«fc .m. Hi, •----- _
Mmstvo m opraunlstuo:
Maribor. Korošice ulice 5.
»STRAŽA“
izhaja v pcmdeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
X «redniktvom se more govoriti Tsrk d*n od 11.—12. ure dopold.
Telefon St. US.
SBFDfinina listu:
Celo leto.............12	K
Pol leta...............6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno............... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih osna* nilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 96.
Maribor, dne 16. avgusta 1911.
Letnik III.
Državna obrtna šola v Ljubljani.
Višje obrtništvo, ki se loteva težjih nalog, Id se bliža umetnosti ter jo tuintam tudi obsega ip ki vsled tega zahteva temeljiteje in fineje strokovne izobrazbe, je našemu kmečkemu ljudstvu š.e skoro docela neznano. A tudi na tem polju potrebujemo svojih ljudi, Če se hočemo enkrat nemškega jerobstva vsaj kolikor toliko, otresti. In v tem smislu opozarjamo slovenske stariše, ki imajo otroke, kažoče veselje in nadarjenost za višje obrtništvo, opozarjamo pa tudi odrastle, ki se hočejo izpopolniti, da se dosedanja c. kr. u-metno-obrtna Šola v Ljubljaini s pričetkom prihodnje* ga Šolskega leta, to je jeseni, preosnuje v c. kr. državno obrtno šolo sJtavbne, mehanično-tehnične, elektrotehnične in umetno-obrtne smeri, ki bo našim razmeram in potrebam bolje ustrezala.
Npva obrtna Šbla bo imela šest oddelkov in ti
bodo:!
1.	staVbno-obrtna šola,
2.	strokovna šola za lesno in kameneno kiparstvo,
3.	javna risarska in modielirska Šola za mojdtre in pomočnike,
4.	’ enoletni mojstrski kurz za mizarstvo,
5.	ženska obrtna šola za belo šivanje, za Šivanje oblek in za umetno vezenje,
6.	kurzi za izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah.
1.	Stavbna obrtna Šola ima namen, podajati pomočnikom ini mojstrom zidarskega, tesarskega in pa kamnoseškega obrta ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga za uspešnejše delovanje in j obrtovaJnje. Osobito je temu oddelku odločena tudi naloga, pripravljati in usposobi j ati za zakonito predpisane mojstrske izpite.
Sola obsegal pripravljalni, 1. in 2. tečaj. Kot redni učenec more vstopiti v pripravljalni tečaj prosilec, ki je star 17 let in se izkaže z učnim izpriče-valom zidandkega, tesarskega ali kamnoseškega obrta, poleg tega pa s tolikim znanjem, da more šolo z vspehom obiskovati. V obče se zahteva znanje, kar koršno se pridobi z obiskom dvorazredne obrtne nadaljevalne Šole.
PODLISTEK.
Žrtev spovedne molčečnosti.
(Kcmeo.)
.„Kdo pa je sum obrnil na-me ? Kdo je našel puško in ovadil dogodek?“
Na to ne dobi odgovora, po molku pa Še pristavi:
„Ker nočem nedolžnega niti za trenutek sprar viti v zadrego, hočem zamolčati misel, ki mi je ravno sedaj Šinila v; glavo — bilo bi to grozno.“
Uradnik se vzdigne ter reče z resnim, mirnim glasom:
;„|Gospod župnik, obstanite, Vi ste ustrelili tega oskrbnika!“1
Župnik se mirno in samozavestno vzdigne, odkrito in jasno pogleda uradnika ter reče:
„Bog ve, da takega dejanja nisem storil, jaz o tem ničesar ne vem, jaz sem nedolžen!“
„Ali se niste prej z umorjenim možem vaše nečakinje pričkali in prepirali?“ povzame uradnik.
„Bil sem zoper to ženitev, vedoč, da moja nečakinja s tem možem ne bo srečna in to se je uresničilo. Oba sta bila) kaj nesrečna? Njemu, pa tudi nečakinji sem krivdo očital, da bi ju poboljšal.“
„iVi torej zanikate, da bi bili Pjetrova sinoči u-strelili ?“
„Jaz ga nisem umoril.“
„No, povejte pa, kje ste bili v tistem času, ko se je zgodil umor?“
župnik prebledi. V tem usodepjolnem času je on izvršil tajni krst.
in-Jaz, jaz sem bil — ah, — o tem Vato ne morem povedati ničesar“, spregovori slednjič, v,Ah ste bili doma?“
„Ne!“
r|Je-li kdo šel z Vami?“
V	1. tečaj se sprejemajo poleg takih učencev, ki so vspešmo dovršili pripravljalni tečaj, tudi pomočniki, ki se izkažejo s ppimerno višjo, pripravljalnemu tečaju enakovredno izobrazbo.
V	2. tečaj se sprejemajo s^mo taki učenci, ki so
1.	tečaj dovršili z ugodnim. vspehom.
Strokovni šoli za lesno in kameneno kiparstvo je namen, izvežbati obiskovalce za lesno in kamene-n,e kipanje s posebnim ozirom na cerkvene potrebe.
Sola obsega tri razrede. Za sprejem v 1. razred je potrebno, da je prosilec 1. dosegel 14. leto svoje starosti, ali da jo bo dosegel še v teku dotične-ga leta, v katerem je bil sprejet, in 2. da je dovršil z zadostnim vspehom dva razreda kake rokodelske šole, ali 3. razred meŠČai(sk!e Šole, ali 3. razred kake srednje Šole. (Pri učencih1, ki prestopijo iz gimnazije, se neugodni redi iz latinščine in grščine ne jemljejo v poštev.)
Za vstop v kak višji razred mora prosilec s sprejemnim izpitom dokazati, da ima 'ono znanje in one spretnosti, ki odgovarjajo vsaj učnemu smotru prejšnjega razreda,, oziroma prejšnjih razredov.
3.	Javna risarska in modelirska šola daje samostojnemu obrtniku, pomočniku in absolViranim u-čencem zavoda priliko, da se vadijo v risanju in modeliranju, v kopiranju in izumljenju umetno-obrtnih stvari.
Prosilec se more izkazati, d!ai je ali zaposlen pri kavern obrtniku, ali samostojen obrtnik.
4.	O: enoletnem mojstrskem kurzu Š|e ne vemo nič natančnejšega povedati.
IS.	V ženski obrtni. Šoli bode v vsakem imenovanih treh oddelkov pouk trajal dve leti.-
6.	O! kurzih za izobrazbo učiteljev n,a) obrtnih nadaljevalnih šolali se podrobnejša določila vsako leto neposredno naznanjajo Šolskim vodstvom ter razglašajo po listih.
Stanujejo in hranijo se učenci in učenke izven zaivoda po mesitu. Pri izbiranju stanovanja je treba največje previdnosti; ker ravnateljstvo boljša in zanesljiva stanovanja pozna, svetujem starišem, da se v tej zadevi obrnejo do ravnateljstva, ki je 'drage volje pripravljeno, jih s svojimi izkušnjami podpirati.
Revni, a zelo pridni učenci utegnejo tudi dobiti kakih podportoda odločno svarimo, da se kdo že naprej zanaša na nje.
