija podala delegata Občinske zdravstvene skupnosti Velenje.
BOLNIŠNIČNO ZDRAVSTVENO VARSTVO
—	ukinitev oddelka v Topolšici
—	zmanjšanje števila postelj Drugi del ukrepov, ki jih je
predlagala Republiška zdravstvena skupnost je bil dosti bolj konkreten, temeljit in strog — prav zaradi tega pa je tudi spodbudil največ
Strojna skupnost Rečica ob Paki uspešno deluje že 10 let. Je ena največjih in najbolje organiziranih v velenjski občini. Vanjo je vključenih 15 kmetov.
,.Ustanovitelji rečiške strojne skupnosti so bili takratni hmeljarji. Delovno silo za obiranje zelenega zlata je bilo vedno težje dobiti. Zato so bili ti prisiljeni s skupnim vlaganjem kupiti obiralni stroj. To so bili predvsem mali kmetje, za katere je nakup takega stroja bil prevelik strošek za njihov žep. Od kmetijske zadruge Mozirje pa so odkupili še strojno lopo," je na kratko opisal začetek delovanja strojne skupnosti v Rečici ob Paki njen predsednik Ivo Rakun.
Kmetijski stroji za kmeta niso prav poceni, mali kmet jih še težje kupi. Brez njih pa danes ne morejo več obdelovati njiv. Delovne sile, ki bi pomagale na polju ni. Zato so se rečiški kmetje odločili, da bodo s skupnim denarjem nakupili še ostale težje kmetijske stroje.
Kar kmalu so kupili manjši, pozneje še nekoliko večji kombajn za žetev pšenice. Pred približno
polemik, razprav in povzročil veliko hude krvi. Gre za naslednji predlog ukrepov;
—	kjer še niso — takoj izpolniti ukrepe samoupravnega sporazuma o delitvi dela glede uskladitve posteljnih zmogljivosti (Trbovlje, Postojna, Idrija);
—	na podlagi analize oblikovanja gravitacijskih območij in normativa števila postelj je potrebno zmanjšati število postelj na kirurških oddelkih v Trbovljah in Ptuju, na ortopedskem oddelku v Novi Gorici, na internih oddelkih v Novi Gorici in Trbovljah, Dediatričnih oddelkih v Murski Soboti in Trbovljah, v otorino-laringoloških oddelkih v Novi Gorici in Kopru, na ginekološkem oddelku v Postojni, na psihiatričnem oddelku v Idriji in na pulmološkem oddelku v Topolšici (zmanjšanje števila postelj s 140 na 116);
—	ker nekateri oddelki zaradi lanskega zmanjšanja oziroma v sedanjih ukrepih predvidenega zmanjšanja števila postelj, odslej naj ne bi več izpolnjevali pogojev za obstoj je potrebno ukiniti: interni oddelek v Sežani, kirurški oddelek v Trbovljah, ortopedski oddelek v Novi Gorici, nevrološki oddelek v Kopru in interni oddelek v Topolšici;
—	preveriti in zaostriti kriterije za sprejem in bivanje bolnikov v bolnišnicah.
Republiška zdravstvena skupnost je predlagala, da bi ukrepe izvedli takoj oziroma ukinitev oddelkov v roku enega leta.
V zdravstvenem centru smo predloge Republiške zdravstvene skupnosti sicer sprejeli z razumevanjem — razen dela v katerem govorijo o ukinitvi 24 postelj na pulmološkem oddelku v Topolšici in ukinitvi internega oddelka v Topolšici. Poslovodni odbor DPO in druge organizacije so takoj sprožili vrsto aktivnosti preko katerih so se izoblikovala'stališča delavcev Zdravstvenega centra in širše skupnosti do teh ukrepov. Osnovne organizacije sindikata so organizirale zbore delavcev, na katerih smo zavrnili neutemeljene in površno pripravljene predloge za ukinitev oddelka in zmanjšanje števila postelj. Sestalo se je tudi akcijsko predsedstvo osnovnih organizacij Zveze komunistov, Konferenca sindikata, predstavniki samoupravnih organov, poslovodni delavci; sestal se je strokovni kolegij Zdravstvenega centra, poleg tega pa so ukrepe obravnavale družbenopolitične organizacije v občini, organi Občinske zdravstvene skupnosti, Komite za družbene dejavnosti ter Izvršni svet velenjske občine.
dvema letoma so strojni park še povečali s priključki, ki so za enega kmeta neekonomični, v strojni skupnosti pa še kako dobro izkoriščeni. Tako si sedaj lahko člani ,,sposodijo" sadilec za krompir, sejalnico za koruzo, krožno brano, rezalnik za hmelj, regolni plug, silokombajn za spravilo koruze, trosilec za gnoj. ,,Vse priključke člani skupnosti uporabljajo tako dolgo, dokler jih potrebujejo. Z njimi pa lahko obdelujejo njive tudi nečlanom. Za uporabo stroja ali kmetijskega priključka morajo kmetje, združeni v strojni skupnosti, plačati manjši delež. S tem denarjem kupimo nov priključek ali rezervne dele. Precej nam pomaga Era tok kmetijstvo Šoštanj, ki nam za nakup dražje kmetijske mehanizacije nudi kredit. Tega morajo seveda člani strojne skupnosti sami odplačevati. Za traktorske priključke, ki jih ni mogoče uporabljati širše, to so predvsem sod za gnojevko, trosilec gnoja, pa deluje v Rečici ob Paki še več manjših skupnosti, v katerih je združenih štiri ali pet kmetov," je povedal sogovornik.
Tako so se iz vseh razprav izoblikovala enotna mnenja, pripombe in stališča do predlaganih ukrepov. Največ pripomb je bilo seveda na ukinitev internega oddelka in zmanjšanje števila postelj na pulmološkem oddelku. Naši delegati na zasedanju Republiške zdravstvene skupnosti 18. julija so našo zavrnitev predloga o ukinitvah obrazložili z naslednjimi dejstvi:
—	interni oddelek pokriva gravitacijsko območje z nad 55.000 prebivalci in ima 46 postelj
— ter tako še vedno izpolnjuje formalne pogoje za obstoj;
—	po mnenju strokovnjakov je hospitalizacija v občini objektivna in izhaja iz potreb po bolnišničnem zdrav, varstvu prebivalcev občin Mozirje in Velenje, to pomeni, da število pacientov, potrebnih bolnišničnega zdravljenja, z ukinitvijo oddelka in postelj ne bo bistveno manjše (da je to točno, kažejo tudi najnovejša prizadevanja sosednje zdravstvene organizacije, da aktivirajo ukinjene posteljne zmogljivosti, v trenutku, ko bi v Topolšici ukinili interni oddelek; pojavljajo se celo posamezniki, ki žele stvari urejati po zasebnih nedemokratičnih poteh, tako vplivati na rešitve v organih obč. zdrav, skupnosti ali zborih obč. skupščine Velenje). Ležalna doba je na oddelku pod republiškim povprečjem, strokovnost pa po izjavah komisij za strokovni nadzor (pregled je bil opravljen v začetku letošnjega julija) neoporečna in vzorna;
—	obolevnost nastaja zaradi specifičnosti delovnih pogojev, saj je v velenjski občini največ delavcev zaposlenih v rudniku, za tekočimi trakovi in v gradbeništvu. Ob tem pa prihaja tudi do fizičnega izčrpavanja rudarjev, ki delajo najmanj 48 ur tedensko . . .
