iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimi Izhaja vsak torek in petek za časa vojne. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 1. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo,druga stran naj bo prazna. Hokopisi se ne vračajo, ■umni......................imiuiitiim Glasilo koroških Slooenceo. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja toCno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestje šl.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Leto XXXIV. Celovec, 9. januarja 1915. St. 3. Velevažen govor madjar-skega državnika grofa Tisze. Člani delovne stranke v ogrskem državnem zboru so šli ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Tiszi voščit za novo leto. Vodil jih je strankin predsednik grof Karl Khuen-Hedervary. Po nagovoru Khuen Hedervaryja je imel grof Tisza daljši in politično važen nagovor, v katerem je med drugim izvajal te-le misli: Madjari brez strankarstva. Beseda strankarja mora utihniti, zato govori le kot dober prijatelj. Vprašanja in naloge, ki so skupna vprašanja, skupne naloge vsakega Ogra stojé pred njimi. Izmed lepih navduševalnih dogodkov v teh dneh ni najzadnji ta, da so vse ogrske stranke odložile na stran vsako strankarstvo, ko je zahteval od njih isto obstanek naroda. Nad tem dejstvom izreka svoje zadovoljstvo. Iz tega pa nikakor noče izvajati, da bi to kakorkoli vezalo njihovo politično stališče v bodočnosti. Ko bo sklenjen mir, si morejo zopet po svojem preudarku popolnoma prosto voliti politične cilje in sredstva. Zdaj v tem velikem boju pa so edini. To je poroštvo, da bo ogrski narod zmagovalno prestal vse težave. Kdo je povzročil svetovno vojno? Čudno se zdi, da je še treba, pečati st z vprašanjem, ali nam je bila ta vojna usi-Ijena ali pa smo jo mi provocirali (povzročili). Naši sovražniki imajo čisto posebm vrste taktiko, da se moramo vedno iznovs pečati s tem vprašanjem, ki je vendar jasne beli dan. Kdor je le za trenotek pre mišljeval dogodke zadnjih desetih let, n« more dvomiti, kdo da je v tej veliki borb: napadalec. Saj se je vendar zato sklenile zveza velesil v Srednji Evropi, da vzdrž miroljubno, konservativno zunanjo politiko Ena (Nemčija) se je morala na zapadu va rovati proti pohlepu po revanži, druga pe je morala zasigurati mir in neodvisnos jugovzhodne Evrope nasproti častihlepnin stremljenjem neke druge velesile. Ta mise na obrambo je ustvarila najprej dvozvezo potem trozvezo, nasproti kateri so napravil« velesile, ki gojijo politične cilje in aspira cije, drugo zvezo držav. Da je stvar tako dokazuje zgodovina zadnjih deset let. Na petost je vsakokrat nastala vsled napadal nih aspiracij nasprotnih zaveznih držav. Č< nas more zadeti kako očitanje, potem mor« biti le to, da smo gledali na razvoj dogod kov le s preveliko ljubeznijo za mir. Poli tika naše monarhije si je prizadevala ohra niti mir tako dolgo, dokler je dopuščala t« njena čast. Zavračati je mnenje, ki se tu patam sliši, kakor da bi bili to vojno za vo ^0fa povzročili, da bi ne bili prisiljeni „lLo°v, VKTno po par letih v neugodnejšil razmeiah. Na grozeče nevarnosti se je se veda treba pripravljati, tre*ba je armad« organizirati, pripraviti se v vojaškem ir diplomatičnem oziru, odločitev pa jo trebi prepustiti božji previdnosti; lahkomiseln« se naroda ne sme gnati v vojno. Ta pri prava se je oskrbela v zadnjih letih v vo jaškem in diplomatičnem oziru. »Po mirovnem sklepu v Bukareštu sm« se morali uživeti v novi položaj. Začeli sm« polagati temelje za novo balkansko politiko Pa vojna nam je bila usiljena, še preden je ta politika obrodila sadu. Za meč smo morali zgrabiti, da v groznem boju branimo obstoj našega naroda. Ta vojna nam je bila usiljena vsled sarajevskega atentata ali, pravilneje povedano, vsled položaja, na katerega so sarajevski napad, preiskava o njem in dogodki, sledeči tej preiskavi, metali tako blestečo, tako brutalno (surovo) luč. Ta preiskava, ki vodi sledove tega nesramnega zločina v take kraje, ki jih natančneje ne maram imenovati, in ti dogodki, ki so se izražali od diplomatov posameznih sosednjih držav v časopisih in v provokatoričnih, omalovažujočih, žalečih izjavah drugod, so govorili jasno, da se mora monarhija s tem vpračanjem resno baviti, da mora monarhija poklicati svojega južnega soseda na odgovor, ker bi sicer šli dogodki preko nje k dnevnemu redu, ker bi sicer njeno večno miroljubnost smatrali v resnici za tako slabost, ki bi onemogočila vsako uspešno zunanjo politiko. Vojna je izbruhnila. O prvih bojih. Že prvi