Ker še nista program in učni načrt za novo državno obrtno šolo definitivno odobrena in ker še ni
„Ne!“
JAli greste ob tem času z doma?“1 i„)Ne — samo Če me zove službena dolžnost.“ „Zadnje se pač ni pripetilo — zato Vas Še enkrat vprašam: Kje ste bili ob Času umora? Povejte mi priče, da ste bili drugje, kakor na kraju žalostnega dogodka — potem ste prosti.“
Župnik nato molči.
.„jVkljub vsemu temu nisem kriv“', pravi, „če pa Bog dopusti, sem pripravljen tudi po nedolžnem trpeti !w
„Vi ste morilec!“', pravi sodnik, „(Vi in noben drugi; peljite ga v ječo'!“
III.
Nekaj dni pozneje se odpro vrata, na celici jetnikovi in Vstojpi pomožni organist ter ob enem državni učitelj iz župnikovega okraja. Začuden svečenik povzdigne svoje oči. Zakaj neki k njemu pride ta-le mož? Ruski višji uradnik je bil tega Človeka v kljubovanje župniku nastavil v Oratovu, da bi duhovniku nagajal. ,To je pomožni organist tudi delal. Na razne načine je hujskal proti zvestemu župniku in ga črnil pri ruski vladi. In sedaj pride ves potrt k njemu ter se vrže solzen k nogam župnikovim.
hiO, gospod“, vzdihne, zakrivajoč si obraz, „pomagajte mi najti dušni mir, poslušajte mojo spoved!“ Trpeči župnik ima sočutje s trpečim.
Pol ure, tri četrt ure je minulo, da se zopet ječa odpre. Bled in zbegan izstopi organist 5p se hitro Oddalji. Zunaj pred kaznilnico pa se še enkrat ozre s porogljivim pogledom proti omreženemu oknu te-r zamrmra:
„Zdaj so mu usta zavezana, sedaj sem brez skrbi.“
Župnik kleči v svoji celici. Zakril si je z rokama obraz in molil in večkrat vzdihoval:
„Ne moja, ampak Tjvoja volja, daj milost, — o Gospod, k temu, kar ukazuješ; naloži mi, kar je Tvoja sveta volja!“
mogoče določiti dneva otvoritve, bode ravnateljstvo vse potrebne podatke o pričetku šole in o vpisovanju svoječasno objavila po listih. Gpozarjamo torej na to.
Hmeljarji, pozor!
Hmeljarji sedaj lahko sprevidijo, da nimajo med liberalci prijateljev. Kajti prijatelji se pokažejo in pomagajo v nesreči. Liberalni savinjski matadorji imajo najtesnejše zveze z onimi, ki nočejo razveljaviti predprodaje, ampak se je krčevito držijo. Kaj so ti matadorji storili sedaj v blagor hmeljarjev? Niti koraka niso storili, da bi bile predprodaje razveljavljene in trgovina s hmeljem zopet prosta.
Že davno bi bila naloga žalskih liberalnih mogotcev, da bi izdali vsaj prodajalne liste za hmeljarje. Sedanji listki so narejeni le za kupca in se navadno glase: „„'Prodal sem Vam danes od letošnje trgatve . . . hmelja . . . pp ceni ... za 100 kg na račun ter prejel od Vas . . . reci ... v gotovini. Zavežem se, oddati Vam prvobrano, zeleno, pravilno spravljeno in dobro posušeno blago.“
Tukaj je vse polno zanjk, v katere se lahko vjame hmeljar, ako je kjupčija, zanj neugodna. Videli smo nekatere prodajalne lističe ogrskih hmeljarjev, kjer teh zanjk ni. Vprašamo javnost, zakaj žalski prijatelji kmeta niso storili že davno tudi v tem oziru svoje dolžnosti? Odgovor: ker so liberalci in so tudi mnogi sami mešetarji.
Letos je Slovenska kmečka, zveza zasadila svojo zmagoslavno zastavo v Savinji&iko dolino. Takoj je začela tudi boj proti mešetarjem in njihovim mahinacijam. Kdor je prijatelj ljudstva, naj podpira ta boj. Osobito se nam naj naznanijo sedaj imena istih kupcev, oziroma prekupcev, ki na prijazno prigovarjanje nočejo razveljaviti predprodaje in zvišati cen.
V boi proti vsem izkoriščevalcem ljudstva!
Češki katoliški shod.
Glasom poročil je letošnji velfki češki katoliški shod v Olomucu največji in najsijajnejši, kar se jih je vršilo v Avstriji. Kakšen je bljl triumf svobodomi-seloev, ko so katoliški Cehi izgubili par mandatov. Menili so, da imajo že prosto roko, da, prodira njih misel, pa kruto so se zmotili!' Katoliška ideja se vedno bolj razširja in utrjuje med češkim narodom.
_ Cez šest tednov je bila obravnava. Župnik se brani povedali, kje je bil med usodepolnim časom, in istotako, če ima koga na sumu. Zagotavlja pa edino svojo nedolžnost; toda zastonj. Vse govori za njegovo krivdo. Sodišče po kratkem posvetovanju spozna župnika KobiloviČa iz Oratova krivega umora in ga obsodi v dosmrtno prisilno delo v sibirskih rudnikih.
/„Volja božja naj se zgodi“, je zadnja beseda župnikova, „po bedi in bridkosti na zemlji firide kmalu blaženstvo, ki fc)o prineslo jplačilo in opravičenje. Dotlej bom z božjo pomočjo prestal sramoto in trpljenje.1*
IV,
Nekega dne po tej obsodbi stopi v ječo k župniku njegov dekan ter mu veli vstati, ‘da mu prečita odlok njegovega Škofa Borovskij,a| iz Žitomierza. S tem listom višji pastir izreče veliko ekskomunikacijo (izobčenje) nad duhovnikom, obsojenim radi umora, ter mu odvzame duhovsko posvečenje.
/„(Poljubim roko svojemu škofu“, vzdihne izobčenec, kom.tjj se premagujoč, ,„|on ne ve, ne ve, Bog me bo — “
Ubožeo se žalosti zgrudi.
Da je med tem njegova mati umrla, mirno sprejme vest, rekoč:
JO, sedaj že ve, da sem in zakaj sem nedolžen.“
Cez nekaj tednov pozneje nastopi Četa kaznjen-cev, dva pa dva zvezana, peš pot v daljno Sibirijo. Bilo jih je okrog sto. Med njimi je nekdanji župnik iz Oratova. Z zadnje višave, odkoder se je videla še 7*e|>^Va VaS’ se ozre Pr°tt njej s tihim pozdravom: Z Bogom!, a neusmiljeni kozak ga sune s kopjiščem ter požene dalje.---------
Dvajset let je poteklo;. V oratovski župniji pa-stiruje že davno drugi župnik. Oirgljavec je bil še v tem kraju, a je pohajal bolan in nemiren okrog. In njegova žena, nečakinja obsojenega! župnika in vdova umorjenega Pjetrova, katero je bil kmalu po nje-
Pri zborovanjih ni prišlo do večjih nemirov. A sicer se je pričakovalo to in ono, vendar pa so vodstva nasprotnih taborov izdala parolo, da se ne sme motiti slavnostnega sprevoda; vkljub temu pa se poroča, da so sociji in liberalci ponekod pobijali sipe.
Udeležba je bila nad vse sijajna. Kakor smo že poročali, je došlo v Olomuc 14 poseblnih vlakov iz raznih sosednih dežel. Skupno število vseli udeležencev je 40.000 oseb.
