¦ 160 Dopisi. Iz Hervaške 12. maja. C-v. — Potolažilo nas je sporočilo iz Dunaja, da je peticija Slovenc >v od gosp. der-žavnega ministra prijazno sprejeta, in »polnitev v oziru na prestolni govor obljubljena. „0st und Westu je precej oznanil prošnjo od besede do besede, pa tudi drujri nemški časniki niso zaostali. Se ve da so imeli prilagati dostavkov in pristavkov brez konca in kraja. Nekterirn se čudno zdi, od kod bi dobili Slovenci blizo 20.000 podpisov, češ, da toliko Slovencov se pisati ne zna. Drugi so dozdaj premalo zvedili o narodnem gibanju Slovencov, misleči, da le peščica „fanatikarjevu živi v Ljubljani, ostali Slovenci pa so že do dobrega poncmčeni. Bili smo jim premalo ;,auffallendtf. Iles je, da naše „national-bestrebungea niso nikdar spodobnih mej preskočile, in to nam je ponos. Protivniki naši menda želijo, da bi Slovenci najpopred nekoliko tisuč cilindrov pobili in s tem pokazali, kako so „national-gesinnt?^ Tega ne: imamo drugih potov, ki nas bodo peljali do duševnega narodnega življenja, in enega teh potov smo ravno kar upotrebili, kakor se vidi, z dobrim uspehom. Ko bi se toraj naši protivuiki napenjali kakor Aesopova žaba, nam ne bodo nagnali sivih las, in tudi pogazili nas ne bodo, dokler serce naše za naš narod bije in dokler bo najti trohica pravice na svetu! — Ker ima zagrebški deželni zbor v narodnem gledišču svoje seje, je prišlo tamošno igrališno družtvo v Varaždin, kjer je sinoči z najboljšim uspehom začelo igrati v domačem jeziku. Iz Stajerja 10. velikega travna. — ž — Število slovenskih prebivavcov na Štajarskem se je poslednji čas zdaj okoli 378.000, zdaj 400 000 omenjevalo. Nekterirn bi menda prav bilo, da bi se ničle celo zbrisati mogle. Še le iz še- 161 inatizma labodske škofije smo na tanjše zvedili pravo število. Po tem je konec lauskega leta bilo 415.000 stanov-nikov v mariborskem slovenskem okrona. Ce še tem prištejemo tistih 9 do 10.000 Slovencov od Radgone do hervaških gor, ki prebivajo deloma v čisto slovenskih, deloma v zmešanih župijah gradčkega okroga, in če pomislimo, davpoglavnem mestu Gradcu vsaj 15.000 Slovencov prebiva ^nekteri sodijo, da jih je čez 20.000), je tedaj na Štajarskem najmanje 440.000 Slovencov, kterih ustavne pravice je presvitli cesar v prestolnem ogovoru blagega spomina iz nova zagotovil. Večkrat se sliši, da so okoljščine našim rojakom na Kranjskem ugodniše, ter da oni imajo že sedaj več pravic pričakovati glede slovenskega jezika v šolah in uredih. Take modrijane moramo zaverniti na primerljej, da je nas na Štajarskem več Slovencov kot na celem Kranjskem in ker se ne samo med seboj brez vseh tujih osredkov vežemo, temuč tudi živo dotikamo svojih bratov na Kranjskem in Koroškem, potem tudi na Hervaškem, tedaj ne moremo temeljitosti takih prikratb spoznati. Ako smem jez svojo povedati, je teh over edino to krivo, da so naši uredniki manj izurjeni v slovenskem jeziku, za kterega se do sedaj kar nič niso pečali (et hinc illae lacrvmae!) kakor uni na Kranjskem. Sicer pa je uarodna svest v nekterih krajih ravno tako živa kot na Kranjskem, in da ni v vseh, se imamo zahvaliti malim in velikim prerokom, kteri izhajajo iz naših polu-tanskih mest in