dnevi so presenetili naše sovražnike. Slaba, razpadla, nezmožna monarhija, kakršno so si predstavljali našo monarhijo sovražniki, je podala take dokaze o mladi življenjski sili, slogi in navdušeni požrtvovalnosti, da naš navdaja z veseljem in ponosom, svet pa se divi. Ne tajim pa, tudi nam ni bilo prizanešeno s presenečenji. Naši sovražniki so mogli koj v prvem tre-notku postaviti večje sile, kakor bi si bili mi mogli misliti, ker nismo mogli o njih misliti, da so se v taki meri pripravili na vojno, ki so jo že zdavna pričakovali in za katero je došla že davno zaželjena priložnost. Vojna se je začela ob takih pojavih junaštva, vojaških čednosti in domovinske ljubezni, da se vsi radi spominjamo na ta pretekli čas. Pa vojna se je začela proti premoči dobro organiziranih sovražnikov, v mnogem oziru z menjajočimi se šansami (ugodnostmi). Naše prodiranje se je menjavalo z umikanji. Na severnem bojišču še vedno brez odločitve valovi boj z menjajočo se srečo semtertja, čeravno daje upanje na našo zmago. Boleča presenečenja nam pa tudi na južnem bojišču niso bila priza-nešena. Naše globoko v notranjost Srbije zmagoslavno prodirajoče čete so morale zapustiti deželo. Mene ne boli predvsem vojaška škoda. Saj bodo vojaške posledice umaknitve popravili v najkrajšem času. Z globoko žalostjo me navdaja, če vidim, da armada, ki se je uspešno borila zoper v vsakem oziru izbornega sovražnika, celo proti premoči, ki se je kljub strašno težavnemu terenu v tedne in mesece dolgih junaških bojih z neverjetno požrtvovalnostjo in junaštvom ovenčala čelo z lavorikami, da ta armada zopet izgublja vso svojo slavo pred celim svetom, samo zato, ker se je zahtevalo od nje več, kakor zmore človek. Boj se še sedaj nadaljuje z upapolnimi znamenji. Nobenega vzroka nimamo, da bi obupali. Naši vojaki izpolnjujejo svojo dolžnost. Če madjarski narod, če vsi narodi monarhije, vsa družba naše monarhije izpolnjuje svojo dolžnost tako, kakor zunaj naša armada, tako se tej ne more ničesar več zgoditi. Pretečeni meseci so nas učili, da smemo zaupati na svojo moč in na našega zaveznika. Kako nizkih sredstev se poslužujejo naši sovražniki, ko širijo nemogoča, naj brezmiselne] ša poročila, da bi vojaško in politično harmonijo med nami in našimi zavezniki osenčili in motili. Tu in tam se bojujejo z vso udanostjo avstro-ogrske čete pod nemškim vodstvom in nemške čete pod našim vodstvom. Vsaka nova izkušnja v vojni utrjuje medsebojno spoštovanje. Ravnotako je tudi glede notranjepolitične vrednosti zveze. % Tisza gre v nemški glavni stan. Pred nekaj tedni sem imel priložnost, opazovati v tem oziru neposredno. Na iniciativo zunanjega ministra je došlo do tega potovanja, ne zato, da bi Bog ve kake težave ali neprilike odstranjevali ali konkretna (že obstoječa) vprašanja reševali, ampak zato, da bi v teku več dni trajajočega čisto domačega pogovora obravnavali vsa z vojno in s časom po vojni v zvezi stoječa važna vprašanja. Med temi pogovori nisem mogel konštatirati samo medsebojnega zaupanja in dejstva, da je želja in stremljenje, vzdržati harmonijo (sporazumljenje) in obravnavati vsa vprašanja pri naših zaveznikih ravnotako velika kakor pri nas, ampak mogel sem tudi konštatirati, da vlada med političnimi voditelji obeh velesil popolna harmonija tako glede zaenkratnih kakor poznejših velih političnih vprašanj. To so momenti, ki nas napolnjujejo glede bodočnosti z dobrimi upi in nam dajejo upanje, da bomo še v tem letu zagotovili vse blagoslove častnega miru. Ne samo blagoslov miru, da se bomo povrnili k prekinjenemu delovanju, ampak tudi tisti blagoslov, da bo konec vojske našel madjarski narod v vseh ozirih v močnejšem, jačjem, lepšem in boljšem položaju. (Dolgotrajni viharni eljen-klici in ploskanje.) Ti napori, ki jih je imel narod (madjarski), to junaštvo, te vojaške čednosti, ta požrtvovalen patriotizem, ta jeklena vztrajnost prinašajo narodu (madjarskemu) svoje sadove, in sicer prvič v takem izvenpolitičnem položaju, ki bo za dalje časa onemogočil, da bi se taki slučaji ponavljali. Ne negujemo in nimamo Bog ve kako osvajalnih, pohlepnih načrtov za iz-premembe. Hočemo, da bomo varni, hočemo mir Evrope in neodvisnost malih in velikih držav v Evropi. Za te cilje iščemo pri miru jamstva. Pa tudi glede notranjih razmer v domovini sadovi — o tem sem prepričan — ne bodo izostali. Ogrski narod je tudi v tem oziru zmagoslavno prestal ta veliki poizkus moči v teh velikih časih, da je dokazal, da ima ogrska narodnostna (nacionalna) država ta vpliv, da zedinjuje vse narode