—	ekološki in drugi pogoji zdravljenja na oddelkih v Topolšici imajo nedvomno primerjalne prednosti;
—	odklanjamo selektivno zmanjševanje posteljnega fonda le na določenem območju, saj iz razpoložljivih statističnih podatkov ni razvidno, da bi se pljučna patologija menjala le na gravitacijskem območju bolnišnice Topolšica. Ravno obratno! Ugotavljamo porast pljučnih obolenj, zlasti TBC, ki je posledica nad 30 % deleža delavcev, ki so prišli v Velenje iz najmanj razvitih delov Jugoslavije, gravitacijsko območje bolnišnice pa pokriva tudi manj razvita območja Kozjanskega in Koroške. Zlasti pri uporabnikih iz drugih republik gre v mnogih primerih za zelo težke oblike obolenja in je zato zdravljenje daljše;
Kako pa je s popravilom in vzdrževanjem priključkov? Tudi za to so poskrbeli rečiški kmetje. Vsak član strojne skupnosti Rečica ob Paki je zadolžen za svoj priključek. Ob žetvi in spravilu hmelja iz svoie sredine izberejo strojnika, njegovo delo pa tudi skupaj plačajo. Delo strojne skupnosti vodi predsednik, ki ga kmetje-člani volijo vsako leto.
Spomladi in v jeseni je na njivah največ dela. Vsak hoče svoj pridelek spraviti čimprej z njive oziroma posejali koruzo, krompir. ,,Pred vsako sezono se člani skupnosti zberemo na seji, naredimo delovni progam in urnik. Moram povedati, da se dokaj dobro razumemo. Treba je pač malo potrpeti in počakati," je še dodal Ivo Rakun.
V prizadevanja, da bi pridelali doma kar največ pšenice, so se vključili tudi rečiški kmetje. Tako še sedaj zbirajo denar za nakup novega žitnega kombajna, ki bo v konici žetve vsaj malo razbremenil preostala dva.
T. P.
—	osnovno,zdravstveno varstvo v Velenju in Mozirju bo osiromašeno za možnost konziliarne specialistične dejavnosti v bolnišnici Topolšica, kot tudi za možnost strokovnega sodelovanja pri nadaljnjem razvijanju nege in zdravljenja na domu;
—	ob morebitni ukinitvi internega oddelka se postavlja vprašanje, kje zaposliti okoli sto delavcev oziroma kako njim in njihovim družinskim članom zagotoviti socialno varnost;
—	z ukinitvijo internega oddelka se bodo bolniki zanesljivo zdravili v drugih zdravstvenih organizacijah — bolnišnicah, kar bo za Občinsko zdravstveno skupnost Velenje še dražje. Fiksni stroški (amortizacija, vzdrževanje), ki jih je samo na internem oddelku za 750 starih milijonov, bodo ostali isti, razdeljeni pa bodo morali biti na ceno pljučnega oddelka, ki se bo seveda s tem dvignila, oddelek ne bo več konkurenčen in ga bo treba slej ko prej ukiniti, kar pa bi potem ogrozilo socialno varnost preostalih delavcev Topolšice. Tako bi v bistvu zaradi ukrepov ostalo brez dela okoli 200 delavcev — od tega tričetrt z visoko, višjo ali s srednjo izobrazbo;
—	koncept razvoja zdraviliške dejavnosti v Topolšici je bil zasnovan na prisotnosti internega in pljučnega oddelka ter na njegovi tehnični in kadrovski sposobnosti, s čimer bi imelo bodoče zdravilišče razen naravah tudi strokovne primerjalne prednosti pred drugimi zdravilišči. Z ukinitvijo oddelka bi bilo potrebno zasnovo razvoja in delovanje zdravilišča spremeniti, kar pa bi lahko imelo zelo hude družbeno gospodarske posledice.
Po dolgi in burni debati na julijskem zasedanju Republiške zdravstvene skupnosti, v kateri so aktivno sodelovali tudi naši delegati, je bilo sklertjeno, da se predlogi ukrepov jtejbnenijo v priporočila, o katerih pa naj se skupno odločajo izvajalci in združeno delo v posameznih občinah. Tako je nadaljnja usoda bolnišnice v Topolšici V rokah velenjskega združenega dda, ki pa je z dosedanjo podporo že dokazalo, da se ne strinja s preuranjeno in neutemeljeno ukinitvijo oddelka ter zmanjševanjem Števila postelj v Topolšici. Jeseni bo skupna seja obeh zborov Občinske zdravstvene skupnosti Velenje in zbora združenega dela velenjske občinske skupščine, na kateri bomo izvajalci in uporabniki obravnavali priporočila Republiške zdravstvene skupnosti ter celovit program usmeritev in ukrepov za zmanjšanje skupne porabe na področju zdravstva, ki ga bodo pripravili izvajalci, Občinska zdravstvena skupnost in Komite za družbene dejavnosti.
Prejeli smo
Varčevanje
V	sredini junija je Republiška zdravstvena skupnost izdala predlog Progranta možnih ukrepov za nadajnje zmanjševanje skupne porabe. Po tem programu naj bi že v prihodnjem letu na področju zdravstvenega varstva v Sloveniji zmanjšali stroške za približno sto starih milijard — to zahteva današnja gospodarska situacija v državi, skupno porabo moramo spraviti na tak nivo, ki smo ga denarno sposobni vzdrževati, hkrati pa moramo paziti, da osnovne pravice uporabnikov v šolstvu, kulturi, zdravstvu ne bodo prizadete.
V	Programu je vrsta ukrepov s katerimi naj bi dosegli zastavljene cilje — del teh ukrepov velja za osnovno zdravstvo, del pa za bolnišnično zdravstveno varstvo. Ukrepi so sicer med sabo povezani, v naši delovni organizaciji, v občinskih organih in na republiki so bili tudi skupno obravnavani — zgolj zato, da bo slika malo jasnejša pa ukrepe in aktivnosti v zvezi z njimi opisujemo ločeno — prvič za področje osnovnega zdravstvenega varstva in drugič za področje bolnišničnega zdravstvenega varstva.
OSNOVNO VARSTVO
ZDRAVSTVENO
Ukrepi, ki jih Republiška zdravstvena skupnost predvideva na področju osnovnega zdravstvenega varstva so razburili duhove veliko manj kot tisti na področju bolnišničnega zdravstvenega varstva, vendar tudi za te ne moremo trditi, da so vsi v sedanjem trenutku najbolj primerni. Na kratko o bistvenih ukrepih s tega področja:
—	preveriti in zaostriti je potrebno kriterije za sprejem bolnikov v bolnišnično zdravljenje;
—	še naprej razvijati zdravljenje na domu;
—	izdelati in sprejeti navodila za pripravo potrebne medicinske dokumentacije, ki jo mora imeti občan ob napotitvi v specialistično ali bolnišnično organizacijo;
—	zagotoviti potrebne inštruk-taže zdravstvenih delavcev za izvajanje samoupravnega sporazuma (zelena knjiga) o uresničevanju zdravstvenega varstva ter preverjati njihovo uresničevanje v odborih in telesih samoupravne delavske kontrole;
—	predlagati spremembe in dopolnitve zveznih zakonov, ki urejajo vprašanja evidenc na področju zdravstvenega varstva in na ta način odpraviti ali zmanjšati številna nepotrebna administrativna opravila v zdravstvenih organizacijah;
— poleg tega je potrebno spremljati porabo zdravil in sprejemati ukrepe za bolj smotrno uporabo le-teh; izvršiti reorganizacijo in zagotoviti bolj smotrno delo reševalnih služb; s spremenjenimi pristopi v financiranju zdravstvenih organizacij združenega dela, odpraviti ponekod prisotno spodbujanje izvajalcev k nepotrebnemu oziroma neutemeljenemu opravljanju vse večjega obsega storitev; nadaljevati akcijo zbiranja vseh odpadnih materialov, ki se lahko uporabijo v zobozdravstvu, . . .