tergov. Današnji dan je znanje velika moč. Rodoljubno duhovništvo naj tedaj razširja slovenske knjige in časopise po vseh kotičih slovenskih kakor marljive bčele in skoro bodo polne narodne košnice. Ne samo Slovenci vseh pokrajin, temuč tudi vsi Slovani v prostrani častiti Avstrii imajo eno edino nalogo in enake pravice, ktere si bodo že sami spolnovati in rabiti vedili, naj jih le nihče nepoklican ne moti. V sedanji dobi toraj velja vkup-nost ali solidarnost slovenskih in slovanskih zadev, to je, dolžuosli in pravice. Naš krotak narod bode še se sicer do\Lo boriti imel s svojimi protivniki, kteri iz golega napuha nečejo priznavati enakopravnosti vseh narodov; pa kakor vsaka resnica in pravica si bode tudi ta skoz ternje in koprive pot napravila, in potem, ter še le potem bode srečna domovina srečnih narodov. Živo priporočamo svojim rodoljubom ravno na svetlo pridšo knjižico: „Die Idee der Gleichberechtigung" od J. P. v Zagrebu, ktera je kot predgovor k drugemu izdanju Kvaternikove knjige o deržavnem pravu trojedne kraljevine. Razun te je posebnega ozira vredna Sulek-ova knjižica vHo r v a t s k o-slavonski ustav", ktero so ^Novice" že priporočile in ktero s primernimi opazkami bi dobro bilo posloveniti in med naš narod razdeliti, da se bolj spozna z ustavnim življenjem naših sosednih bratov. — To polje obdelovati s potopisnimi čerticami, kakor unidan v „Novicaha o Karlovcu je za naše razmere posebnega priporočila vredno. V ostalem pa upajmo iu ue obupajmo, delajmo in ne opešajmo in božji blagoslov bode pomnožil napredek našega ljubega naroda in vse kar namje toliko milo in drago! Iz Slov. Stajarja 10. maja. F. Š. -— Deželni zbor naš je dokončan; koliko se je v njem govorilo in storilo v prid Slovencom, je znano celemu svetu. Zdaj upiramo vsi željno svoje oči v glavno mesto našega cesarstva; kakor orel proti žarečemu soncu, se mi oziramo v slavni dunajski zbor, odkodar upamo, da nam bodo prisvetili zlatosvetli žarki enakopravnosti in pravice. Najmileje obračamo mi štajarski Slovenci žalostno oči proti Beču, in trepečemo, ker ne enega rojaka v zboru nimamo. Ako se drugi naši bratje za nas potegnili ne bodo, bomo ostali, kar smo bili, in kar še smo zdaj — zatirane sirote. Koliko novorojena konštitucija pri nas velja, naj vam sledeče pove: Pred kakim meseom dni je terd mlad Ceh po rodu — ni znal besedice našega jezika — ko aktuar med terde Sloveuce za uradnika poslan. Soditi, tožbe sprejemati in pravico de- liti in ljudi vendar ne zastopiti, ali je to mogoče? vprašam vesvoljui svet. Kakošna je ta pravica? Ljub in drag nam je, bodi Ceh, Nemec ali Madjar, da le razume, ljubi in spoštuje naš jezik in našo besedo, in kdor je ne zna, naj se uči. Tern v peti pa nam vedno bodo taki nemškutarski uradniki, ki le Sloveucov kruh jejo, domačo besedo pa za-metavajo. To je spoznal sam imenovani novi uradnik. Že drugi dan je sam slovo dal svoji službi; več je imel v glavi ko oni, ki so ga semkaj poslali. Kdaj bo vendar že enakopravnost od cesarja vsem avstrijauskim narodom — tedaj tudi nam štajarskim Slovencom — zagotovljena se pokazala v resnici in v življenji? Iz lutomerskih Goric na Staj. 10. maja. Da nas je deževno vreme zaderževalo