te dežele. Ta boj rama ob rami, ki se bije na bojišču in doma v družabnem delovanju vsega prebivalstva te dežele brez ozira plemena, narodnosti in vere z zelo malimi izjemami na tako sijajen način, mora tudi v bodoče prinesti blagonosne sadove. Ta vojna, v kateri je madjarski narod imel tako velikanske napore, bo kot naravni uspeh teh naporov dokazala moč madjar-skega naroda, bo napravila ogrski narod močnejši in mogočnejši. Ta vojna napravi tudi položaj, da bo mogel madjarski narod pustiti svbje sodržavljane nemadjarske narodnosti deležne blagoslova sloge, ljubezni in zaupanja. Pač nahajamo med dogodki te vojne tudi resne pojave. Madjarski narod mora marsikaj sanirati (ozdraviti) in kaznovati, pa hvala Bogu veliko več še po- plačali z delom ljubezni, zaupanja, razumevanja, ki bo v resnici bolj kot dosedaj spojila vse državljane v deželi. Ta vojna bo pa prinesla tudi sadove z ozirom na organizacijo monarhije in na položaj, ki ga zavzema naša domovina v monarhiji. Državna samostojnost madjarskega naroda, njegova tisočletna preteklost in hrepenenje po neodvisnosti so našli leta 1867. okvir, s katerim so se vložili v monarhijo in ki je bil z opravičenimi dinastičnimi vidiki in opravičenim st al iš č e m v el e-sile v soglasju. Ta organizacija je obstajala tudi dosedaj. Svojo moč je pa preizkusila šele sedaj. Nasproti tistim, ki so z ozirom na večja ali manjša pričkanja in slabosti menjajočih se časov v drugi državi monarhije (hotel je menda reči: v drugi polovici monarhije) še vedno kar naprej sanjali svoje stare in le z nevoljo pokopane sanje, nasproti tistim stremljenjem, ki hočejo madjarski narod oropati tega parite-tičnega (enakopravnega) državnopravnega stališča, smo v preteklosti mogli odgovarjati le z negativnim dokazom, da so ti, ki so se delali posebne prijatelje velikosti in moči države, s svojo centralistično politiko privedli monarhijo že ponovno na rob poloma, katerega jo je moral rešiti madjarski narod. K temu negativnemu dokazu se je pridružil še mogočen pozitiven dokaz. Zdaj smo pokazali, koliko da je vredna ta organizacija monarhije (dualizem), koliko da je vredna za madjarski narod zopetna neodvisnost v tej državi. Po vseh šibah te velike vojne, po teh izkušnjah in po vsem, kar je v tej veliki krizi storil za skupne velike cilje monarhije madjarski narod in kar še dela, kar je žrtvoval in še žrtvuje, bi bil vsak, ki bi se hotel zopet povrniti k centralističnim stremljenjem, nevaren norec. Vprašanje o sestavu monarhije je danes že po zgodovini enkrat za vselej odločeno. Sodba je pravo-močna. Državnopravni boji, državnopravna pričkanja v monarhiji niso več na mestu. Madjarski narod mora na podlagi leta 1867. zopet pridobljenega državnopravnega stališča zavzeti mesto, ki j ©zasluži vsled svoje materieine in moralne moči, vsled svoje dejanske energije in vsled te resnice, da se z dobro umevanim interesom monarhije kot velesile, popolnoma ujemajo vsi interesi, vse aspiracije, vse želje in vse težnje madjarskega naroda. Moji ljubi prijatelji! Boj še ni končan. Še veliko hudega dela, še veliko hudih bojev, veliko trpljenja, veliko izkušenj, nas še lahko čaka. V ta boj me vede slovesna zavest, da naroda, ki sam sebe ne zapusti, ne zapustita tudi Bog in usoda. V tem boju mi daje moč zavest, da služim pravičnemu, vzvišenemu in velikemu cilju in da ves narod stoji za mano v združeni, navdušeni moči. Za ta skupen boj madjarskega naroda izprosimo blagoslov božji in pomoč božjo in izprosimo od njega za madjarski narod mnogo, mnogo srečnejših let nego dosedaj.« (Dolgotrajno, živahno odobravanj e, ploskanj e in elj en-klici.) Z bojišč. Berolin, 5. januarja. (Kor. ur.) Wolf-fov urad poroča: Veliki glavni stan, 5. jan.: Zahodno bojišče. Severno od Arras so naše čete razstrelile en strelki jarek v dolžini 200 metrov in pri tem nekaj sovražnikov ujele. Poznejši protinapadi nasprotnika so se ponesrečili. V Argonih je bilo več francoskih napadov zavrnjenih. Francoski napadi med Steinbachom in Uffholzem so bili z bajo-netnimi napadi odbiti. Vzhodno bojišče. V Vzhodni Prusiji in v Severni Poljski je položaj neizpremenjen. Naši napadi vzhodno od Bzure pri Kozlov—Biskupi in južno napredujejo. Tudi severovzhodno Bolimova so prodrle naše čete vzhodno od Ravke preko Humina in višine severno od tam. Dalje južno od Pilice, kakor na desnem bregu Pilice se ni nič izpremenilo. Stanje potov in neugodno vreme sta ovirala naše premikanje. Najvišje armadno vodstvo. Angleško linijsko ladjo »Formidable« potopil nemški podmorski čoln. Berolin, 3. januarja. (Kor.) Uradno se poroča: 1. januarja ob 3. uri zjutraj je eden naših podmorskih čolnov, kakor javlja brezžično, v angleškem Kanalu, v bližini Ply-moutha potopil s torpednim strelom angleško linijsko ladjo »Formidable«. Podmorski čoln je zasledoval in obstreljeval angleški rušilec torpedovk. Namestnik načelnika admiralnega štaba: pl. B e h n k e. Angleška bojna ladja Formidable se potopila. London: 5. januarja. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča: O potopu Formidabla pripoveduje rešen pomorščak to-le: Večina nas se je podala k počitku, ko se je zgodila eksplozija. Ko je kapitan spoznal, da se je zgodilo nekaj resnega, je dal povelje, da se spuste čolni. To je bilo mogoče le na krmilnem krovu, ker se je ladja na to stran nagnila. Ko so rešeni zapustili ladjo, so jih videli mnogo hoditi na krovu, ki so povečini kadili pipe ali cigarete. Kapitan je stal s svojim psom na mostu, s cigareto v ustih. Njegove zadnje besede so bile: «Dobro se držite, ljudje, vse gre dobro, ne strahu; pokažite se Angleže !“ Po potopu ladje so potegnili mornarja nezavestnega iz morja. Francoska admiralska ladja »Courbet« in podmorski čoln »Bernoulli« potopljena. Dunaj, 3. januarja. Iz popolnoma zanesljivega italijanskega vira izve »N. W. Tagblatt«, da se je francoska admiralska ladja »Courbet«, katero je v Otrantski cesti zadel torpedo avstrijskega podmorskega »U XII«, pred Valono potopila. Francoski admiral in večji del posadke se je rešil na druge ladje. Francoski podmorski čoln »Bernoulli« se je tudi potopil. Strah pred našim brodovjem. Ženevski list »Journal« poroča, da so francoski mornariški krogi v skrbeh radi svojega, v Jadranskem morju se nahajajočega brodovja. Zadnji napad avstrijskega podmorskega čolna XII v Otrantski ožini dokazuje veliko agilnost avstrijske mornarice, pred katero francoske ladje niso varne. Zato naj bi francosko brodovje Adrijo sploh zapustilo ter se zbralo rajši pri Malti. Cesarjevo odlikovanje. Cesar je podelil: viteški križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo kontreadmi-ralu Ervinu Raispu pl. Caligi, prideljenemu armadnemu vrhovnemu poveljništvu; v priznanje hrabrega in uspešnega vodenja podmorskega čolna »U XII.« viteški križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo linijskemu poročniku Egonu Lerchu; v priznanje hrabrosti pred sovražnikom na istem podmorskem čolnu je bil odlikovan z redom železne krone III. razreda z vojno dekoracijo fregatni poročnik Ernst Zaccaria. Moštvo je bilo odlikovano deloma z zlato, deloma s srebrno hrabrostno medaljo. Rusko uradno poročilo. Berolinski listi priobčujejo naslednje rusko uradno poročilo z dne 30. decembra, na katero se očevidno nanaša tudi današnji nemški komunike : »Na celi fronti armade, ki operira na levem bregu Visle, je vladal mir, razen pri Bolimovu in Inowlodzu in južno od kraja Majegošč, kjer se nadaljujejo srditi boji. Nemci so prešli pri Boly-movu v ostro efenzivo ter so v silovitem napadu navalili na naše postojanke Bor-zynow in Gurmin. Naše čete so izvršile uspešen protinapad, ki je sovražnika prisilil, da je koncentriral tam v vsej naglici mnogo svojih polkov. Pri Inowlodzu so se naše čete polastile nekaterih sovražnih strelnih jarkov južno od Posede. Po dolgotrajnih, napornih bojih je odbila naša artiljerija tudi srdite nemške napade južno od Malogošča. V okolici vasi Bokajnec se je polastil sovražnik nekaterih naših strelnih jarkov. V Zapadni Galiciji napreduje naša ofenziva. Napadli smo močne sovražne utrdbe južno od Zaklyczyna; naše preko Dukle prodirajoče čete so se polastile važnih sovražnikovih postojank. Tudi južno od Liska smo imeli uspehe. V Karpatih so izvršili Avstrijci več ostrih protincpadov; isto je storila tudi posadka trdnjave Przemysl. Vse te napade smo odbili.« Nemiri v Albaniji. R i m, 3. januarja. (Kor.urad.) »Tribuna« javlja: Bojna ladja »Sardegna« je prispela pred Drač. Listi zanikajo, da bi nameravala izkrcati vojaštvo. Rim, 3. januarja zvečer. (Kor. urad.) »Giornale d’Italia« poroča : Bitka med vstaši in četami Esad paše še traja. Izid je negotov. Vstaši so jako številni, ter imajo mnogo orožja. Esad paša, ki je bil prispel v Drač, da se posvetuje o boljši organizaciji obrambe, je odšel zopet na fronto. Položaj postaja vedno resnejši. Navzočnost bojne ladje »Sardegna« vpliva na prebivalstvo in kolonije pomirjevalno. Srecapolno in Blagoslovljeno leio 1915! Naj bi v tem in v naslednjih letih ostali vsi naši čč. prijatelji in čitatelji M!V\ira“ telesno, duševno in gmotno