Cerkveno slavlje v nedeljo dne 13. t. m. je vodil olomuški knez in nadškof dr. Bauer, ki je celebri-ral tudi pontifikaino mašo. V cerkvi je pridigava! prelat dr. Ehr map, na Stolnem trgu je govoril profesor olomuške teološke fakultete dr. J van Kubiček, zunaj na trgu je maševal kraljevo-graški škof dr. Jožef Do-iibrava. Pri cerkvenem slavlju so tvorili češki Orli Špalir.
Po kosilu so odredili manifestačni obhod, kateremu so korakale na čelu češke telovajdkinje (300), Češki Orli (700), katerim so sledile mladinske organizacije. V slikovitem sprevodu je bilo videli tudi Slovake. Splošno pozornost pa je vzbujala, slovenska deputacija z zastavo S. K. S. Z., ki so jo Cehi poz'drar vili z velikanskim navdušenjem. Mnogoštevilno so došle češke žene, katerim so sledila razna društva), zastopstva in korporacije. V sprevodu je bilo 70 zastav in 12 godb. Došli so vsi 'češki cerkveni in svetni dostojanstveniki. Občinstvo je cerkvene kneze burno pozdravljalo. Do nemirov od strani 'Nemcev ni prišlo, za ka\r so skrbeli reditelji. Ko je prišel sprevod pred cesarjev spomenik, so uprizorili udeleženci velikanske ovacije cesarju in cesarski hiši, češki Orli pa, ki so korakali na Čelu sprevoda, so položili na vznožje spomenika lovorjev venec.
Popoldanskai slavnost je obstajala v manifestacij škili shodih čeških delavcev, kmetov in mladinskih organizacij. Govorili so poslanec docent Ivan Sra-mek, poslanec N. Silinger, predsedniki čeških mlad. organizacij J. Dorotec, škof dr. Wisnar, znani voditelj Slovakov P. Andrej Hihita ter urednik Supka.
Drugo slavnostno zborovanje in nedeljska zborovanja so se vršila v najlepšem redu. Zborovali so češki kmetje, mladinske organizacije, učiteljstvo, vse-učiliško in srednješolsko dijaštvo, katoliška inteligenca, obrtniki in marijanske, kongregacije. Majnifestač-ni shod je pozdravil načelnik Poljskega kola, poslan. Bilinski.
V pondeljek dne 14. avgusta dopoldne se je nadaljevalo zborovanje tretjega reda; govorili so prof. Jindra, profesor Kadlcak in drugi. V terezijanski hiši se je vršilo zborovanje inteligence. Docent Sramek je v govoru zahteval, naj katoliška inteligenca odločneje posega v javno življenje; govoril je tudi dr. Hruban. Na shodu obrtnikov šta govorila referent Zboril in krojaški mojster SedlaČek. Impozantno je bilo tudi zborovanje marijanskih kongregacij.
Zvečer dne 14. avgusta je bilo'v Češkem Nar. domu slavnostno zborovanje, govorili so: učit. Bartes, poslanec Samolik, slovaški poslanec 'Junga in drugi.
Katoliškega shoda Cehov so sle izmed Slovencev udeležili tudi poslanca Gostinčar in Jarc ter zar stopniki k at oli škb-n ar odn efg a dijaštva, med njimi jurist Anton Ogrizek iz Štajerskega.	'
govi smrti vzel v zakon, preklečala je po cele ure v 'cerkvi moleč in se solzeč.
In, onstran v trgu, v hiši uradnika, čegar mar lo hčerko je že davno pozabljeni župnik Kobiiovič krstil y tihi noči, vlada velika, tajna žalost. Iz zapažene sobe se Čujejo tožni glasovi i,n 'pretresljivi klici; vmes se ntezločijo kakor od blazne ženske posamezne besede: o krstu, o katoliškem duhovniku, o (pravoslavnem papežu, v presekanih stavkih.
„Uboga, uboga mamica“, vzdihuje vmes bleda, okrog 20 let stara'deva, nekdanja krščenka, in pristavi :
„Kaj ne, Čača, ko bo Ivanka polnoletna, pbtem sme v samostan. Hočem ljubemu Bogu žrtvovati svoje življenje, da bo mamica zopet zdrava in ti čača, zopet vesel?“
In sivi uradniki je pokimal ter žalostno pritrdil z „da.“ Ah, saj je vedel1 predobro, da je s svojim strahopetnim molkom oratovskega žnpnika spravil v nesrečo in da je vsled tega njegova soproga prišla ob pamet.
Bilo je pozno v noč, daj je novi župnik oratov-ski 'stal ob smrtni postelji organista in državnega u-Čitelja, ko ga je bil ravno previdel s dvetimi zakramenti za umirajoče. Sedaj odpre vrata in povabi že čakajoče starešine in uradnike, naj vstopijo in čujejo, kar jim ima umirajoči naznaniti. In sedaj spozna vse: da je ustrelil oskrbnika Pjetrova zato, da bi mogel vzeti v zakon njegovo vdovo; da pa je sum obrnil na župnika in slednjič, da se je umora izpovedal župniku.
(„{Vedel sem, da duhovnik rajši umrje kot hudo-delnik, kjaßcor da bi prelomil spovedno molčečnost!“, skesano pristavi, „pisem se varal, Bog mi bodi milostljiv!“
Kmalu nato je umrl.
Sodnija takoj razveljavi svojo razsbdbo proti mučencu in zaukaže njega osvoboditev.
Ko Čez tedne oicHok dospe, v Sibirijo, ondotni višji uradnik zmiga z ramami, rekoč:
„Prepozno; mož je že štiri leta mrtev. Težko delo v rudnikih ga je pobralo. Skoda, bil je tako tih in priden in je neprenehoma molil. . .“
Katehetski sestanek v Zagrebu.
Zagreb 11. avgusta 1911.
3.	dan, v sredo zvečer, je ljubljanski katehet Čadež predaval v kat. kazinu o Juvenalovam Mens sana in corpore sano. Vzgojitelj zabrani vse, kar bi otroku škodilo na zdravju, utrjuj um in telo. Primerna bodi hranitev, obleka, razvedrilo, telesne vaje, igre otroka. Varuj ga pred alkoholom v kakoršni koli obliki.
4.	dan, 10. avgusta.
V omenjeni šolski dvorani je zagrebški katehet Strižić predaval o „slobodni školi“, ki straši tudi že med hrvaškimi učitelji in po raznih listih. Caveant consules! — Dr. Demšar iz Ljubljane je prosto govoril „Resnica nad vse“. Katehet nauči otroke, da ni vsak greh velik, pojasni mu razloček med dolžnostjo in svetom, pouči ga o slabih nagonih, odpravi mu vse zmotno naziranje glede vesti. — Nato je dr. Cenkič imel praktično katehezo z dečki o 9. členu vere. Kateheza ni vseh zadovoljila. Nato je bila v samostanski cerkvi zahvalna pesem z blagoslovom. Obiteljski večer je izostal. Vršil se je pa velik komerz v dvorani „Kola“ povodom zedinjenja hrvaških strank.