križevega tedna s procesijo iti po polji in vinogradih, ni nič posebnega; da pa nam je letos sneg dva dni branil iz cerkve iti, je vendar čuduo. Vendar ta sneg ni bil tako škodljiven kot prejšnji mrazovi, ki so nam veliko škodo po viuogradih učinili, posebno na nizkih krajih, in kjer je že bolj odgnalo. Najdejo se celo rezniki ozebljeni, ki so že čversto pognali, zdaj pa je steržen čern. Za sad nam je letos odkljenkalo; slive so se sicer terdo zoperstavile, pa Bog ve, ali bo kaj ali nič. Tako je tudi dvomiti nad poznejim sadom, na priliko: ja-belki, ki še niso tako razcveli, na mnogih je serce černo. Hvala Bogu, da še žito ni v klasje stopilo; sneg ga je veliko poterl, vendar se bo že še opomoglo. Tudi po travnikih ne kaže dobro, celo pri nas, po naših grabah, kjer so urugej po trikrat kosili, še zdaj komaj začenja rasti. Kuhar. Od Mure 9. vel. travna, —h— Nekteri dunajski tako imenovani „velikia časniki še zmiraj o Slovencih blodijo, kakor da bi jim se bila pamet zmešala. — Radovedni smo, kako se bodo znani časniki v Gradcu in nekterih drugih mestih na Slovenskem obnašali sedaj po cesarskem ogovoru v deržavnem zboru. To je za nas toliko važuiše, ker po njih zvemo, kakošin veter da piše. Tista ;,Tagespoštaa in pa uradna „Gradcarca" imate namreč le enega vrednika, ker pervi le svoje ime posojuje. Vendar se vede, kakor da je Bog ve kako svobodoljuben, in tako prodava svojo plesnjivo robo po vseh naših mestih iu tergih. Potrebno je tedaj, da se poduči naše mestjan-stvo po ktere m drugem pravičnem listu o naših razmerah. Gotovo je, da nas večidel ljudje po mestih in tergih le iz nevednosti čertijo, ker so se navadili brez lastnega premišljevanja govoriti, kar se jim vsaki dan v glavo zabija. „Ach, das Wiederkauen ist so suss!" — V Gradcu izhajajoči neodvisni časnik ^Telegraf, Organ fur steier-markisehe Interessen" je začel od 1. dne t. m. iz lastne tiskarnice v lepši obliki izhajati in bode rad prejemal dopise iz vseh krajev slovenskih, da se tako tudi Nemci nepri-strano soznanijo z našimi razmerami. Ne zamudimo tedaj te lepe prilike in podpirajoči poštene časnike odvadimo se še celo z denarno pomočjo podpirati nam sovražne in krivične. Ce že hočeš vediti, kaj hudoba piše, izposodi si tak list ali beri ga v kavarni; al ne da bi venarja za-nj plačal! Iz Dranine na 8pod. Štajarskem 10. maja. —le* Ljube „Novice"! Vesel sem vas veliko veliko let prav pridno in v svoj pravi duševni in materialni prid prebiral; al zdaj vam, drage moje, bi mogel skoraj slovo dati, ako bi se dali od neke uemskutarske šalobarde v kozji rog ugnati. Cujte, kaj se mi je danes pripetilo. Jez pridem na pošto v St. Jur pod Rifnikom in baram za „Novice". Poštni gospod zarenči nad mano: „Wie konnts diesen Dr... lesen? Schad um's Papier, dass soleher Dr... hinauf komrnt" — — in tako je dr-karil še bolj ko nekdanje Knobelnove pesmi. Jez mu zavernem njegove razžaljive psovke; al nič ne pomaga: on le še bolj dr-kari. Ker sem vidil, da je ta mož poln dr1- iu jez kmetovavec, ga zapustim prepričan, da bi bolje bilo, ako bi tak gnojni človek — na kaki pusti njivi stal, ne pa na pošti, ktere dolžnost je le pisma in časnike ljudem 162 izročevati, pa ne jih