obvarovani od vsake škode, povzročene po demonu alkoholu! Vsem, zlasti pa mladini, postani nastopajoče leto: leto pravega spoznanja, leto resnega pričetka vsesplošne zdrave tréznosti med slovenskim ljudstvom, ker je treznost trdna podlaga narodovi moči in vrlini. Naj se reformira vtem letu košček najbolj kričeče socialne bede : grdo žganjarstvo in pijančevanje sploh ! V to pomozi nam Bog! „Sveta vojska" za Koroško «Mohorjev dom", Vetrinjsko obmestje 26 Dnevne novice in dopisi. Papež Benedikt XV. za olajšanje usode vojnih ujetnikov. Berolin, dne 2. januarja. Iz velikega vojnega stana se javlja: Med nemškim cesarjem Viljemom in papežem Benediktom sta se včeraj, dne 1. januarja, izmenjali sledeči brzojavki: Njegovemu Veličanstvu Viljemu II. nemškemu cesarju. Zaupajoč v čuvstvu krščanske ljubezni do bližnjega, ki prešinja Vaše Veličanstvo, prosim Vaše Veličanstvo, da bi končali to nesreče polno leto in pričeli novo s činom cesarske velikodušnosti, da namreč sprejme Vaše Veličanstvo naš predlog, da bi se med vojskujočimi se državami izmenjali tisti vojni ujetniki, ki so v bodoče za vojaško službo nesposobni. Papež Benedikt XV. Njih Svetosti papežu, Rim. Zahvaljujoč se Vaši Svetosti za brzojavko, čutim srčno potrebo, izreči svoje zagotovilo, da je našel predlog Vaše Svetosti za olajšanje usode za nadaljno vojaško službo nesposobnih vojnih ujetnikov, mojo polno simpatijo. Čuvstva krščanske ljubezni do bližnjega, iz katerih je pritekel ta predlog, odgovarjajo popolnoma mojim lastnim načelom in željam. Uspeh svete Stolice. Rim, 5. januarja. »Giornale d’Italia« poroča: Sveti Stolici so od Avstro - Ogrske, Nemčije, Turčije kakor od Anglije, Rusije, Crnegore in Srbije došli ugodni odgovori na papežev predlog glede izmenjave za vojno nesposobnih ujetnikov. Francoska je naznanila svoje privoljenje včeraj dopoldne po zastopniku Belgije pri sveti Stolici. Došlo torej ni šč samo njeno oficielno pridruženje. Sliši se, da se bo Francoska v ta namen poslužila kardinala Amet-te ali belgijskega poslanca pri sveti Stolici ali poslanika Barrere. Oficielen odgovor Francije se pričakuje danes zvečer. Čast. gosp. vojni kurat Pavel Žagar je Čast. gosp. profesorju dr. Hohnjecu, kakor poroča »Straža«, iz Kecerpalvagasza na Ogr- skein poslal pismo, v katerem piše med drugim: »Sporočiti mi je nekaj novic. Dne li. decembra je padel gosp. Kompolšek, vojni kurat pri nadomestni mobilni bolnišnici, čeravno znan kot dober jezdec, s konjem vred v blato ter si zlomil pod laktom levo roko. Po svoji stari navadi se pa še vedno smeji ter čaka na svoje ozdravljenje, ki mu je zagotavljajo tovariši-zdravniki v štirih tednih. Domov ga ne pustijo tovariši. — Božične polnočnice smo obhajali med dvema božičnima drevescema v gradu v Ke-rekretu, severoizhodno od Eperjesa. Zunaj so grmeli topovi, pri nas pa je igral med mašo gramofon božične melodije in obilno moštvo in častniki, celo Židi, so peli: »Stille Nacht itd.« Za blagoslov je zadonela večno-lepa* »Sanctus etc.« Drugo jutro dve maši in popoldne: Abmarsch! Vozili smo se do polnoči in ostali v gorski slovaški vasi. Slovenci umemo prav lahko sorodni nam jezik, žalibog pa mladina ne bo znala več tega jezika, ampak samo mažarščino. Druge gospode tovariše Slovence še tu in tam vidim, ali vsaj slišim o njih, a o gosp. Škofiču bodete gotovo več vedeli doma, nego pa jaz. Ker sem pri III. armadnem zboru, vidim vedno vse polno Slovencev, ki se tukaj posebno radi oglašajo pri domačih duhovnikih. — Snega tukaj nimamo, tudi posebnega mraza ne, a danes in že včeraj neprenehoma lije. Pride gotovo sneg. — Ranjencev ne gre mnogo mimo nas. Vasi okoli Bartfe in v Galiciji so vse popolnoma razdejane. Posebno àipe so ponekod popolnoma razbite.« Proštnijska župnija Spodnji Dravograd je razpisana do 11. svečana. Patron je lavantinska škofija. Odgoditev občinskih volitev. C. kr. brzojavni in korespondenčni urad javlja z Dunaja, dne 2. januarja: »Dolžnost aktivnega službovanja v vojni izključuje velik del moških volilnih upravičencev pri volitvah v občinske zastope, da bi se za časa vojaškega službovanja mogli posluževati svoje volilne pravice. Ako bi odpadlo tako znatno število volilcev, bi to lahko v gotovih okol-nostih vplivalo na volilni izid ter dalo tak rezultat, ki bi nikakor ne odgovarjal redni strukturi volilstva. Nadalje pa so tudi aktivno služeče vojaške osebe izvzete od pasivne volilne pravice, da bi torej mnogo klanov občinskih zastopov, ki so že delovali na polju občinske uprave, ne mogli biti znova poklicani v svoje