Splošna sodba o tem petem katehetskem shodu: Čas, najhujša vročina in suša, ni bil najprimernejši. Udeležba od strani Hrvatov bi bila lahko večja. Pač pa so Slovenci rešili svojo čast z udeležbo in temeljitimi predavanji. Zato so pa tudi vživali bratsko gostoljubje v hrvaški prestolnici. V tem Hrvati nedosegljivi. K zadnjem obedu je prišel tudi koadjutor dr. Bauer. Popoldne vse dni so nam Hrvati razkazovali znamenitosti svoje postolnice, Strassmajerjevo galerijo, Maksimir, groblje in dr. Za nas nenavadno je bilo tudi to, da se je vseh predavanj udeležilo lepo število laikov, tudi vseučiliških profesorjev, ki so spretno posegali tudi v debato. Podrobnosti in oceno posamnih predavanj pr nesejo strokovni listi. 6. hrv. slov. sestanek se bo vršil v uniatskih Križevcih.
Politični pregled.
Duel med grofoma Sterabergom in Karalyjem.
Dae 14. avgusta se je vršil v Požunu dvoboj med bivšim poslancem grofom Sterabergom in ogrskim grofom Karolyjem, ki je bil v ogrskem parlamentu nedavno pobalinsko napadel avstrijsko armado in generala, češ, da so bili morilci. Sekundanta grofa Sternberga sta bila princ Liechtenstein in princ Kroy, sekundanta grofa Karolyja pa grof Hadik in pl. Rohonczi. Pri prvem spopadu je dobil grof Sternberg neznatno rano na čelu, pri drugem pa je Sternberg udaril Karolyja z vso silo po čelu, a je udarec zdrknil in Karolyju preklal desno uho. Dvoboj se je nato končal. Nasprotnika sta se ločila nespravljena.
Razmerje Hrvatsko do Avstrije In Ogrske.
Ugledni Htvaški politik je na to vprašanje odgovoril: O tem bi se dalo govoriti več dni. A kratko povedano: Naš narod je kakor otrok. Če ga tepe oče, beži k materi, če ga strahuje mati, teče k očetu. Samo da mi nimamo očeta ne matere, ampak očima in mačeho j
Ex-šah poražen.
Glasom poročil iz Peterburga in Teherana je zašel ex-šah Mohamed Ali v zelo kritičen položaj. Iz Teherana gredo vladne čete, močne 15.000 mož, med njimi Bahtijari, ex-šahu Mohamedu Aliju, ki koraka proti Teheranu, nasproti. Prišlo je do bitke pri Firnzkuhu, v kateri je bil del ex-šahovih čet poražen. Odločitve še ni. Ex-šah Mohamed Ali se nahaja 80 milj severno od Teheranu. Prišlo je med njim in med vladnimi četami do bitke, v kateri je bil ex-šahov vojskovodja ubit.
Na delu.
Karija Nazaret.
Naše slov. kat. izobraž. društvo je priredilo pretočno nedeljo igro „Svojeglavna Minka“. Res lepa in primerna igra za naše odre in za naše razmere! Naše dekleta so ta igro tudi kar najboljše upozorila. Kar je pa posebno treba omeniti, je to, da se niso samo dobro ;naučile posameznih ulog, temveč so se tudi uglobila in vživela v posamezne vloge. Da, nekatere so nastopile tako, da bi boljše tega ne mogla storiti niti igralke po poklicu. Dekleta, le tako naprej! Nastopili so pa pri veselici tudi naši pevci in pevke s svojim marljivim pevovodjem br. Kamilom in so nam zapeli nekaj prav lepih pesmi. Niso se zastonj trudili in vadili večkrat zvečer do desete ure, če tudi so celi dan delali na polju ali v delavnici, ker želi so obilo hvale in priznanja od vsakega, ki jih je slišal. Bil je zares lep užitek slišati ta lepe ubrane glasove tako v moškem in mešanem zboru kakor tudi v ženskem četverospevn, pii katerem je pela deklica štirinajst let stara bas. Vsa čast našemu moškemu in ženskemu pevskemu zboru, ki v cerkvi povzdiguje čast božjo, v društvu pa razveseljuje naše srce! Le tako naprej v čast božjo in veselje naše!
Pameče.
Dne 13. t. m. je imel poslanec dr. Verstovšek shod v gostilni Jurija Marzela p. d. Urma. V poljudnih besedah je g. poslanec razložil političen položaj, razjasnil, kaj je storila in kaj upa storiti S. K. Z. in njeni poslanci, da se povzdigne kmečki stan in se mu pomaga v njegovih težnjah in stiskah. Župan Pogač Lukež, ki je shodu predsedoval, se je v imenu navzočih poslancu zahvalil za njegov trud in njegovo neumorno delovanje. — Po shodu se je ustanovna podružnica „Slov. Straže" za Spodnjo Mislinjsko dolino. Odbor se je sestavil sledeče: Predsednik Ivan Vrhnjak; tajnik: Frane Rotovnik; blagajnik: Ivan Jurko; odbornika:
Pogač Luka in Pečoler Matija; vsi v Pamečah. Za posamezne občine ozir. župniji v Spodoji Mislinjski dolin' za Slovenjgradec: gg. Čižek Alojzij, mestni župnik; za Stari-trg: Sehöndorfer Ivan, župan; za Št. Janž pri Spod. Dravogradu: Bart Ivan, veleposestnik: za Št. Peter na Kronski-gori: Lom Franc, župnik; za S sle-Vrhe: Pogač Vincenc, posestnik. Oglasilo se je takoj 38 članov in zbralo za Slov. Stražo 56 K 50 vin. Vsem ljubim gostom, ki so prišli iz sosednih krajev na ustanovni shod pri-tržna zahvala! Nova podružnica pa naj bud> in razširja narodni ponos in ljubezen do domače grude med vernimi prebivalci zelenega Pohorja in lepe Mislinjske doline!
St. Magdalena pri Maribora.
Na praznik 15. avgusta se je ustanovilo pri nas Dekliška zveza. Na ustanovnem shodu sta govorila podpredsednik S K. S Z. dr. Hohnjec in voditeljica Z. S. D. in še več drugih. K novoustanovljeni zvezi je pristopilo nad 100 deklet.
Raznoterosti.
V kn. Šk. dijaško semenišče so na novo sprejeti drugošolci: Janez Sattler ia Franc Breznik, oba iz Negove, Alojz Kosi od sv. Križa pri Ljutomeru, Jurij Lebič iz Novecerkve, Alozij Tikvič od sv. Lovrenca v Slov. gor., Jožef Brumen iz Ljutomera, Franc Goričan iz Vranskega, Rudolf Trogar iz Šoštanja, Janez Žula iz Zavrča, Alojz Vimpolšek iz Brežic, Jožef Stabej iz Konjic, Alojz Ocvirk, od Sv. Petra v Sav. dolini in Franc Lončar iz Dobja; tretješolci: Ignac Zernec iz Negove, Miha SBvnik iz Kapele pri Brežicah, Tomaž Trop iz Vel. Nedelje in Miha Senica iz Zabukovja; petošolci: Janez Kunej iz Sevnice, Franc Jng iz Studenitz in Franc Bevc iz Preverja; šestc-šolci: Janez Gašparič od Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji/;
Hmeljarstvo. Poslanec dr. Korošec se neumorno trudi, da bi se našel za hmeljarje izhod iz zagate, v katero so prišli vsled predprodaje hmelja. Danes 16. t. m. posreduje z dr. Verstovšekom v tej zadevi pri okrajnem glavarstvu.