Predlagane ukrepe smo delavci Zdravstvenega centra obravnavali sredi julija na zborih delavcev, o njih smo razpravljali na razširjeni seji akcijskega predsedstva osnovnih organizacij Zveze komunistov, Konference osnovnih organizacij sindiktov, predstavnikov samoupravnih organov ter poslovodnih delavcev, obravnavale so jih družbenopolitične organizacije v občini, organi Občinske zdravstvene skupnosti, Komite za družbene dejavnosti, Občinski izvršni svet, ... Na osnovi razprav je Zdravstveni center skupaj z OZS za sejo obeh zborov Republiške zdravstvene skupnosti 18. julija, na kateri je bil obravnavan program ukrepov, pripravil predloge, pripombe in dopolnitve programa možnih ukrepov za nadaljnje zmanjševanje skupne porabe. V tem dokumentu je poudarjena nujnost sprejemanja ukrepov, ki potrošnjo uokvirjajo v njene realne možnosti; kljub uspehom na področju zdravstvenega varstva so še določene možnosti za varčevanje — vendar se je treba zavedati, da bomo ob nespremenjenem ali celo povečanem obsegu pravic in hkrati zmanjševanju sredstev za zdravstveno varstvo, prehitro prevalili breme stabilizacije na izvajalce in uporabnike, prizadeta bo tehnična opremljenost zdravstva, tudi socialni položaj delavcev v zdravstvu se bo poslabšal. Zmanjševanje sredstev v zdravstvu pa seveda pomeni nižji zdravstveni standard, kar se bo kmalu poznalo na zdravstvenem stanju prebivalstva in se kot bumerang v obliki povečanja izdatkov za bolniške izostanke vrnilo (mimogrede: naša ocena se že kaže v praksi, kajti število pacientov se je v zadnjem obdobju, ko se pripravljajo ukrepi za nadaljnje zmanjševanje sredstev za potrebe zdravstva, skoraj podvojilo) .. .
Zdravstveni center Velenje predlaga nekaj konkretnih ukrepov za nadaljnje usklajevanje zdravstvu namenjenih sredstev z razpoložljivimi možnostmi. Naši predlogi se predvsem nanašajo na medsebojno sodelovanje združenega dela in izvajalcev na področju zdravstva — v tem smislu, da bodo kar najučinkovitejšo in popolno zdravstveno
zdravstvu
6. stran -k	is cas		epp	Titovo Velenje * 15. septembra 1983
				
PD Titovo Velenje
Izlet na Treskavico
Velenjski planinci so se leta 1977 pobratili s planinci iz Sarajeva in od takrat dalje so že večkrat obiskali »oro Treskavica, 2086 metrov visok vrh v Bosni in Hercegovini. Sarajevski planinci pa se vsako leto povzpnejo na slovenske vrhove. Letošnje leto je jubilejno za slovensko planinstvo. Zato so se velenjski ljubitelji gora odločili, da Treskavico zopet obiščejo.
Na ta izlet je odšlo 49 velenjskih planincev. Mnogi med njimi so prvič odšli na to pot. Polni pričakovanj ni-jo niti opazili kilometrov ter pokrajin, ki so ostajali za njimi.
V zgodnjih jutranjih urah se je karavana ustavila na Ilidi. Po krajšem počitku so si udeleženci izleta ogledali bližnje parke in restavracijo. Odločili so se za ogled izvira reke Bosne. Od izvira dalje so nadaljevali krožno vožnjo na kraj odkoder so se nato odpeljali k vrelu Bosne, kjer s,o se srečali z gostitelji.
Srečanje je bilo prisrčno. Po kraj"em pogovoru z njimi,
so se vsi skupaj odpravili na ogled Sarajeva ter objektov, ki so jih zgradili v tem mestu za zimske olimpijske igre. Za tem so sarajevski planinci povabili svoje goste v društvene prostore, kjer so predstavniki obeh družitev sklenili, da bodo odslej ta srečanja tradicionalna, in sicer naj bi eno leto prišli ljubitelji naših gora v Sarajevo, velenjski planinci pa bi jim obisk vrnili naslednje leto. Baščaršija je vedno vredna ogleda, zato so se tudi Velenjčani sprehodili med stojnicami in prodajalnami s spominki.
Nova cesta je udeležence vodila čez Hadžič, Brezovačo in Malo polje, malo naprej je bil Igman. nato Trnovo do Rajskega dola. Od tam pa so velenjski planinci nadaljevali svoj izlet peš do planinske koče Josip Sigmund na Treskavici. Pot jih je vodila po gozdu, mimo izvirov vode, s katero so se pohodniki osvežili. Po dveh urah hoda so prispeli na cilj. Z Ve-lenjčaiji je bilo tudi 15 planincev, članov planinskega društva Treskavica.
Za naslednji dan je bilo napovedano leno vreme. Po zajtrku so odšli vsi na najvišji vrh Treskavice. Dolge kolona živopisanih barv se je vila proti stenam, ki so sc svetile v soncu. Pot je bila lepa, doline so prehajale ena v drugo. Veliko jezero je obkrožala živina. Ob peti so bile zrele borovnice, brusnice, prava paša za oči. Nepozabne lepote nedotaknjene narave.
Na vrhu Treskavice je stolp. Pohodnik sploh ne občuti, da je nad 2000 m visoki gori. Pot je enostavna, razgled z vrha pa nudi čudovite poglede tudi v Hercpgovino. Ker je bilo vreme lepo, so se izletniki odločili, da bodo obiskali še druge vrhove Treskavice. Polni vtisov ter seveda utrujeni so se vrnili nazaj v kočo. Večer z gostitelji je minil v prijetnem razpoloženju. V nedeljo zjutraj so se udeleženci izleta na Treskavico spustili na Gvozdeno polje. Od svojih planinskih prijateljev so se poslovili v Trnovem.
Pred vsemi je bila dolga pot domov. Vračali so se po lepi soteski Vrbasa. obiskali še mesto Jajce, v Titovo Velenje pa so se vrnili nekaj po polnoči. Julijana Hočevar
Turistično društvo tudi v Topolšici
V začetku septembra se je ponovno sestal iniciativni odbor za organizacijo turističnega društva v Topolšici. Dejavnost sodi med programske naloge krajevne konference SZDL, ki je na svoji zadnji programski konferenci nalogo opredelila.
Ze dalj časa je bila med krajani prisotna želja po ustanovitvi društva; z razvojnimi možnostmi turizma v tem kraju pa postaja ustanovitev društva že prava potreba.
Prizadevanjem in delu iniciativnega odbora so se pridružili
tudi delavci Zdravstvenega centra oziroma zdravilišča, da bi tako v čim krajšem času društvo pričelo delovati. Predvidevajo, da bo
ustanovni sestanek društva že sredi
oktobra. Do takrat bo posebna komisija ocenila izgled vseh hiš, Topolšici; urejenost okolice hiš, skratka, vse kar prispeva grši ali lepši podobi kraja. Najlepše urejene hiše oziroma njihove lastnike bo komisija predlagala za nagrade oziroma priznanja, ki jim jih bodo podelili ob ustanovitvi turističnega društva, sicer pa čaka društvo v prihodnosti obilica dela.