prejšnje funkcije. Vzpričo tega stvarnega položaja je vlada smatrala za potrebno, da izda v soglasju z željami, izraženimi opetovano iz vrst prebivalstva samega, pristojnim deželnim vladam primerne naredbe v namenu, da se udgode občinske volitve, ki bi se morda v bližnjem času morale vršiti po določbah občinskih volilnih redov. Padli slovenski vojaki: Na bojišču v Karpatih je dne 22. novembra m. 1. padel rezervni kadet 27. pešpolka Anton Bregar, pravnik, doma iz Gradca pri Litiji. Zadela ga je granata. Kakor izrecno povdarja poveljnik 27. pešpolka, se je boril z izrednim junaštvom. — Na južnem bojišču je padel dr. Andrej Sosič, odvetn. kandidat v Trstu, eden najdelavnejših mož iz vrst mlajših tržaških Slovencev. — Na južnem bojišču je padel tudi 6. novembra 1914. Mih. Ivanšek, poslovodja tvrdke Stermecki v Celju. Padli praporščak Ivan Žgur je pred svojo smrtjo še lastnoročno naslovil iz bolnišnice v Hatvanu na Ogrskem vojnopoštno dopisnico na »Slovensko omizje« v Celovcu, nameravanega poročila pa najbrž ni mogel več spisati in je dopisnico na drugi strani izpolnil v Hatvanu na božični praznik njegov žalujoči brat Josip, ki piše: Naznanjam Žalostno vest o smrti svojega brata Žgurja, ki je 24. decembra ponoči ob 2. uri izdihnil ®yojo blago dušo. Ranjen je bil v Karpatih t. rn. okrog poldneva in prepeljan v re-zervno bolnišnico v Hatvan. Ranjen je na glavi zelo hudo, ker mu je strel prebil čre-Tm^° na izstf>Pil ven na sencu, ima tudi malo rano na roki čez dlan. Pogojni brat je dopisnico še sam naslovil. Pogreb bo danes v Hatvanu ob 3. uri popoldne. Pogreša se od 16. septembra Anton ^sciunaiz od 7. pešpolka, 14. stotnija. Kdor c-nvj J ° njeni, naj blagovoli to sporočiti nje-Korofko"1^ Heleni Oschmalz, pošta Miklavc, Ml id^nrx0 sl°venskega vojaka svoji materi. našega mišljenja, Jakob Resman iz Št. Jakoba v Rožu, je pisal svoji materi, ko je odhajal na severno bojišče, dobesedno to-le ginljivo pismo: »Draga, ljuba mati! Prišel je trenutek, da se moram ločiti od domačih tal in se podati v boj za domovino in cesarja. Usoda mi je določila, da moram staviti svoje življenje na tehtnico. Določil je vse to naš Stvarnik. On bo odločil, da pridem zdrav ali bolan v Vašo sredo ali pa da me ho pokrila črna tuja ali pa domača gruda. Vse to je mogoče in edino od Njega je ' vse odvisno. Udajmo se torej v voljo Onega, ki odločuje nam srečo ali nesrečo. Bodite potolaženi in prosite Njega, da se zopet zdravi snidemo. Zanesite se, da gotovo, naj bo v nesreči ali ne, in v največji nevarnosti se bom priporočal zmirom Njemu, ki mi je določil živeti. Torej Vas, draga mati, še enkrat v duhu poljubljam in z vso sinovsko ljubeznijo pozdravljam in Vam, dragim staršem izrekam za vso ljubezen in za (preveliko požrtvovalnost, ki sem jo v preobilni meri prejemal od Vas, najiskrenejšo zahvalo. Prosim, da mi vse odpustite, če sem Vas kdaj v mladeniški lahkomiselnosti vedoma ali nevedoma razžalil. Koder bom hodil, Vam bom, če bo le mogoče, pisal. Grem z mirno in čisto vestjo, pripravljen, na boj za domovino in z zavestjo, da me ho spremljal povsod Vaš materin in očetovski sveti blagoslov in da me bo Boc vrnil zopet zdravega na duši in telesu v Vaše drago naročje. Če pa to ne bo mogoče, pa vedite, da se vidimo zagotovo nad zvezdami, kjer ni nadlog in kjer vlada večni mir. Sedaj Vas, drage starše še enkrat, tako tudi drage sestre in brate, z vso sinovsko in bratovsko ljubeznijo pozdravlja in v duhu objame Vaš Jakob.« Št. Lenart pri Sedmih studencih. (Junaške smrti) je umrl dne 13. decembra na severnem bojišču Janez Pinter, p. d. Knezov Hanjžek na Ločilu. Bil je tih in priden fant. Naj mu bode daljna gališka zemljica lahka! — Vojnega posojila se je podpisalo pri našem poštnem uradu 48.150 kron in pri hranilnici 9400 kron, torej skupaj 57.550 kron, gotovo lepa svota za ta majhni okraj. Sinčaves. (Dražb a.) Pri okrajni sodniji v Doberlivasi s» dne 25. januarja 1915 ob 10. uri dopoldne dražbenim potom proda pd. Knezova kmetija v Peračici. Izklicna cena ležnin 8735 K 31 vin., pripadnin 151 K. Najnižja ponudba 5924 K 20 vin. Pliberk. (Dražba) za Rešovo kmetijo v Pudlah se vrši dne 17. svečana 1915 ob 10. uri dopoldne pri okr. sodišču v Pliberku. Izklicna cena 20.833 K 44 vin., — najnižja ponudba 14.019 K 63 vin. Razno iz vojne. Šest novih angleških armad. London 2. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Formiranih je bilo šest novih armad, vsaka po tri armadne zbore. Poveljniki bodo: poveljnik prvo armade general Haig, druge general Smith-Dorrien, tretje general Hunter, četrte general Jahn Hamilton, pete general Leslie Rundle in šeste general Bruce Hamilton. Pekel gori! Magdeburška »Volksstimme« priobčuje iz pisma nekega na Ruskem Poljskem se bojujočega prostovoljca sledeče: Stare božične pesmi, a vedno mlade, se glase zopet — kako dobrodejno nasprotje k običajni vojni glasbi! Ali jih je prinesel veter sem- kaj iz domovine? Te pesmi se razlegajo po samotnih, mrzlih podzemeljskih duplih, ki jih imenujejo bivališča ter jih navdajajo z mirom. Komaj pred eno uro so avstrijske motorne baterije popolnoma blizu nas razstrelile neko tovarno, da so je sedaj same ruševine, sedaj pa že plava neko božično razpoloženje po našem taboru. Prej nisem nikdar bogzna kako cenil božičnih pesmi; sedaj pa, ko nam beseda »harmonija« vzbuja s toliko spominov, me v resnici ganejo te enostavne pesmice, ki jih prepevajo hrapava moška grla. Tu sedi oni, ki s trdimi rokami prijemajo za kopito, ki ob drugi priliki z bajonetom naskakujejo sovražnika, kakor otroci mirno okoli lojene sveče, z rokami, sklenjenimi okoli kolen, pobožno zatopljeni v spomine ... Tako presanjarimo čas do večerje. Potem se ugasne luč in vsak skuša zaspati. Pač ga ni med nami, ki ne bi sanjal o božiču doma. Kar naenkrat vzplapola plamen in zadoni klic : Gori ! gori! S strahom gleda vsakdo, kako se mu bliža ogenj, pograbi v oni zmedenosti prvi kos svoje opreme in si misli: zbogom! Izhod je namreč samo eden iz tega podzemeljskega dupla, ki je že polno dima in ognja, in še ta izhod je bilo komaj najti s pomočjo električnih žepnih svetilk. Jaz sem bil eden prvih pri izhodu, bos, v desni telečnjak, v levi pa plašč, šotorno pokrivalo in škornje. Naenkrat sem bil zunaj, morda deseti, kakih trideset jih je še prišlo, zadnji pa niso mogli več najti izhoda. Par pogumnejših je skočilo nazaj v duplo in so jih izvlekli ven. Bili so vsi rešeni. Tedaj pa je tudi že vse bilo v plamenu. Kopali smo kakor besni, toda rešiti se ni dalo nič več, delo, za katero smo se trudili dneve in dneve, je bilo uničeno. Čez nekaj časa se je pričelo v ognju strahovito pokanje. Patroni so začeli pokati in to pomeni nekaj, kajti v naboj-njači jih je 130, v telečnjaku pa 150. V tem je že prišla polusedma ura zjutraj. Vzhajajoče solnce je razgledalo le še kup razvalin, okrog njih pa naš voj srepih pogledov, deloma brez šlemov in plaščev. Poiskali so si zopet svoje lopate in si začeli kopati novo bivališče. Odlikovanje italijanskega ministrskega predsednika. Rim, 30. decembra. (Kor.) „Agenzia Stefani11 javlja: Kralj Viktor Emanuel je podelil ministrskemu predsedniku Salandri Anuncijatin red. Najnovejša poročila. TARNOW ZOPET V AVSTRIJSKI POSESTI. Krakov, 5. januarja. »Nowa Reforma« poroča: Avstrijci so v soboto po zelo silovitem boju zopet zasedli Tarnow. Ruske izgube so bile silovite. NEMCI PROTI VARŠAVI. — 1400 RUSOV UJETIH. Berlin, 6. januarja. Veliki glavni stan poroča: Na vzhodni meji in na severnem Poljskem tudi včeraj ni bilo nobene izpre-membe. Na Poljskem zahodno od Visle so naše čete prodrle do reke Suha, potem ko so vzele več sovražnih opirališč. 1400 ujetnikov in 9 strojnih pušk je ostalo v naših rokah. Na vzhodnem bregu reke Pilice je položaj neizpremenjen. Najvišje armadno vodstvo. Izvleček Iz voznega reda državne železnice od 1. decembra 1914. Celovec—Jesenice—Trst c. kr. drž. kolodvor. P. 13 P. 15 S. 7 P. 11 P. 17 P. 28 P. 12 S. 8 B 16 P. 18 1 7-50 11-47 3-45 4-20 11-11 odh. Celovec, gl. kol. . . doh. 7-42 9-56 12-36 4-05 10* 22 8-17 12-14 406 4-50 11-12 doh. Svetnavas .... . odh. 7-14 9-25 12-17 4-37 9-12 8-42 1-27 * 5-20 * Borovlje 6-42 8-55 312 9.12 8-55 12-56 4-30 5-33 12-22 » Podrožca . • . . 6-38 8-56 11-55 3-04 9-22 9-50 3-38 * — * * n Beljak, gl. kol. . . • — 806 12-42 •_ 9-21 200 4-55 6-aa 1-11 77 Jesenice 6-10 8-20 11-14 2-18 8-22 . 3-08 • • * >♦ Trbiž • 707 » 503 vlak 1M6 * 8-12 7-35 » Ljubljana .... • 600 • 11-30 6-22 * 9-ai • * * — * 77 Opatija, d. k. . . . * • • * 8-20 * *10- Ui • • * — ‘ odL Reka * 7-50 • 9-35 2-26 5-00 6-ai l-n Jesenice 3.22 7-56 11-10 1-58 8-22 9-51 2-48 5-13 7.12 2-21 doh. Bled 3.21 7-37 10-56 1-41 8-iS 11-52 4-49 6-M 9-22 4-21 Gorica, drž. k. . . 