Vseučiliški profesor umrl. V Gradcu je umrl dne
14.	t m. vseučiliški profesor civilnega procesa dvorni svetnik pl. Kannstein v starosti 66 let.
Nemška nesramnost. Da je slovenska stranka v veleposestvu za mariborski okraj dobila tako lepo število glasov in z enim kandidatom (g. župan Peklar) celo zmagala, to hudo peče Nemce. Toda svoji javnosti nočejo priznati poraza. Za to so vsem nemškim časnikom poslali poročila, da je njihova lista zmagala v polnem obsegu. To je grda nemška laž. Namesto njihovega kandidata dr. Tauscha je zmagal kandidat slovenske stranke šentjakopski župan g. Matija Peklar.
Občni zbor “SlOT. dij. zveze“ in abiturjentski sestanek, dne 26. in 27. avgusta v Domžalah. Ker je veliki shod slov.—hrvaške mladine v Ljubljani preložen na prihodnje leto, se vrši dijaški sestanek v Domžalah in sicer s sledečim sporedom: V soboto, dne 26. avgusta zjutraj ob J/49 uri shod (odborniki Slov. dij. zveze in abiturjentje igralci pridejo že v petek popoldne). Ob 7*10 nri občni zbor „Slov. dij. zveze.“ Popoldne ob 3. uri vsporedna zborovanja sekcij: a) literarne, b) organizacijske, c) narodno obrambene. Zvečer prijateljski sestanek, ki ga prirede abiturijentje s sodelovanjem orkestra slav. domžalske godbe. V nedeljo 27. avgusta dopoldne ob 8. uri sv. maša, nato ob 1/t 10. uri zborovanje abiturijentov. Popoldne ob l/*4. uri Medvedova igra „Za pravdo in srce“, igrajo abiturijentje. Po igri veselica, pri kateri sodeluje „slav. domžalska godba“. Opozarjamo tovariše, da se udeleže tega pomembnega sestanka v obilnem številu. Oglasijo naj svojo udeležbo gotovo tekom enega tedna na naslov: Slov. dij. zveza v Ljubijani, Vrhov-čeva ulica 4.
Ponemčevanje pri vojaštvu in slovenske občine 0. kr. okrajno dopolnilno poveljništvo 26. domobranskega pehotnega polka v Mariboru je začelo razpošiljati pozivnice za orožne vaje samo v nemškem jeziku. Oičina Kokarje se je temu odločno uprla, zlasti, ko je glavarstvo zahtevalo, naj se pozivnici za nekega v Ameriki bivajočega neoboroženega vojaka nabije na občinsko desko, ter se naj razglasi. Občina Kokarje je samonemško pozivnico vmila z naznanilom, da je v jezikovnem oziru nezakonita in ker občina ne more nezakonitosti podpirati je ne more nabiti na desko; naj se ji dopošlje v smislu določb člena XIX, drž. osnovnega zakona z dne 21. dec. 1867, drž. zakonika štev. 142 pozivnega v slovenskem jeziku, katero bode županstvo rade-volje dalo nabiti. Domobransko poveljništvo v Mariboru je tej zakoniti v zahtevi le deloma ustreglo; izdalo je namreč dvojezično tiskovino, toda izpolnilo jo je samo nemški. Občina Kokarje je pozivnico znova vrnila glavarstvu z izjavo, da tudi ta pozivnica ni zakonita, ker vsebuje preziranje slovenskega jezika. Glavarstvo je pozivnico občini znova vrnilo, rekoč, da je ta druga pozivnica spisana v smisla vojnih predpisov, občina jo zato mora dati nabiti, županstvo je pozivnico zopet vrnilo glavarstvu rekoč, da je res izdana v smislu vojnih predpisov, toda za Nemca ne za Slovenca. Člen XIX. drž osnovnega zakona o due 21. dec. 1867, nalaga vsem uradom, toraj tudi poveljništvu domobranskega polka dolžnost, da dopisuje državljanom in občinam v njihovem jeziku. Za slovenskege državljana je nemško spisana pozivnica nezakonita in je torej občina ni dolžna nabiti: Namen nabitja se z nemško pozivnico doseže samo med Nemci, ne pa med Slovenci. Nadalje je napovedalo Županstvo, da bode, če se ne dopošlje občini slovenske pozivnice, povzročilo razsodbo višjih oblasti do upravnega sodišča in bode spravilo zadeve v državni zbor. Med tem časom so se v občini izvršile volitve novega odbora. Neki slovenski časopis je väled krive informacije pisal, da se bo zdaj v občini Kokarje nehal boj za pravice slovenskega jezika, kar pa ni res. Novi cdbor, ki je bil izvoljen vsled zmage savinske stranke bode gotovo ravno tako kakor dosedanji odbor čuval narodove pravice. Da se bode na tleh
ob j ne Kokarje dobojeval boj za naše jezikove pravice z zmago, nam jamči zakon, kajti on je na strani bojevnikov.
Kot grob molčijo. Liberalni listi, ki drugače tako radi brskajo po blatu in stiČejo za zasebnimi pikantnostmi, molčijo sedaj o dr. Kukovčevi aleri kot grob. „iSlovenski Narod“, ki je navadno tako gostobeseden, da iz vsake muke napravi slona, ne prijete sedaj do sape, da bi označil „(delovanje“ liberalnega generala. No, no, vi liberalni branitelji resnice in poštenja, na dan z besedo! Ali mislite, da vaše bru-mne Čitatelje ne bi zanimalo slišati nekoliko o raznih' („vrlinah“ vaših voditeljev? Prav gotovo! Saj ste jih slami privadili s svojim podlim obrekovanjem in z raznimi pohujšljivimi podlistki na vsakovrstne čedne dogodbice. 'Ali smatrate vaše bjaeke naenkrat za manj vredne, da jim tega ne privoščite? Ali je pa mogoče vas sram, da je intenzivnejše zasmrdelo blato, v katerem se valjate? Liberalci imajo besedo;!
Občine pozor! Celjsko okrajno glavarstvo hoče založiti namesto občin zaradi jednotnosti nove razvidnostne imenike za neoboroženo moštvo stalne vojske, ter zahteva v ta namen od občin, po njihovi velikosti po 4, 6 do 8 kron. Ker zalaganje teh tiskovin ne spada v delokrog glavarstev, temveč v delokrog občin, te niso dolžne, tej zahtevi ustreči, pač pa so dolžne jih same oskrbeti. Da bodo te tiskovine jednotne, v slovenskem jeziku seveda, smo tudi mi zato, naj se zahtevane svote nakažejo, toda občine naj naznanijo glavarstvo, tako kakor je to storila občina Kokarje, da nakažejo svoto le pod sledečimi pogoji:	1. Ti razvidnostni
imeniki morajo biti samo slovenski in sicer v pravilni slovenščini. 2. Se smejo dati tiskati le v slovenski, ter v nobeni drugi tiskarni; ako se ne bodeta ta dva pogoja izpolnila, se imeniki ne bodo sprejeli, ter bode moralo glavarstvo občini nakazani znesek vrniti in si bode ona sama skrbela imenike. S tako zahtevo dosežejo občine igraje, da se slovenski jezik ne more prezreti in da se tiskovine ne morejo tiskati v nemških tiskarnah, od koder izhajajo napadi na slovenstvo in ostudni pozivi na poboj proti nam. Od občin je odvisno, ali se naj v državnih uradih pravično ravna ali ne. Ako občina molči, podpira molče krivico, ter daje uradnikom priložnost izpodrivati naše jezikovne pravice. Občine, ki so zahtevano svoto že nakazale, naj prijavijo svoje pogoje takoj glavarstvu. Ložje je krivico zabraniti, nego po zamudi krivico odpravljati. Občine, bodite varuhinje naših jezikovih pravic, ter se zavedajte, da spada denar slovenskih žuljev v slovenske roke!