čertiti, da več jezikov znajo kakor le edinega tistega, ki ga šentjurski poštnik zna. Naj sodi zdaj svet sam, kako se nam godi, ako se celo kak poštar na slovenski zemlji prederzne tako gerdo se obnašati zoper nas domače! Iz Vranskega 10. maja. y — Včerajšnja „Presse" našo njej smerdljivo peticijo voha. Se ve da je bedasto, le z besedico odgovarjati kakemu organu, o kterem se ve, kako se je sukal od leta 1848 do danes in kteri zdaj poln najbolj enostranskega liberalizma po vseh kotih „religions-freiheitliche" bljunke liže, pri tem pa o enakopravnosti narodov avstrijanskih nič vediti neče. Takemu listu ne odgovarjamo; al lahkovernim ljudem se ima vendar le razjasniti, kar se jim po hudobnosti krivo pove. Kako so se podpisi za prošnjo nabirali? Pervič se je po „Novicah" razglasilo, kaj se terja — to v obče; potem ee je peticija razposlala, ljudstvu od točke do točke poslovenila po nabiravcih, izurjenim brati dala... potem so se imena podpisale; to nam pa kaže, da ljudi druzega ne znajo, kakor svoje ime po nemški podpisati ... al je to dosti izobraženosti, veleslavne nemške šole? — Kar se naših deželnih zborov, naših nemških poslancov, našega slovenskega gibanja tiče, le to: Bilo je o volitvah gibanje domorodno, bilo je iskreno, ko smo volili, da nas je moč naše birokracije zadušila, za to ne moremo: saj se Dalmatincom enaka godi. Kaj pa je nasledek te zmage naše nemške birokracije na Štajarskem ? To-le: Pri nas, ki smo zlo zlo v nemških sponah, celo pri nas tedaj se nihče ne meni za štajarski deželni zbor, zakaj od njega Slovenec ničesa ne upa, ker svojih mož tam nima. Veseli in pazljivi pa se obračamo proti Ljubljani; kar se tam zgodi, bo gotovo tudi naše; kar si tam po poti postavni pridobijo, se tudi nam ne bo moglo odreči, ker smo s Kranjci enega rodii, ker imamo z njimi ene potrebe. — Še nekaj! pri naših ozkih novinarskih postavah se čudimo, kako sme kak časopis, naj še bo tak majhen narod na tako vižo s svojo gnjusobo ometavati, kakor je „Presse" včeraj storila, rekoč: „wenn dle unterschrifteri echt sind" . ... 55die paar hunderttausend Slovenen etc....." To je le vendar najgloblji ^faustrecht"! Iz Primorskega 4. maja. — t — Prošnja Slovencov, ktero so nam „Novice" unidan od besede do besede razglasile, in ki potrebe našega naroda odkritoserčno razodeva, našim kmetom močno dopada; nekteri zdaj še le obžalujejo, da se na nasvet rodoljubov niso podpisali. Kakor čujem, je bil tudi gosp. Cerne iz Tomaja, zdaj poslanec na Du-naji, svoj podpis ti prošnji dostavil, in nadjamo se tedaj, da bode tudi on naše želje krepko podpiral. Oglasimo se za svoje pravice; poterdila jih je spet beseda Cesarjeva, ktera je vsem avstrijanskim narodom enakopravnost zagotovila. Nam primorskim Slovencom se je v deželnih zborih posebno v Po reč u velika krivica storila. Mala pest prebrisanih Italijanov je pokazalo neporazumljenje in zaničevanje nam in je celo tiste, ki bi morali naši zagovorniki biti, potegnila samo na svojo plat. Takega zaničevanja terpeti ne moremo, ker po zagotovljeni enakopravnosti imamo pravico terjati (in da je to tudi želja ljudstva, dokazuje tistih tisuč podpisov na prošnji), da v opravilih očitnega življenja