12-21 5-12 9-00 11-18 5-58 200 7-22 8- « 11-22 7-25 77 Trst, drž. k. . . . • 77 10-22 * 7-30 905 3-56 Hranilno in posojilno društvo v Celovcu .. uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in —.. . praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. RUSKI CAR PAPEŽU. Rim, 7. januarja. »Osservatore Romano« objavlja brzojavko ruskega carja Nikolaja papežu, v kateri čestita sv. očetu, da je sprožil to tako plemenito misel in izjavlja, da se rad pridružuje človekoljubnemu predlogu, da se izmenjajo za vojsko nesposobni vojni ujetniki. Car Nikolaj končno zagotavlja papeža svojega velikega spoštovanja in simpatije. AMERIKA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO Z JAPONSKO. Praga, 5. januarja. »Grazer Tagblatt« priobčuje naslednjo dopisnico nekega nemškega dijaka, ki študira zgodovino na vseučilišču v Cambridge (Massachussets) : »Zame kot zgodovinarja je sedanji svetovni položaj zelo zanimiv. V Ameriki se sedaj pripravljajo na vojno z Japonsko. Na moji univerzi se je že ustanovila dijaška stotnija s strojnimi puškami. Književnost. Vabilo k občnemu zboru ki ga priredi Bekštanjska posojilnica na Svečnico, dne 2. februarja 1915, ob 3. uri popoldne pri Pložu v Ločah. DNEVNI RED : 1. Poročilo o delovanju posojilnice in odobrenje računskega zaključka za leto 1914. 2. Razdelitev Čistega dobička. 3. Razni nasveti. Bekštanjska posojilnica v Ločah registrovana zadruga z omejeno zavezo. Abstinenca je vir zadovolf--- nosti in mirne vesti! -- Organist z dobrimi spričevali, od župnega urada toplo priporočan, sprejme službo takoj, tudi samo začasno. Več se izve pri župnem uradu v Hodišah. Po HajviSjem naročilu Hjeo. c. in kr. Apost IfeličaiMa za vojaške preskrbovalne namene. Ta denarna loteriia Ima 21.14S dobitkov v gotovini v skopni vrednosti 825.000 kron. »Novi Pridigar«, II. zvezek, z bogato tvarino trajne vrednosti, je izšel. Praktičen župnik na deželi obravnava vseskozi času primerne in zanimive predmete. Mnogi so list vrnili, sodeč po drobnem I. zvezku, češ da je predrag. II. zvezek obsega 8 pòi, sledeča dva bodeta še obilnejša. In IV. zvezek bo zlasti dobrodošel dušnim pastirjem na deželi: s temeljitimi, stanovskimi nauki, mnogimi govori v pričuj »črnosti Najsvetejšega, z domoljubnimi in pridigami o primi-cijah, o pogrebu župnika itd. — Naročiti morejo le duhovniki. Uredništvo in upravni-štvo na Pragerskem (Pragerhof, Štajersko). Loterijske številke: Trst, 30. decembra 1914 : 35, 81, 39, 51, 25. Dunaj, 1. januarja 1915: 43, 76, 80, 51, 70. Zahvala. Ogromna udeležba ob pogrebu milostljivega, prečastitega gospoda Florijana Isop Inful. prošta, kn. šk. konzist. svetovalca, dekana Itd. nam je dokaz, kako ste ljubili in visoko spoštovali blagega pokojnika. To in tudi mnogoštevilni pismeni izrazi sožalja so nam velika tolažba v bridki izgubi. Zato izrekamo tem potom vsem najtoplejšo srčno zahvalo. Bog plačaj ! Žalnjoči ostali Spodnji Dravograd, 5. januarja 1915. Absolatno zajamčeno pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 — 60 K, letnik 1913 po 40 — 45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina. Sortirano vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, „ZelenH po 80 K. — V zalogi je tudi troplnsko žganje liter po K 2-30. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo ■e zanesljivi zastopniki za razprodajo. Kmetijsko društvo v Vipavi. Glavni dobitek znaša 200.000 kron Žrebanje se rrši javno na Dunaju dne 28. jannarja 1915. Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju III., Vordere ZollamtsstraBe 5, v loterijskih kolekturab, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. glavnega ravnateljstva drž. loterij (oddelek za dobrodelne loterije). ............................................................................................................ ! Čevljnrcha zadnja i v Mirnu { I I 1 I prosi cenjene odjemalce, naj prenehajo z naročili, ker so zaloge civilnih čevljev popolnoma pošle. Zadruga dela namreč že pet mesecev izključno le vojaške čevlje. = r; 1 Prosimo cenjene odjemalce oproščenja, ker vsled velikega dela ne moremo odgovarjati na naročila. Cenjenim odjemalcem javimo tudi, da smo tudi v bodoče obloženi z vojaškimi naročili. I I lilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIhS podružnica Ljubljanske kreditne banke v Jelovcu. Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000'—. % Burns vloje na miiižice se olire-stujeio po od dnevi vIoqi do dneva vzdioa. Rentni davek piada banka sama. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptaje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgnbi. Vlnknlnje in devinkuluje vojaško ženitnlnske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trstu, Sarajeva, Gorici in Celja. Denarne vloge v tekočem računu obrestujejo se: po dogovoru od ^ naprej. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž, posl. — Tiska Kat, tiskarna T i » ,1-» 1