Štajersko.
Leskovec pri Ptuju Tukaj je danes prevzel znani mojster g. J. Naraks, v delo nove orgije, katere bodo res kras prijazni cerkvi. Kot strokovnjak je bil navzoč pri pogodbi tudi g. K. Bervar, vodja orglarske šole v Celju. Hvmla za to napravo gre č. g. župniku O. Skamlecn.
Cerkveni pevec.
Staritrg pri Slovengradcu. Dne 20. avgnsta se vrši cesarski dan prirejen od „Avstrijskega mornariškega društva“ stoječega pod Najvišjim protektoratom Nj. e. in kr. Visokosti Nadvojvode Franca Ferdinanda, na vrta Petričevem. Sodelujejo: čitalniški pevski zbor slovenjgraški, tamburaški zbor starotržki in pevski zbor šmartinski. Slavnostni govor bo imel mil. g. kanonik starotržki. Naj kupi vsakdo, s podobo našega ljubljenega monarha in z znakom mornariškega društva okrašen cesarski bonbon, v korist vdovam in sirotam ponesrečenih mornarjev in za osnovanje mornariškega doma. Prodajale bodo naše narodne gospodinje in dekleta! Obeta se velika patriotično-narodna veselica. Na svidenje!
Poljčane. Dne 14. avgnsta se vršeče volitve občine Poljčane so izpadle ugodno. Nasprotniki se niso udeležili. Slava onim zavednim volilcem, ki so vkljub nujnemu delu došli na volišče, da glasujejo za katoliško-narodne kandidate.
Mozirje. Liberalni mešetar iz Prekope Badišekje pokupil v Nazarjih, Kokarjih, Pustem polju, Gornjem gradu, Sv. Frančišku, Ljubnem mnogo hmelja za nizko ceno K 120 škaf. Zahtevamo, da v blagor hmeljarjev popravi takoj te cene. Naj se javi „Straži“, ako ni hotel komu zvišati cene.
Celje. Spored občnega zbora štajerskega pododbora
S.	D. Z. dne 20. avgusta v Celju pri „Belem volu“. Začetek ob 10. uri. Predava A. Strižič o taktiki češkega na-rodno-obrambnega dela. Popoldne velika ljudska veselica z igro „Zaklad“. Vsi člani morajo priti brezpogojno, nujno potrebna je tudi navzočnost vseh abiturientov.
Savinjska dolina. V nedeljo, dne 20. avgnsta je velik dekliški sestanek na Oljski gori. Ob 10. uri dopoldne pridiga in sv. maša, nato zborovanje. Zborovanje poseti dr. Hohnjec iz Maribora, ki bo pridigoval in imel tudi govor na shodu. Govornice dobro došle! Primeren je vlak, kateri vozi ob 3/i 8. uri iz Celja. Iz Polzele je ob pol 9. uri skupni odhod na Oljsko goro.
Sv. Peter v Sav. dolini. Cena hmelja je vsak dan višja, kupcev je toliko, kot še nikdar poprej, hmelj se prodaja 7—8 kron kilogram. Vsi, ki so po zimi naprej prodali, so grozno razburjeni. Splošno se govori, da morajo tvrdke, ki so hmelj naprej kupile, od pogodbe odstopiti. Gospodi komisionarji, Taussig, Seckendorf in dr. bodo morali brez-dfombno posredovati, da se pogodba razveljavi; ljudstvo to pričakuje. Kakor slišimo, so gospodje komisionarji že sami oklepajo tega mnenja. Ko bi se to ne zgodilo, bi bili Savinjčani po dveh hudih šibah udarjeni, po suši in po nesrečni predprodaji.
Hmelj.
„Saazer Hopfen - u. Brauer - Zeitung“, ki izhaja v Žatcu, prva splošna revija za hmeljarje in pivovarnarje na Češkem, prinaša z dne 12. avgusta t. 1. sledeče tržno poročilo:
Obiranje hmelja se jo začelo v Žateškem hmeljskem okraju po večini že 10. t. m. in bo tekom prihodnjega tedna postala splošna. O obranem blagu se lahko reče, da je
izvrstne kakovosti, z ozirom na množino pa stoji daleko za pričakovanem. Tudi še neobran hmelj je kolikortoliko izvrstne kakovosti in vsebuje zlasti jako mnogo lupina. Kar zadeva množino letošnjega pridelka, se splošno sodi, da bo pridelek znašal 80.000 do 90.000 meterskih stotov, kar se krije s polovičnim pridelkom lanskega leta. Samoobsebi je umevno, da je končni rezultat odvisen od vremenskih sprememb. Hmeljarjem bi dež ne bil ravno dobro došel, ker nastane z njim nevarnost, da nastopi bakreni palež (Kupferbrand), ki bi pokvaril še ostalo upanje. Deloma pa bi se obrani hmelj ne mogel tako hitro spraviti pod streho. Izdaten dež, ki bi nastopil pred dobrim tednom pa bi bistveno popravil letošnji pridelek. — Kar zadeva cen, se iste gibljejo do 300 kom od 50 kilogramov; koncem tedna so se iste dvigale do 360 kron, dne 11. in 12. t. m. pa so dosegle višino 400 kron za 50 kg. Z ozirem na neznatno količino novega hmelja še ne moremo govoriti o kaki regularni trgovini. Producenti" pa prihajajo z velikim zadovoljstvom na letošnji hmeljski trg. — Skoro brezpomembna je prodaja tujih hmelj-skih sort. Neznatna množina zgodnjega hmelja se je kupovala od 280 do 300 kron za 50 kilogramov. Za pozni hmelj se je dalo na predprodaji 200 kron za 50 kg. — O lanskem hmelju ni bilo dosti govora.
*
* *
V naslednjem podamo poročila iz drugih krajev in dežel. V prvi vrsti naj omenjamo Savinsko dolino, kjer se je položaj vsled naglo razširjajočega se bakrenega paleža spremenil na negativno plat. Glasom najrazličnejših poročil iz Savinske doline se razširja bakreni palež v vshodno, jugo-vshodno in zahodno smer, vsled česar bo pridelek poznega hmelja jako minimalen. Srednjezgodnji hmelj se krepko upira bakrema paležu, vsled česar je upanje na dober pridelek istega izporno. Vsled suše trpijo hmeljski nasadi vedno bolj. Obiranje srednje zgodnjega seje začelo v posameznih vrtovih. V slučaju, da ne nastopijo kmalu temeljite vremenske spremembe, je pozni hmelj v resni nevarnosti. Letošnji pridelek se računa 8 kron od kilograma.