pri nas slovenski jezik velja in da tedaj vsi vradni spisi, zapisi deželnih zborov in razglasi odborov nam se v našem jeziku oznanijo. Zgodovina žalostne minulosti nam kaže, kam smo prišli; na male kose razdeljeni in razkomadani moramo kakor manjšina večini naših nasprotnikov se podvreči. Deržimo se tedaj v djanji za en narod, podpirajmo se v vseh rečeh in tako napravimo si pot k zedinjenju našega naroda. Združeni narod ene kervi lahko posvetuje svojo potrebe, želja celega naroda veči važnost in moč zadobi, in narod nima se bati nepostavnega napada druzega naroda, čigar naslednik je le žalostno sovražtvo, namest da bi vsi, kar nas je Avstrijancov, v lepi edinosti in pri-jas,uusti živeli. Iz Goriee 9. maja. — Ker se mi važno zdi, ne le samo od tukajšnega vremena iu goriškega podnebja, temuč tudi od volitve mestnega župana kaj povedati, naj zinem danes o tej zadevi. — „Da si izvolimo novega župana — tako je govoril gosp. conte Me Is — smo se, gospodje, snidili danes; veliko, rečem, je današnji dan ime župan." In potem, ko je natanko razložil, kakega značaja da mora glavar mestni biti, kaj od njega pričakuje mesto, se je svitlemu čaru zahvalil, da nam je svobodnejše življenje podelil. Pohvalil je potem Goričane, da so vsigdar mirni bili, nikoli puntarji, vedno udani in zvesti cesarju svojemu. „Perve tri mesce leta 1848" —je rekel — „ni bilo tu nobenega vojščaka, na bližnjem Beneškem pa punt; Gorica je vedno mirno ostala podobna fantu smehljajočemu. Sinovi naši so se potegovali za cesarja in domovino drago na bojnem polji. Različni smo si po narodnosti, pa vsi smo Avstrijani; ne zaničevaje nikogar, hočemo živeti v mirni spravi; in take čednosti, ki jih je Gorica skazovala, jo bodo vedno kinčale kot dragoceni biseri. Nemci, Talijani in Sloveni prebivajo tukaj. Pervi so bili dozdaj v vekši časti; se sme pa zato Talijan zavoljo narodnosti psovati? Nikdar ne! Ravno tako naj spoštujemo in cenimo delavnega in umnega Slavena, in nobeden med nami naj ne misli, da on je pervi! Ne spodobi se, da bi kdo s tem druge poniževal ali zaničeval, sam sebe pa povikševal." — Tako je govoril g. Mels. — Komu ne bo serce radosti igralo , ako sliši iz ust Laha pravične besede, ki segajo domoljubu kot oživljajoče hladilo v ranjeno serce? Slovenci, Lahi in Nemci, vsi naj bodo enako spoštovani; vsi naj se med seboj ljubijo kot bratje. Zaveržena je tedaj prislovica, da pravijo Lahi: „ineui vse, tebi nič." Pošten, umen Lah bo tudi nam naše pravice priznaval, ki so iz Beča privihrale; prišel je tudi on k pameti, spregledal je, kar smo zgubili. Res nam je, kakor naš verli domorodec pravi, „inostranec naše krajue in osebne imena, to našo najsvetejšo lastnino pokvaril, popačil in oskrunil"; ali si pa nismo tudi sami saj nekoliko tega krivi? Hudournika, ki po stermem skalovji v dolino dere, ga ne ustavi nobena jez, ki ni v dobrem temelja osnovana. Ravno taki hudourniki so nam bili Lahi; oni so tisti, ki so jezi in zidove poderli in nam naše polje pod-suli. Al naša zanikernost, naša mlačnost je bila tudi zraven kriva, ker nobenega ni bilo, da bi jih ustavljal, da bi jih bil odbijal. „Lej, stvarnica vse ti ponudi; le jemat od nje ne zamudi" — tako je pel