Poleg skrbi za varstvo in čim lepšo ureditev okolja bo gotovo ena pomembnejših nalog skrb za turistično vzgojo, organizacijo turističnih prireditev, povezovanje ostalih organizacij in društev pri oblikovanju in programiranju turistične ponudbe v kraju in še bi lahko naštevali.
Zato iniciativni odbor vabi k sodelovanju vse krajane Topolšice in tudi krajane sosednjih krajevnih skupnosti. Pričakujejo, da se bodo v članstvo turističnega društva vključili tudi vsi delavci zdravilišča v Topolšici.	Fenko Edvard
M
TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA
TOZD
VELEBLAGOVNICA
TITOVO
VELENJE
V veleblagovnici NAMA Titovo Velenje so letos pripravili pestro izbiro živil za ozimnico po ugodnih pogojih.
Izkoristite možnost nakupa na kredit brez lastne udeležbe v gotovini.
Ozimnico lahko naročite v samopostrežbi Namine veleblagovnice in prodajalni ,, Preskrba" na Koroški cesti 46.
Vse informacije za najem kredita dobite v kreditnem oddelku veleblagovnice.
KVALITETNO BLAGO, UGODEN NAKUP - V NAMI!
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za obdobje 1981—1985, 11. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 4/83)
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE VELENJE
OBJAVLJA
XVII. RAZPIS
posojil iz združenih sredstev vzajemnosti iz čistega dohodka TOZD in delovnih skupnosti.
Razpoložljiva sredstva v višini 20,000.000,00 din se namenjajo za kreditiranje graditve, nakupa in prenove stanovanj in-stanovanjskih hiš v zasebni lastnini.
Sredstva, ki se bodo zbrala do konca leta 1983 za kreditiranje družbeno usmerjene gradnje stanovanj se bodo delila soinvestitorjem družbenih stanovanj v soseski Salek III.
I. Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo:
—	delavci, ki združujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali z vezavo lastnih sredstev, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo, ter rešujejo svoj stanovanjski problem v kraju zaposlitve ali v kraju, od koder se dnevno vozijo v OZD (ima organiziran avtobusni prevoz);
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni
delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali z vezavo lastnih sredstev za pridobitev stanovanjskega posojila;
— upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali z vezavo lastnih sredstev pridobijo stanovanjsko posojilo, pravico do posojila uveljavljajo po domicelnem principu.
1.	Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš je določena cena kv. m stanovanjske površine za leto 1983, ki znaša 30.014,33 din kv. m.
2.	Poprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega
delavca v SR Sloveniji je v letu 1982 znašal 14.365,00 din (Uradni list SRS, št. 7/83).
3.	Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je 5 % letno. Mesečna anuiteta za odobreno posojilo ne more biti nižja od 500,00 din.
Glede tehnike poslovanja in drugih določil, ki niso navedene v razpisu, veljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 4/83).
II. Kreditiranje graditve, pridobitve (nakupa) in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti:
1.	Delavci lahko ddbijo posojilo za pridobitev (nakup), graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če:
—	so že pridobili pravico do posojila na podlagi namenskega varčevanja ali vezave lastnih sredstev^
—	niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki vseljivega primernega stanovanja ali stanovanjske hiše ali imetniki pravice uporabe primernega družbenega stanovanja,
—	predlože kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo,
—	predlože gradbeno dovoljenje oziroma dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračun,
—	imajo stanovanjsko hišo, zgrajeno do III. gradbene faze (pokrit objekt brez vzidanih oken).
—	bodo s prenovo povečali stanovanjsko površino v okviru stanovanjskih normativov, ter izvajali tiste posege, ki izboljšujejo stanovanjske razmere, vendar ne sodijo v redno vzdrževanje.
2.	Posojila za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi stanovanjskega posojila. V tem primeru skleneta Samoupravna stanovanjska skupnost in delavec pogodbo, s katero določita medsebojne pravice in obveznosti.
Če delavec ne izprazni stanovanja- v roku, ki je določen s pogodbo, dospe kredit po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti v plačilo.
Vsak upravičenec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje za 4-člansko družino 70 kv. m, če pa je dejansko število članov večje od štirih, se standardna stanovanjska površina poveča za 15 kv. m na člana, vendar največ 90 kv. m.
Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki:
—	se sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju ali težkem materialnem stanju,
—	ima stanovanjsko hišo zgrajeno v višji gradbeni fazi,
—	ima slabe stanovanjske razmere,
—	kupuje ali gradi stanovanje oziroma stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje.
III. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za pridobitev (nakup), graditev in prenovo, je odvisna od:
— razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi s povečanim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu.
Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici:
Če znaša mesečni skupni čisti dohodek na člana družine (gospodinjstva) v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu v SRS v preteklem letu
do 50 %	40 %
od 51 % do 75 %	35 %
od 76 % do 100 %	30 %
od 101 % do 120 %	25 %
nad 120 %	20 %
IV. Na natečaj lahko kandidirajo le tisti, ki predlože:
—	dokazilo o zaključnem namenskem varčevanju pri banki,
—	opis stanovanjskih razmer,
—	kupoprodajno pogodbo, če kupuje etažno stanovanje ali predpogodbo,
—	gradbeno dovoljenje, če gradi stanovanjsko hišo oziroma jo prenavlja,
—	potrdilo o dohodkih družine v zadnjih treh mesecih,
—	izjavo o vseh prejetih posojilih.
Natečaj za posojilo traja do vključno 30. septembra 1983. Prijave na natečaj, prispele po tem datumu in prijave brez navedene dokumentacije, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema po sklepu komisije Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje - oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja Titovo Velenje, Rudarska 3, kjer lahko udeleženci dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem.
Vloge bo pregledala komisija in pripravila predlog za odobritev oziroma zavrnitev vlog za posojila iz združenih sredstev.
Sklep o odobritvi ali zavrnitvi vloge za najem posojila bo sporočila vsem udeležencem natečaja Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje najkasneje 60 dni po zaključku natečaja in sklenila z udeleženci natečaja, ki bodo uspeli na natečaju, posojilne pogodbe.
Komisija za razdeljevanje kreditov iz sredstev vzajemnosti Jože KANDOLF
Pripada delavcu posojilo v odstotku od cene stanovanja največ do
15. septembra 1983 * i itovo Velenje
vaš obveščevalec
* stran 7
KOLEDAR
Četrtek, 15. septembra — Melita Petek, 16. septembra — Ljudmila
Sobota, 17. septembra — Robert Nedelja, 18. septembra — Irena Ponedeljek, 19. septembra — Konstanca Torek, 20. septembra — Suzana Sreda, 21. septembra — Mateja
M AL! OGLAS!
PRODAM rabljen nemški šotor za 4 osebe in barvni TV sprejemnik KOrting v dobrem stanju. Šalej, Tomšičeva 10, III. nadstropje, po 19. uri.
PRODAM barvni TV elektronic, Gorenje, star 7 let, cena 20.000,00 din. Informacije popoldan 852-481.
POCENI PRODAM BIVALNO BARAKO velikosti 7x5 m, primerna za vikend. Naslov Janka Vrabiča 18, Pesje, Titovo Velenje.