—	V Nemčiji je stanje splošno srednje. Zadnji čas je toča uničila dokaj upanja. V nekaterih krajih se je stanje znatno poboljšalo, v drugih pa zopet nasprotno pokvarilo. Vendar pa so cene jako dobre. Tako je v Norimbergu poskočila cena hmelja od 250 mark na 330 mark za 50 kg.
—	Londonsko hmeljsko poročilo pravi, da je stanje od zadnjega poročila neizpremenjeno. Cene se dvigajo neverjetno visoko. Vsled vročine bode vseboval letošnji pridelek jako mnogo lupina. — V Varšavi na ruskem Poljskem je hmeljsko stanje jako slabo; dobri hmeljarji lahko računijo k večjemu na polovico lanskega pridelka drugi pa se bedo morali zadovoljiti celo v tretjino lanskega pridelka. Cena je 24— 25 rubljev za pud.
Savinjska dolina.
Dodatno se nam še priporoča, da letos ne bo v Žalcu hmeljske razstave, in sicer ker je letos vsled vedno trajajoče suše, zadnje toče in pogubnega bakrenega paleža, letošnji hmelj jako slab. Razstava se vrši, kakor je sklenil razstavni odbor, prihodnjo leto. — Glede polovične vožnje za hmeljske obiralce se nam poroča sledeče: Polovična voznina za hmeljske obiralca na državni železnici od Celja^pro-ti Velenjn in Spod. Dravogradu je le takrat dovoljena, ako se oglasi pri blagajni najmanj 10 obiralcev, od katerih mora vsakdo imeti na svoje ime se glasečo legitimacijo. Le-te so iz rdečega papirja; Besedilo je le nemško ker dvojezičnega besedila ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku ni dovolilo. — Legitimacije za južno železnico so iz belega papirja in so dvojezične; z eno legitimacijo se lahko pelje ali le ena, pa tudi vsako poljubno število obiralcev. Kolika razlika! Legitimacije razpošilja vodstvo hmeljskega društva v Žalcu.
Razgled po svetu.
Železniška nesreča. Iz Monakovega poročajo. Na kolodvoru v Starhembergu je zavozila lokomotiva v brzo vlak zi Monakovega. 30 oseb je lahko ranjenih.
Plavajoči zrakoplov. Zrakoplovec Collieux je pošku-šal dne 10. t. m. svoj plavajoči zrakoplov Zrakoplov ima dva krova in plavalce ter se dviga tudi z vode. Collieux se je dvignil z izdelovalcem zrakoplovov. Voisinom ob 5. zjutraj na vežbališču v Issy in se spustil na Seno. Po preteku par minut se je zopet dvignil z lahkoto in manevriral nad Suresnesom, nakar se je spustil zopet na Seno Collieux je s svojim zrakoplovom popolnoma zadovoljen.
Surovosti. Due 11. t. m. v Szegedinu so se ob osmr-titvi roparskega morilca Csalma, ko so ga vsega potrtega in skesanega privedli na morišče, dogodili gnusni prizori. Elegantna druhal se je pritepla iz vsega mesta na sodno dvorišče; po nsmrtitvi se je vnel med visokim občinstvom boj za posamezne konee vrvi, ki jih je krvnik prodal po 1 in 2 kroni; prt, s katerim je bil zagrnjen zločinčev obraz, je bil prodan za 4 krone. Izkupiček je znašal vsega skup 44 kron.
Zarota v gimnaziji. Pred palermsko poroto je bila razprava zoper sedem gimnazijcev, ki so nepriljubljenega razrednika, prot. dr. Ghellija obsodili na smrt. Profesorja Ghellija je dijak Lidonni vpričo vsega razreda ustrelil, na kar si je sam končal življenje. Posvetovalna zbornica pa je vse oprostila.
Škof nazarenski. Pred kratkim so prijeli, kakor se je porooajlo, v Memmingenu nekega človeka, ki se je izdal za „nazarenskega škofa“, in pa njegovega diakona.“ Drugi dan so oba izpustili, ker so bili baje njuni papirji v redu. '„Škof“ si je lastil ime j,,MaJek Benjamin Verdel, arhimandrit nazarenski in tirenski.“ Pri sebi je imel spise, po katerih mu je baje bilo dovoljeno brati maše in pobirati denar v ta namen. Ko so ga. preiskovali, je imel sedem različnih oblek na sebi. * Nadalje so nalili pri njem 2000 mark denarja, pa karte bavarskih okrajev, Svabsko in, Novigrad, kjer je hotel počastiti ondotne samostane s
svojim obiskom. Ko so ga v Majnnheimu izpustili, je odšel v, Donauwörth. Na mannheimskem kolodvoru je pozval občinstvo, naj poklekne in sprejme njegpv blagoslov, česar pa ljudje niso hoteli storiti. Ko so ga v Donauwörthu aretirali, je zahteval, 'da ga odpravijo v bolnišnico. Dognali so, da je doslej prisleparil sedem tisoč mark. Med platnicami njegovega molitvenika so našli izkaze, o svotah, ki jih je bil poslal v neko pariško banko. S tem je dokazano, da je govoril neresnico, ko je pravil, da nabira denar za sirske samostane., „Diakon“, ki je pri aretaciji izginil kakor kafra, se je baje odpeljal v Švico, da tam nadaljuje svojo nalojgo. Z:daj se je tudi zavedelo, da je ^arhimandrit“ v odsotnosti škofa Kepplerja v rotenbhrški stolni cerkvi bral mašo v Škofovskem ornatu. Poročajo tudi iz Predarlskega, da je tam že leta 1907 u-ganj'al enake, reči. Takrat je pripovedoval, da nabira denar za neko sirotišnico v Speyru in je nalbral čez
10.000	K.
Mesto žensk. Ne daleč od Pariza je malo provincialno mesto, vi katerem ima ženski spol med prebivalstvom toliko pretežno večino,, da moški skoro v poštev ne pridejo. To je namreč mestece Froissy v departementu Oise, v katerem skoro vse uradniške posle 'od magjistratnega tajnika do pismonoše upravljajo ženske/ Poštarica v Froissyju je bila tudi edina pri predlanskem štr.aijku poštnih in telefonskih uradnikov, ki je vkljub vsem dogodkom vstrajala v službi. Brzojavno službo opravljajo v, tem oknaju tri dekleta. Na kolodvoru opravlja neka' ženska službo po-stajena,čelnika ter posluje tudi kot železničarska blagajničarka in Čuvajka. Tudi mesto občinskega sluge 'je zasedeno od ženske. Nadalje opravlja pošle javnega klicarja, ki med ropotanjem bobna naznanja na uličnih vogalih imena novoporočencev, tudi ženska. Da vodijo razne obrti v mestu večinoma vdove, je Dopolnoma naravno. V tem mestu so volili tudi žensko občinsko upravo, a je prefekt volitve na podlagi obstoječih zakonov proglasil za neveljavne. Proti tej ženski vladeželjnosti se pojavlja med moško manjšino huda reakcija, ki se je pred kratkim pokazala celo v bojkotu brivnice z ženskim osobjem. Ko pa je umna lastnica brivnice naročila iz Pariza brivskega umetnika, v Čegar rokah je britev postala krvavi operar cijski inštrument, so se ubogi moški udali in sedaj jih zopet brijejo nežne ženske roke.