naš slavni rojak. Ce bi se bili teh besed deržali, nikoli bi nam ne bili prihajali laški dopisi iz uradnij, nikoli bi ne bile povsod naše pravice tako poteptane. Al pustimo to, kar se je, žalibog! zgodilo, in skušajmo zdaj iskreno popravljati, kar nam je inostranec pokvaril. Naši domorodci in poslanci so nam pokazali pot; za njimi stopajmo! Ni jih bilo sram pred prenapetneži, pred sovražniki jezika našega v maternem jeziku govoriti; pokazali so, kaj da so. Njim naj bo čast in hvala! Njim zaupamo, da nam bo boljša prihodnost cvetela. — Al kam sem zašel? naj se spet vernem v dvorano k volitvi mestnega župana. Komaj je gosp. conte Mels svoj govor končal, so že zagermeli radostni klici po dvorani. Potem so volili. Z 21 glasi je bil izvoljen gosp. Dragotin Favetti, mož prebrisane glave in nekdanji odgovorni vrednik goriških novin. Tudi on je krasno govoril in prijazno se je zahvalil mestu za čast, ki mu jo je skazalo. In komaj je govor končal, so sopet doneli glasi živahni; vidilo se je na vsakem obrazu, da so ž njim zadovoljni. Matevže. Iz Kostanjevice 5. maja. *• Naj sežem v svojem dopisu enmalo nazaj. 5. p. m. je bila pri nas volitev župana srenjskega zastopništva. Tudi tukaj ni manjkalo ne tajnega ne javnega kovarstva in agitacij, ter glasilo se je celo, da je en volivec srenjčane nagovarjal: 55Volite vsa-cega, le škrica ne." To bi ravno nič prečudnega ne bilo, ampak smešno je le to, da je škric škrica spodrinil. Izvoljeni so bili za župana gosp. Franc Globočnik, za sveto- 163 vavce pa ffg. Franc Kalin , Alojz Gač, Franc Bučar, za odbornike pa gg. Martin Keržičnik, Janez Stravs, Miklavž Sever, Janez Lesjak, Anton Sekula, Anton Kalin, Franc Žarna, Adalbert Kandolini, Franc Marešie, Anton Šinkovec, Martin Kolarič, Jožef Pichler, Janez Gač in Janez Bučar. Udeležba volitev je bila čudo mala; snidlo se jih je namreč od 380 volivcov le 86, in to je uzrok, da je marsikak v odborništvo prišel, ki pri večjem udeležcnji srenjčanov ne bi bil izbran bil. V križevski občini so celo tako mlačni in nečimerni bili, da so mogle volitve trikrat razpisane biti, preden so volili. Žalostno znamenje nedostojnega občinskega duha! Nadjamo se, da bode vprihodnjič bolje. Zlasti tega dočakujemo v kostanjeviški županii, ker je nas župan gosp. Globočnik pošten, omikan, za blagostanje srenje unet mož, ki se ne obotavlja, se s srenjskimi postavami soznaniti, ter jih izverševati. — Prošnja zavoljo upeljave domačega jezika v učilnice in kancelije, za ktero je nas rodoljub gosp. Matevž Markič marljivo podpisov nabiral, je bila sploh prijazno sprejeta, in reči se more, da vsi prebiva vci našega okraja, zunaj treh nemškutarjev, komaj čakajo, da bi prošnja tudi resnica postala. Kadar bomo teh neprecenljivih pravic resnično deležni, takrat bode našemu cesarju preserčna hvala v vseh okrajinah naše dežele nadurno donela. Prepričan sem, da se bo potem zaupanje ljudstva do uradnikov, ki imajo z ljudstvom opraviti, sopet povernilo, in naš narod bo pred kakor na vsakem drugem potu višjo stopnjo omike in blagostanja dosegel. — Slana je pri nas že dvakrat razsajala in nam črešnje, breskve in hruške vzela. Tudi terta je veliko škodo terpela. Sinoč je padlo