POTREBUJETE NAPISNE TABLE napisne ploščice, inventar-ne ploščice, tablice za označevanje in oštevilčenje, nalepke itd . . . Pravi naslov je: Anica Petkovšek, cesta IV/11, Titovo Velenje. Telefon 850-583.
PRODAM BARVNI TV 950, ekran nov (še v garanciji), ogled na Efenkovi 20 ali telefon 850-025, od 19. ure dalje.
PRODAM elektronske orgije z ojačevalcem. Kajba, Foitova 10, Titovo Velenje.
PRODAM OSEBNI AVTO GOLF letnik 1980, s štirimi vrati in avtoradiom. Lukič, Cesta Vi/1, Titovo Velenje.
SPREJMEM HONORARNO DELO NA DOMU (štancanje ali kako drugo fino delo). Naslov v uredništvu.
UGODNO PRODAM kosilnico gorenje (nov tip), skoraj novo, letnik 1983. Ogled je mogoč vsak dan. Jakob Miklavžina, Ravne 124, Šoštanj.
UGODNO PRODAM 12 kub. m raznih drv, Franc Hriberšek, Topolšica 45, pri cerkvi. PRODAM Z-750, cena 50.000 din. Informacije po telefonu 852-863. PRODAJAMO LOKAL za Bife, neto površine 50 kv. m z vrtom. V objektu bo trgovina in prostori KS. Objekt bo predvidoma končan v aprilu 1984. Ponudbe pošljite v roku 8 dni na KS Titovo Velenje Šmartno, Tavčarjeva 1 ali po telefonu 851-986.
GD SALEK objavlja prosto mesto hišnika v gasilskem domu. Pisne prijave pošljite do 30. 9. 1983 na naslov: GD Salek 63320 TITOVO VELENJE.
PRODAM peč Zrenjanin za centralno ogrevanje, trajnožarno peč Emo in kromatično harmoniko Meinel-Herold, 120 basov po ugodnih cenah. Friderik Camlek, Titovo Velenje, Celjska 27, telefon 850-088.
STRUŽNICO UNIVERZALNO do 1 m stružne dolžine in rezkalni stroj kupim. Telefon 852-269.
V TITOVEM VELENJU oddam veliko sobo s souporabo kuhinje. Pisne ponudbe pošljite pod šifro ,,Centralna".
PRODAM 30 komadov betonskih cevi premera 400. Partizanska 68 (Pesje) ali po telefonu 852-087 popoldan.
ŽENSKO za čiščenje prostorov dopoldne ali popoldne sprejme pod ugodnimi pogoji FOTO PAJK, Celjska 47 a.
GOLF JGL, vinsko rdeče barve, 1. 10. 1981, 39.000 km, brezhiben, prodam. Telefon 063/852-658 dopoldne.
TAKOJ ZAPOSLIM KV mizarja za samostojna mizarska dela.
Osebni dohodek po dogovoru. Naslov v uredništvu.
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Četrtek, 15. septembra — dr. Glušičeva (dnevna), dr. Zičkar (nočni)
Petek, 16. septembra — dr. Markovič (dnevni), dr. Zupančič (nočni)
Sobota, 17. septembra — dr. Prenc .(glavni), dr. Vrečkotova (notranja)
Nedelja, 18. septembra — dr. Prenc (glavni), dr. Vrečkotova (notranja)
Ponedeljek, 19. septembra — dr. Zičkar (dnevni), dr. Lešnikova (nočna)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 15. septembra — dr. Stupar
Petek, 16. septembra — dr. Dovšak
Sobota, 17. septembra — dr. Dovšak
Nedelja, 18. septembra — dr. Dovšak
Ponedeljek, 19. septembra — dr. Pirtovšek
Torek, 20. septembra — dr. Pirtovšek
Sreda, 21. septembra — dr. Menih
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu:
Sobota, 17. septembra — dr. Teodor Gorogranc, Cesta X/29, Titovo Velenje
Nedelja, 18. septembra — dr. Teodor Gorogranc, Cesta X/29, Titovo Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ
Od petka 16. septembra, do četrtka, 21. septembra — Ivo Zagožen, dipl. vet. Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 852-381
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše zlate mame, tašče, babice in prababice
Antonije Pečovnik
iz Dola pri Gornjem gradu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in
vence ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala gasilskemu društvu Nova Štifta, pevcem za zapete pesmi, govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu ter duhovniku za opravljen obred. Iskrena hvala TOZD Gostinstvo Titovo Velenje, predstavnikoma pevskega zbora Gorenje in zborovodji Cirilu Vertačniku ter družinama Medved in Lempl s Konovega. Se enkrat Vsem in vsakomur iskrena HVALA!
VSI NJENI
ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre
Veronike Mežnar
iz Florjana pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji
poti, darovali cvetje v slovo, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala osebju doma za varstvo odraslih iz Titovega Velenja, za skrb med boleznijo naše sestre, tovarišu Volku za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred.
Žal qj oči: Alojz, Anton in Tončka z družinami ter Ferdinand
GIBANJE P.
MATIČNI URAD VELENJE:
Rojstva:
Rodilo se je 26 dečkov in 19 deklic.
Poroka:
Branko KRISTAVCNIK, roj. 1960, delavec iz Titovega Velenja in Boža LUKNER, roj. 1958, delavka iz Titovega Velenja.
KRAJEVNI URAD ŠOŠTANJ
Poroka:
Jože POTOČNIK, roj. 1960, zidar, Ravne 60 in Ivanka HRASTNIK, roj. 1964, ekonomski tehnik, Ravne 33/a
Smrti:
Marija JESENSEK, druž. upokojenka, Titovo Velenje, Tomšičeva 8, stara 82 let; Marija CAMLEK, upokojenka, Titovo Velenje, Kajuhova 24, stara 68 let; Janez PUSTINEK, upokojenec, Laze 28, star 75 let; Amalija CVIKL, druž. upokojenka, Žalec, Vrečarjeva 7, stara 86 let; Franc VOGRINC, upokojenec, Skarnice 12, star 81 let; Marija LESKOVSEK, druž. upokojenka, Šoštanj, Cesta heroja Gašperja 8, stara 82 let; Marija ŠMON, druž. upokojenka, Šoštanj, Partizanska pot 6, stara 93 let.
© ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE,
OBVESTILO
KIT ZGORNJESAVINJSKA KZ MOZIRJE OBVEŠČA,
da bo ZADNJA LETOŠNJA RAZPRODAJA živih kokoši od
16. septembra 1983 dalje pri kooperantih:
Ivan KOTNIK, Ljubija 6, Mozirje
Alojz BLEKAČ, Rečica 39, Rečica
Franc HREN, Lačja vas 5, Nazarje
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo!
Razprodaja bo ves dan v navedenem roku.
REK FRANCA LESKOŠKA-LUKE TITOVO VELENJE
DELOVNA SKUPNOST ZAVAROVANJE
objavlja
LICITACIJO
za prodajo osebnega avtomobila R—4 v nevoznem stanju, ki bo dne 20. 9. 1983 od 9. do 10. ure pred poslopjem bivših poslovnih prostorov EFE — Šoštanj, Lole Ribarja 24. Izklicna cena je 50.000,00 din. Pred licitacijo morajo udeleženci plačati 10 % kavcije od vrednosti izklicne cene.

ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Jfc Apolonije Dvornik
iz Celjske 21 v Titovem Velenju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in darovano cvetje. Iskrena hvala dr. Kralju za nesebično pomoč in dolgoletno zdravljenje. Hvala pevcem za zapete ža-lostinke in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: sinovi Rudi, Zdravko, Venčeslav in hčerka Rozi z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nenadoma, mnogo prerano je v 53. letu starosti prenehalo biti plemenito srce
dragega moža
Alojza Jamniška
iz Titovega Velenja
Negibne so postale njegove zlate delovne roke, ki so bile pripravljene pomagati vsakomur. Iskrena hvala vsem sorodnikbm, sosedom in znancem za darovano cvetje, vsem, ki ste nas v najtežjih trenutkih tolažili in vsem tistim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala sosedom Mesarek, Ocepek, Ojsteršek in Strmšek za humano pomoč. Zahvaljujemo se govorniku tovarišu Semečniku za poslovilne besede pred domačijo ter vsem govornikom ob odprtem grobu.	' Posebna hvala duhovniku za opravljen obred. Prav iskrena hvala pa velja pevskemu zboru Vinska gora in velenjski godbi.
Žalujoči: žena Silva in sestra Erika z družino
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega sina in brata
Matjaža Ostrožnika
iz Titovega Velenja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam v težkih urah pomagali, darovali
cvetje in ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti Posebna zahvala družinama Ramšak in Zakrajšek, DO Vekos, TOZD Mehanizacija, ODP, 8. a razredu osnovne šole Gustava šiliha, govornikom za tolažilne besede, godbi, pevcem in duhovniku.
Žalujoči: oče, mati in brat
Karate klub Velenje
Mirneje jeseni
Moslavina — Šoštanj 27:26
Sodnika pomagala
domačemu moštvu
Rokometaši Šoštanja so začeli novo prvenstvo v zelo spremenjeni postavi. Pred začetkom tekmovanja so ostali brez vrste igralcev. Potušek je odšel v Slovenj Gradec, Toplak in Zupan sta se vrnila v Celje, Stvarnik je nehal igrati, Strigl in Požun pa sta odšla v JLA, kjer je sedaj šest njihovih igralcev. Nova igralca pa sta mlada Mahnič in Ramšak iz Celja.
V	prvem kolu novega prvenstva v II. ZRL so gostovali v Moslavini. Zaigrali so zelo dobro, ob polčasu so vodili s 16:15, sredi drugega polčasa so povedli kar s tremi zadetki razlike. Torej se jim je nasmihala vsaj točka. Da je niso osvojili, Soštanjčani krivijo tudi sodnika. Točno pol minute pred koncem so gostitelji pri rezultatu 26:26 streljali sedemmetrovko, ki pa jo je odlični Vajdl obranil. Gostje so krenili v napad, vendar jim je sodnik, kot so povedali, žogo vzel iz nerazumljivih razlogov, in nekaj sekund pred koncem so igralci Moslavine dosegli zmagoviti gol ter zmagali s 27:26.
SoStanj: Vajdl, Potočnik 12, Podgoršek 2, Robi Lesjak 2, Puc 4, Rudi Lesjak, Tamšak 1, Mahnič 5, Cigoj, Raj-ter, Plaskar, Slatinšek.
V	soboto se bodo igrald Šoštanja v Rdeči dvorani v Titovem Velenju sestali z eldpo Istraturista.
Seja skupščine ZTKO Velenje
v četrtek, 15. septembra bo ob 17. ari v prostorih krajevne skupnosti Velenje-Center levi breg 8. redna seja skupščine telesno kulturnih organizacij občine Veienje. Med drugim bodo razprav-Ijall o razporeditvi finančnih sredhev za posamezne iportne panoge Idubov in drrftev, o predlogu o prerazporeditvi klubov in druStev v kategorije vrhunskega, tekmovalnega in rekreativnega iporta in o programu stabilizacijskih ukrepov v klubih in društvih.
Trim pohod na Graško goro
v nedeljo, 18. septembra bo tradicionalni Trim pohod na Graiko goro, ki ga organizirata Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje in Planinsko drnitvo Velenje. Udeleženci naj se zberejo med 8. in 10. uro pred osnovno Šolo Miha Pintaija Toleda, kjer bodo dobili nadaljnja navodila o pohodu.
Srečanje KS
Četrto srečanje eldp krajevnih skupnosti v akciji ,,Iščemo najboljšo krajevno skupnost 83" bo v soboto, 17. septembra ob 16. uri na igrišču pri osnovni Soli v Skalah.
Po srečanju bo podelitev pokali za najboljšo mestno in vaSko krajevno skupnost ter priznanj za vse krajevne skupnosti, ki so v letu 1982 sodelovale na tem tekmovanju.
Ob tej nriinžnosti bodo v KS Skale ustanovin društvo Partizan. £e bo dež, srečanja nebo.
Razstava malih živali
Društvo gojiteljev čistopasemsldh malih živali Titovo Velenje prireja v nedeljo 18. septembra v gasilskem domu v Gaberkah razstavo malih živali. Razstavo si je mogoče ogledati že od 12. ure dalje. Ob 15. uri pa bodo pričeli z družabnim srečanjem. Obiskovalcem bodo nudili zajčje specialitete, nudili pa bodo tudi domačo pijačo. Za dobro razpoloženje bo skrbel ansambel tega društva.
Na tržnici
Zadnji ponedeljek na velenjski tržnici je bil res jesenski, deževalo je in prodajalci in branjevke so bolj samevali. Ne vemo sicer ali so temu krive cene, ki so že lep čas nespremenjene, ali slabo vreme.
Za sadje, breskve, hruške, grozdje in jabolka velja enotna cena 50 dinarjev, le jabolka in hruške slabše kvalitete lahko dobite ,,že" za 40, boljše breskve pa za 70 dinarjev. Lubenice ostajajo najcenejše sadje, cena za kilogram se vrti okrog 30 dinarjev. Za limone je treba odšteti 160 ali 168 dinarjev. Kdor bo kupoval zelenjavo, verjetno ne bo preveč zadovoljen z izbiro, pa tudi s cenami ne. Krompir je po 30 in 28 dinarjev, čebula po 60 in 46 dinarjev. Dobro se splača pogledati pri nakupu česna, saj stane kilogram pri eni stojnici 250 dinarjev, pri sosednji pa ie 160. Sezona paprik že počasi mineva, toda kljub temu je je še dovolj. Na drobno je po 60 dinarjev za kilogram, za ozimnico pa po 50 ali 45 dinarjev. Tudi paradižnika po 50 dinarjev je še dovolj. Branjevke iz okoliških krajev pa so na trg prinesle tudi fižol v stročju (100 din), črno redkev (50 din), slive (40 din), in radič (80 din).
Karate klub Velenje je končal spomladanski del tekmovanj zelo uspešno. V njegovih vrstah je sedaj kar pet članskih (Korpnik, Vah, Miklavc, Durdevič, Smajlovič) ter štirje mladinski reprezen-
Zaslužena zmaga
Mlada ekipa Velenja je v 2. kolu v vzhodni slovenski rokometni ligi po zelo dobri igri v Beltincih zasluženo premagala domače igralke. Gostje so bile ves čas tekme veliko boljše in zmagale z 22:16. Najbolj sta se izkazali Rednako-va in Podravnikova s sedmimi zadetki.
Velenje: Petek, Pincolič, Durakovič, Misaljevič 2, Pevnik 2, Zidar i, Po-drzavnik 7, Hrast 1, Felle 1, Smajič 1, Rednak 7.
V nedeljo dopoldne ob 10. uri se bodo rokometašice Velenja na igrišču v športnem parku pri jezeru sestale z ekipo Brežic.