Kralj morja. Hamburško-amerikansko parobrod-no društvo izvršuje gradnjo ogromnega parobroda „Evropa“, kateri zasluži z vso pravico ime „kralja morja,“. Po računih strokovnjakov prevozil bode kralj morja“ pot iz Evrope v Ameriko k 122. urah. Parobrod je dolg 168, širok 30, a visok' 31 metrov. Centralni gonilni motor bode imel 70.000 konjskih sil. Za vsako potovanje bode potreboval 600 vagovov oglja. Prostora bode na njem z osobjem za 5000 ljudi. Za živež lega malega naroda bo treba vkrcati za vsako potovanje 40 bikov, 30 telet, 87 kozlov, 78 jancev, 36 svipj, 4000 kg moke, 4000 kg živili rib, 40.000 jajec, 5000 kg krompirja itd. — Dohodki vsega potovanja so preracunjeni na 2 milijona frankov, a izdatki bodo dosegli letno 50—60 milijonov, tako, da bo „kralj morja“ prinesel družbi 'dobiček 40—50 milijonov frankov.
Spomini gospe Toselli. Gospa Toselli se je odločila, preprečiti objavo svojih spominov v Avstriji. Do tega koraka jo je privedla uničevalna obsodba Časopisja, prepoved teh spominov v Avstriji in resni nasveti njenih prijateljev. Začela se je pogajati radi tega s svojim založnikom v Londonu.. Ta zahteva za svojo odškodnino toliko, da mu gospa Toselli sama ne more ustreči in more doseči to le s pomočjo saškega dvora. — Na saškem dvoru so pa sklenili, da ne žrtvujejo za preprečitev objave teh spominov niti vinarja, in vstrajajo na stališču, da naj bivša kromprince-zinja trpi sama posledice svojega ravnanja.
Umor na svatovščini vsled političnega prepira. Pri nekem ženitovanju v Czyzvnyju poleg Krakova je nastal vsled političnih vzrokov prepir, v katerem je bil ubit kmet Zybura, ki je bil pristaš poljske ljudske stranke. Orožniki so aretovali več oseb.
Kuharski izpit morajo napraviti na Norveškem one deklice, ki se imajo poročiti. Pri nas ne bi kaj takegai prilv nič škodite v nekaterih slučajih.
Danski dijaki v Sarajevu. V Sarajevu je prišla predvčerajšnjim večja skupina izletnikov danskih jMjakov. Vodstvo izletnikov po mestu je prevzete sarajevsko 'društvo esperantistov, ker je med Danci tudi znamenit esperantist Harald Hes.
Bogata dedščina. Iz 'Oigrskega poročajo, 'da je postal neki Ivan Novak, mizar v Debreczinu na 'Ogrskem dedič 300 milijonov kron. Pred kratkim se mu je baje sporočite, da je umrl v Londonu njegov sorodnik, ki je bil posestnik bogatih rudnikov‘v južni Avstraliji. Ivan Novak je storil potrebne korake za dedščino, K jo varuje sedaj angleška vlada. Res, bogati Novaki! Topot pa ni bilo treba velikega- povpraševanja in zglašpvanja!
Slovenci! Slovenke!
V	nedeljo dne 20. avgusta vsi na veselico Slovenske Straže v
V
St. Peter niže Maribora.
Slovenci
Gramofone s slo
iz najboljših
Popravila se točno in hi'
B \ Prevzamem vn dela M dekoracijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjHi cenah.
Mihael Dobravc v Celja
lb. Gospodska ulica 5.
Gospodična,
k- je dovršila trgovski karz z odliko, išče v mesto primerne sloibe. Naslov pri o-pravništvn lista.	129
Sukno
W?a£t£\
iazpositja rMcecqo . JoStslö’saDska > razpoBihalm« ,
r, stemeclü
v Celju«
Vzorci zactonl.
Tage
ia vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaldb,
tovarna sa vage,
Brno, Menice Morarsko.
slovanska obrt.
SA. THIEILE,YA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
odaja kakega drugega sodnijsko preganja in eha pri vseh boleznih




ICH
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja balzama s podobnimi znamkami se ;
.	...	kataru, pri
prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno	S/L-
centifclijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3'60 K.
Narodi se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Allein echter Balsam
in tu Sttotwcigt^-Ap-toki to*
AJhisrrj m Pregrada
toi ItfiMi-Saurlinina.
ÜAlikfl	manafgktarnega blaga,
VdBSvbCI aCUVgCI kakor plat&o in razna sükna; jako trpežno blago za lovske, civilne in tnristovske obleke se dobi najboljše in najceneje pri tvrdki
Milica Tomec,
tovarna snkna. Humpolec, češko. se»»s=ss Ceniki na zahtevo franko. ~i ........=
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck teli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
slov.ploščami
Urar, očalar in zlatar
JSranjo Bureš
Tegetthoffova cesta St. 39.
Pijte samo Tolstovrško slatino.
se i Tolstem vrbo, Euštanj, Koroška.
to vam je bila vožnja. Vsi smo hripavi, oče krčmar. Priskrbite nam takoj par škatljic sodenskih mineralnih pastil, pa pravih, pristnih Fayevib, razumete? Čez dve uri zopet odrinemo dalje, do takrat pa mora naša hripavost prenehati. Škatljica Fayevih pristnih, sodenskih, mineralnih pastil stane K. 1. 25. Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. Th. Gnntzert, c. kr. dvorni dobavitelj Dunaj IV-1, Grosse Neugasse 17.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja Straža-Toplice.
Akratotherme 86° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias. nevraigiji, raznim ženskim boleznim. Vefik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
.. Sezona od 1. majniha do 1. oktobra.	1
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri npraviteljstvu kopališča.
u e
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni KoSoseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Za potovalno sezono.
X
X
X
X
X
X
K
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni kovčeki iz govejega usnja in bogato X
zalogo usnjatiti galanterijskih S stvari kakor oprav za konje, jahalne ^ potrebščine itd. priporoča
Rudolf Novak, Maribor *
jermenar in sedlar — Grajski trg.
Samo lastno izdelovanje.
Trgovski pomočnik in učenec
se sprejmeta v trgovini mešanega blaga
Anton Velenčak, Velenje.
Ned. univ.
Dr. Bela Štuhec v Ptuju
odpotuje 7. avgusta, za 14 dni.
Preselitev odvetniške pisarne
Odvetnik
dr. Josip Leskovar
uljudno naznanja,
da se nahaja njegova odvetniška pisarna Od l. avgusta t. 1. dalje na
Grajskem trgu (Burgplatz) št. 2
nad trgovino g. Šepeca.
Vhod Brunngasse. Vhod Bronngasse.
121
Kje se kupi dobro, po ceni in fino
ObUValO? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Strašeku, Roaaška ulica 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis.	Z spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
krojaški mojster a Celju vy. ji
priporoča svoj = S \
m JP
modni salon AJiJl za gospodo, f ff#
ki se nahaja v novi posojilni™ kili na Ringu.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C5Ö®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi nmetno izdelane železae ograje, kakor Uidi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Stediloa ognjišča vseh sistemov za zasebnike gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izd;» Injem vsake vrste tehtnice, tudi premostpe (Brücken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernihL_ognah;-
Sftložašk io iüösiat»!): Ksnworaij „Strafe“,
Odgovorni arsKtwik: Lav, Kemperle.
Tlak tiskarne sv. Ciril» v Maribora,