snega tri pavce na debelo, ki je drevesom, posebno jagujetom, mnogo vej odkrehnil. Iz ipavske doline 10. maja. — A. S. — Včeraj popoldne je v Ajdovski predilnici gorelo; zgorelo je 3 do 400 centov pavole, čeravno so njeni fabriški delavci hitro na pomoč prileteli, in se prav verlo obnašali. Škoda se ceni na več tisuč goldinarjev. Vzrok te nesreče se še nič prav ne ve. — Kakor v več drugih krajih, tako je tudi v naši dolini pretekli mesec huda slaua nam veliko škodo naredila; zunaj črešenj, ki so že malo pred odevetele in jim zatega voljo ni veliko škodovala, druzega sadja ne bo skoraj nič; posebno je murve tako posmodila, da se ne vidi druzega kakor golo drevje. Ravno letos so se ljudje prav lepo pripravljali, veliko svilnih gosenic ravnati, in zdaj jim je po tej ni mi ves njih up ob tla. Večkrat so „Novice" že po skušnjah v Tirolih in drugih deželah pisale, da ob časih slane bi koristno bilo, velik dim na polji narediti, in to napravo z zvonenjem na znanje dati; jez mislim, da kaj takega bi ne bilo nemogoče in z nobenimi velikimi stroški sklenjeno, ljudem bi se pa na to vižo marsikteri košček kruha prihranil. Kaj, ko bi župani to reč v prevdarek vzeli? Iz Ljubljane 12. maja. Telegramu iz Dunaja, ki nam je uno sredo prinesel veselo novico o peticii sloveuski, imamo danes dodati še to-le: 7. dan t. m. so izročili gosp. ministru Schmerling-u peticijo naši gosp. poslanci: dr. Toman, Dežman, Derbič, Brolich in pa gosp. Cerne, poslanec goriški. Gosp. dr Toman je bil govornik deputacije, ki jo je gosp. minister prav prijazno sprejel ter ji obljubil, da se bo ta reč v smislu ravnopravnosti narodov in prestolnega ogovora rešila, ter je pristavil, da zastran prestave postav se že skerbi; tudi zastran slovenskega urednega časnika ni odrekel. Gosp. dr. Toman je prav krepko govoril in gospoda ministru okrepčanje slovenskega naroda prav živo na serce položil, ker le tako bo mogoče zmiraj dalje segajoči tali-janščiui terdno brambo nasproti postaviti. — Veseli smo gosp. ministrove obljube; al da se obljuba tudi kmali začenja izpol-novati, lepo prosimo naše rodoljubne poslance, ki so našo peticijo g. deržavnemu ministru izročili, da naj skerbno na to pazijo, da se obljuba, po njem storjena, čim berže uresniči; živo jim na serce polagamo, da naj ga skoro, če tudi večkrat, bodi v novi audiencii, bodi z interpelacijo v deržavnem sovetu opomnijo, da se izpolni, kar je obljubljeno, ter, ako bi bilo v ta namen že kaj odločeno, da naj jim gosp. minister to blagovoli obznaniti, da se narod za te naredbe pripravi, pa tudi, da se more kontrolirati, jeli se ministrove zapovedi po dotičnih vladiuih organih vestno izveršujejo. Posebno nam stoji do tega, da se za upeljavo našega jezika v šole in pisarnice potrebne priprave že precej zdaj storijo. Mi se nadjamo in jako bi nam bilo žal, ako bi se naše šole ne ustrojile po načelu ravnopravnosti glede jezika že z začetkom prihodnjega šolskegra leta. Da pa to dosežemo, treba je, da že zdaj za to po-skerbimo. Treba nam je slovenskih učnih knjig, treba nam je za slovenščino sposobnih učiteljev. Zato je treba zapovedi, da se precej in brez vsakega odloga naprej priredi, kar v ta namen potrebujemo, da