PRVA EKIPA DANES S TREŠNJEV-KO
Prva ekipa rokometnega kluba Velenje, ki se nadvse marljivo pripravlja na svojo drugo sezono v prvi B zvezni rokometni ligi, bo danes (četrtek) odigrala prijateljsko srečanje z Zagrebško Tre-šnjevko. Tekma se bo pričela ob 18.30.
Visoka zmaga
Koicometašice Šmartnega ob Paki, ki tekmujejo v slovenski rokometni ligi-vzhod, so v drugem kolu prvič nastopile pred domačim občinstvom in znova zmagale. Rokometašice iz Zagorja so premagale kar z rezultatom 17:7, polčas 7:4.
Smarčanke so si tako visoko zmago zagotovile šele po veliko boljši igri v drugem delu srečanja. V prvem polčasu so igrale nepovezano. Največ golov za domačinke je dala Judova 6,"Meh in Bole 4,Trobina 3, zaigrale pa so še Pusov-nik, Tanjšek, Omladič, Križ, Medved, Dobrave, Resnik, Kuder. V tretjem kolu gostujejo Smarčanke pri ekipi Fuži-narja.
Naš čas
v vsako hišo v Šaleški in Gornji Savinjski dolini
tanti SRS (Vrebac, Guborinič, Ome-ruševič, Panič).
Ker ie bil spomladanski del zelo natrpan s tekmovanji, bo v jesenskem delu malo lažje.
Konec oktobra brani velenjski klub naslov prvaka SRS v Ljubljani. To bo zelo pomembno tekmovanje in zanj se bodo Velenjčani še posebej pripravili. Priprave bodo vodili domači trenerji, ki so v Sloveniji zelo priznani.
V	tem mesecu bodo začeli vpisovati v tečaj za začetnike. Vpis bo v avli OS Miha Pinter Toledo 15., 19. in 20. septembra, od 19. do 20. ure. Ker pa je letos 15. obletnica delovanja kluba, bodo člani organizirali večje tekmovanje, ki naj bi bilo v mesecu novembru.
V	tej sezoni bodo treninge vodili: Lah — začetnike, Irgel — pionirsko šolo, Miklavc — nadaljevalni tečaj in Borov-nik — ekipo kluba. Za člansko vrsto bodo nastopili: Korpnik, Vah, Miklavc, Smailovič. Devedžič. Durdevič, N. Guberinič, Atavs, Vranko, Krajnc, Ramšak, Žižek — pod vodstvom trenerjev Dušana Borovnika, nosilca 2. dneva in Janeza Irgla, nosilca 1. dneva.
KINO • KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 15. 9. ob 17., 19. in 21. uri
PASJI SINOVI — ameriški, komedija. V gl. vi.: Julie Andrews Petek, 16. 9. obli. uri PRIHAJA NINJA — ameriški, kung-fu. V gl. vi.: V FKRANCO Nero
Petek, 16. 9. ob 17., 19. in 21. uri
DIGBY — NAJVEČJI PES NA SVETU — ameriški, komedija. V gl. vi.: Jim Dale
Sobota, 17. 9. ob 17., 19. in 21. uri ter nedelja, 18. 9. ob 19. in 21. uri
PRIHAJA NINJA — ameriški, kung-fu. V gl. vi.: Franco Nero Nedelja, 18. 9. ob 17. uri OTROŠKA MATINEJA — Cl-CEK MlCEK-RISANI KOTIČEK — domači, risani.
Ponedeljek in torek, 19., 20. 9. ob 17., 19. in 21. uri
CLOVEK-PAJK — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Nicholas Ham-mond
SREDA, 21. 9. ob 17., 19. in 21. uri
XANADU — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Olivia Newton John
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 19. 9. ob 20. uri XANADU — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Olivia Newton John
Šmartno— Koper 2:2
Težko do točke
Preteklo nedeljo so gledalci videli na igrišču v Šmartnem ob Paki dokaj povprečno nogometno srečanje med enajsterico Kopra in domačini. Srečanje se je končalo z rezultatom 2:2.
Koprčani so se pokazali kot dobro pripravljeno moštvo, gostitelji pa kot da tekmujejo v slovenski nogometni ligi le kratek čas, brez pravih akcij, na trenutke zelo nepovezano. Igralci Kopra so imeli v prvem polčasu dve priložnosti za zadetek, vendar je domači vratar dobro posredoval. Tudi v drugem delu srečanja so gostje igrali precej bolje od domačinov in nevarno napadali. Povedli so domačini, za Smarčane je bil v zadnji minuti prvega polčasa uspešen Kodre. Gostje so nato izenačili v 60. minuti, le 10 minut kasneje pa rezultat povišali na 2:1. Po napaki vratarja Ivančiča je rezultat s strelom s 30 m izenačil Hren.
V 5. kolu gostujejo Smarčani pri novincu v ligi celjskem Kladivarju.
Za Šmartno so nastopili: Kronovšek, Matko. Rednak. Zver. Frangeš, Puc, Kodre (Korbar), Golob (Zaluberšek), Hren, Prašnikar (Osterc), Omladič.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 15. 9. ob 20. uri DIGBY — NAJVEČJI PES NA SVETU — ameriški, komedija. V gl. vi.: Jim Dale Nedelja, 18. 9. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — ClČEK MlCEK — RISANI KOTIČEK — domači, risani.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 17. 9. ob 16.30 uri OTROŠKA MATINEJA-ČI-ČEK MIČEK-RISANI KOTlCEK-domači, risani. Sobota, 17. 9. ob 20. uri DIGBY — NAJVEČJI PES NA SVETU — ameriški, komedija. V gl. vi.: Jim Dale Nedelja, 18. 9, ob 18. in 20. uri PASJI SINOVI - ameriški, komedija. V gl. vi.: Julie Andrews Ponedeljek, 19. 9. ob 20. uri PRIHAJA NINJA — ameriški, kung-fu. V gl. vi.': Franco Nero Sreda, 21. 9. ob 20. uri LJUBEZEN BREZ KCfNCA — ameriški, ljubezenski. V gl. vi.: Brooke Shields
KINO DOLIČ
Petek, 16. 9. ob 21. uri PRIHAJA NINJA — ameriški, kung-fu. V gl. vi.: Franco Nero Torek, 20. 9. ob 21. uri LJUBEZEN BREZ KONCA — ameriški, ljubezenski. V gl.: Brooke Shields
prehitro minil. Skupno so zapeli še pesem, ki se je iz 180 grl slišala daleč naokoli, pa tudi skupinskih posnetkov za spomin ni manjkalo.
Kasneje so se preselili v planinski dom in okusno kosilo je po napornih ,,tekmovanjih" in ,,tekmah" krepko teknilo. Po kosilu so najprej opravili uradni del svojega srečanja. Najboljšim s tekmovanj so podelili priznanja in nagrade. Tudi prijetnih presenečenj in zabavnih iger ni manjkalo. Najprej so v svojih vrstah poiskali najmlajša in najstarejša upokojenca in pokojenko, nato pa pripravili družabne igre, ki jih je domiselno povezoval Ivo Gorogranc. Razpoloženje je raslo iz trenutka v trenutek, najbolj pa so se nasmejali, ko so se moški udeleženci lotili prikaza ženskih opravil in obratno. Za še bolj vedro razpoloženje je poskrbela glasba in mnogi udeleženci srečanja so se kljub častitljivim letom veselo, zavrteli.