se, kadar pride čas za-četja, ne bodo mlačnjaki in naši protivniki na pomanjkanje potrebnih priprav izgovarjali. In ravno šolske naše zadeve so tako važne iz ozira na našo narodnost, da si prideržujemo o njih se drugi pot obširnije govoriti. — Kar se tiče vpeljanja slovenščine v naše pisarnice (kancelije), treba je, da se izda i^ecej vsem urednikom slovenskih krajev zapoved, da *e narodni jezik, ako bi ga še ne znali, naučijo, i« dalje, da se z obzirom na predstoječo novo uredbo političnih in sodnih oblasti po ministerstva izreče ** neogiben pogoj, da vsaki, ki hoče na Slovenskem službo imeti, mora znati popolnoma slovenski jezik govoriti in pisati. Vidili smo nedavno, da so se na Oger-skem in Hervaškem, ko je prišla zapoved in sila, tako domači kakor tuji uredniki narodnega jezika tako čversto poprijeti, da so mogli v nekolikih mescih na vseobčo za-dovoljnost službo v tem jeziku opravljati. Kar je bilo doli mogoče, bode in mora tudi pri nas mogoče biti, ker dobro vemo, da Ogri in Hervatje v zakonodavstvu nimajo mnogo večega slovstva kakor mi; namreč prestave obstoječih zakonov in naredeb, saj imamo tudi mi. Ako se pa kteri od uradnikov našega jezika celo noče ali ne more učiti, naj se ogne, kakor so se tudi naši ljudje v napomenjenih dveh deželah ogniti morali; saj se zahtevati ne more, da bi se zavolj dveh ali treh terdokornežev celi narod slovenski svojih pravic odpovedal, ali se deržavna vlada svojim načelom, pred svetom slovesno oglašenim, izneverila. Da bi se pa naši uredniki temlože za službovanje v našem jeziku pripravljati in vaditi mogli, naj se po ministerstvu oglasi, da je tudi zdaj, dokler še sedanji organizem političnih in sodnih oblasti obstoji, vsakemu ne le dopuščeno, ampak priporočeno, da naj za slovenske ljudi slovenske zapisnike piše, ter na slovenske prošnje in vloge slovenske odpise daje. Tako, samo tako bode mogoče, da se blage namere Njih veličanstva glede ravnopravnosti vseh narodov avstri-janskih uresničijo, in pravične želje vedno zvestih Slovencov enkrat djansko izpolnijo. Iz Ljubljane. (Po dopisu). Ker so dopisuni iz Ljubljane svoje gerdo rokodelstvo poslednji čas začeli z osebnimi napadi v nekterih časnikih, izbravši si sedaj tega, zdaj unega naših ljudi z imenom, da so ga černili pred svetom, je naravno, da tako očitno napadeni skušajo zve-diti tiste pisarje in jih potem tudi očitno imenujejo deržec se pravila „Gleiches Recht fur Alle". Tako je storil tudi gosp. Ambrož, ki je bil nedavnej v ^Agramerci" in po nji v „Ost-Deutsche Post" hudobno natolcevan zavolj nekega početja, za ktero, kakor je v „Laib. Ztg." veljavno spričal, je bil celo od višje oblasti pohvaljen. Dobil je g. Ambrož te dni iz Zagreba spričevavno pismo, da oni korespondent v „Agramerico" je neki gosp. Martelanc v Ljubljani; kdo pa je tisti „dobri prijatel" bil, ki je „ Agramerico" i z Ljubljane sporočil „Ost-Deutsche Pošti", ne skrivajo dosti „die Geheimnisse von Laibach". Iz Ljubljane. Hipoma smo prestopili v toplo pomladansko vreme. Sadno drevje cvete sem ter tje tako lepo, 164 da se imamo vendar nadjati sadja, o kterem smo že obupali. — Sejna ljubljanski je bil se le zadnji dan prav dober; živina je bila draga.