Kar prehitro je minil čas slovesa, vsi udeleženci pa so izrazili enotno željo, da se prihodnje leto znova srečajo. Vsi po vrsti so pohvalili organizacijo sklepne prireditve ob letošnjem tednu upokojencev. Naj-
Rudar-Stol 1:0
Še brez poraza
Nogometaši velenjskega Rudarja so nepričakovano dobro začeli tekmovanje v slovenski nogometni ligi. Po 4 kolih so še vedno nepremagani in so skupaj z Mariborčani, ki so lani igrali v drugi ligi, na vrhu lestvice.
V nedeljo so se Velenjčani na domačem igrišču sestati z gosti iz Kamnika. Zmago so si zagotovili šele v 81. minuti, strelec je bil Boškovič po zelo lepi podaji novega igralca Velenjčanov Naver-
Titovo Velenje
Delavci velenjskega Kina so se odločili, da bodo temeljito obnovili kino-dvorano v Titovem Velenju. Tako bodo zamenjali vse sedeže, poleg tega pa bodo povečali tudi njihovo število. Sedaj je bilo v dvorani prostora za 341 gledalcev, v prihodnje pa si bo lahko njihove predstave ogledalo kar 400 ljubiteljev sedme umetnosti. Dela bodo končali predvidoma v štirinajstih dneh. Dvorane zaradi del niso zaprli.
Kino Velenje je tudi letos skupaj s
bolj ganjena sta bila seveda najstarejša upokojenca.
ANTONIJA KOLENC iz Šmartnega ob Paki, rojena 8. 6. 1904: ,,Večkrat sem se že udeležila izletov, ki jih je pripravilo naše društvo, vendar na tako prijetnem srečanju še nisem bila nikoli. Ne najdem besed zahvale za današnje nepozabno srečanje, ozračje in razpoloženje.' Ce mi bo zdravje omogočilo, se bom podobnih srečanj še udeležila. Zelo sem vesela zlasti zato, ker niso pozabili na nas,
Antonija Kolenc
šnika. Vendar je treba zapisati, da so bili domači igralci popolni gospodarji na igrišču, imeli so veliko priložnosti za zadetek, dvakrat pa so celo zadeli v okvir vrat.
V nedeljo se bodo Velenjčani v gosteh sestali s Kovinarjem.
Igrali so: Cvetkovič, Nabernik, Bu-škovič, Mišetič, Celič, Jalušit, Naver-šnik, Zirdum, Boškovič, Kalogaro, Be-šmir (Stevanovič).
filmskim svetom pri Kino Velenje organiziral kinematografsko prireditev Pulj po Pulju, med katero so prikazali obiskovalcem najboljSe filme iz letošnjega Pulja. Ta prireditev je bila še v nekaterih drugih mestih, zanimivo pa je, da je bilo največ obiskovalcev prav v Titovem Velenju. 8 predstav si je ogledalo 2227 gledalcev, kar pomeni, da j'e bila dvorana kar 81,5 % zasedena. Skratka, dober izbor, dober obisk.
ki imamo nizke pokojnine."
FRANC BRANISEL, iz Titovega Velenja, rojen 28. 3. 1897: „Z nagrado me je organizator prijetno presenetil, da razpoloženja in enkratnega vzdušja sploh ne omenjam. Človek v teh letih si težko predstavlja kaj lepšega in prijetnejšega, kot je bilo to srečanje. Prelep kraj, dobra hrana, veseli in zadovoljni obrazi nas vseh, so dovolj velik porok, da se je organizator pravilno odločil. Hvala vsem."
B. Mugerle
Franc Brani«!
Teden upokojencev
Zanimivo in nepozabno srečanje
Ob ustanovitvi zveze društev upokojencev so v delovni program med drugim zapisali, da bodo vsako leto med S. in 10. septembrom pripravili teden upokojencev. Lepo zamisel so tudi uresničili in letos pripravili pester in nadvse zanimiv program. Vanj so zajeli športna in rekreativna tekmovanja, javne nastope in različna srečanja. Prav za tekmovanja v balinanju, kegljanju, streljanju in šahu, ki so jih pripravili v različnih krajih, je bilo med upokojenci veliko zanimanja. Nepozaben je bil nastop „Petje na vasi" v Šmartnem ob Paki, kjer so sodelovali moški in ženski pevski zbor društva upokojencev Titovo Velenje, mešani pevski zbor društva upokojencev Šoštanj ter domači pevski zbor.
Vrhunec programa in hkrati sklepna prireditev letošnjega tedna upokojencev je bil piknik v Logarski dolini, ki so ga pripravili za vse nastopajoče pevce in udeležence tekmovanj. V Logarsko dolino so povabili tudi sto upokojencev z nizkimi pokojninami iz vseh društev.
Ob tej priložnosti so med drugim vsem najboljšim tekmovalcem in ekipam podelili priznanja.
Pri izvedbi programa tedna upokojencev so sodelovala vsa društva. Zelo humano je bilo dejanje, ko so predstavniki društev, razen šoštanjskega, obiskali svoje bolne in nepokretne člane na domovih, v bolnišnicah in še kje. Obiskani so bili ganjeni do solz. Ni besed, da bi lahko opisali ta enkratna srečanja. Vsako zase je bilo doživeto in bo ostalo nepozabno.
Kot smo že zapisali, so sklepno prireditev pripravili v Logarski dolini. Trije avtobusi so v soboto dopoldne krenili iz Titovega Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, z njimi pa se je v Logarsko dolino zapeljalo blizu 190 udeležencev. Kljub črnogledim napovedim, je bilo vreme lepo in kot nalašč za uresničitev bogatega programa družabnih iger. Tisti, ki se iger niso udeležili in so poleg tega vneti planinci, so krenili do slapa Rinke in celo na Okrešelj. Cas namenjen za športna srečanja je kar
Družabne igre so bile prava paša za oči, posebej ko so moški morali pokazati kako obvladajo ,,ženska" opravila

Za spomin še skupni posnetek vseh udeležencev v Logarski dolini
Filmsko gledališče v septembru
XANADU — ameriški, glasbeni.
Režija: ROBERT GREENVVALD
Vloge: OLIVIA NEWTON JOHN, GENE KELLY, MICHAEL
BECK
Xanadu je film izrednih specialnih efektov in animacije, glasbenih in plesnih točk v izvajanju Olivie Newton John in Gena Kellija, čudovitega dekorja in kostimov. Je glasbena fantazija o najdeni in izgubljeni ljubezni, o ljubezni, ki daje inspiracijo in v kateri sanje postanejo resničnost. Je pogled na prihodnost, hkrati pa prijeten spomin na nepozabno „mesto sanj" Hollywood.
ŽIVETI KOT VSI NORMALNI LJUDJE — domači.
26. 9. ob 20. uri
Režija: MlCA MILOSEVlC
Vloge: Branimir Goncič, Sonja Savič, Milan Puzič, Slavko Stimac
Film je poln svobodnih scen, ki bodo pritegnile občinstvo. Nadarjen maturant se je vpisal na glasbeno akademijo v Beogradu. Poln je ambicij in to ne brez podlage. Vendar se kmalu zaplete v konflikt z okoljem, v katerem se je našel, ker meni, da je vse podrejeno institucionalizmu, da je učni program zastarel, profesorji nesposobni... V trčenju z zidom na katerega naleti in, ki je zelo močan, je vendarle on tisti, ki mora upogniti glavo.
Film je leta 1982 prejel ZLATO ARENO za najboljši film festivala v Pulju.
Odslej kar 400 sedežev