ssrfe-s-gg" Kakšne so bodoče naloge in obveznosti mladine v našem kolektivu? Vključiti se moramo v življenje in delo našega kolektiva g Nedeljsko konferenco organizacije Ljudske mladine Slovenije v našem podjetju smo se namenili ^ posvetiti delu, uspehom in neuspehom celotnega aktiva ter vseh mladih proizvajavcev v podjetju. ® Preteklo obdobje je zahtevalo namreč od nas mnogo intenzivnega in odgovornega dela. V bodoče ® pa bodo naše naloge še večje in zahtevnejše! Za nami je dvanajst let delav- gim narodom za osvoboditev iz-ljanja smo izvedli tako, da je bil skega upravljanja. Ponosni ugo- pod kolonialnega zatiranja in iz- s pristojnostmi le-teh seznanjen tavljamo danes uspehe mlade Ju- koriščanja. sleherni mladinec. Kriterije za goslavije ne samo doma, temveč Ob vseh uspehih in notranjih kandidiranje smo kar se da za-tudi v svetu. Na prste lahko pre- kvalitetnih sprcmeJmbah družbe- ostrili. V poštev so prišli zares štejemo narode, ki so v tako krat- nih odnosov pa ne smemo mimo (Nadaljevanje na naslednji strani) kem času kot mi iz ruševin in raznih spodrsljajev in napak, ki pepela dvignili izkrvavelo domo- smo jih tu in tam v preteklosti Ko bomo sprejemali program dela za prihodnje leto, moramo paziti predvsem...! vino, jo obnovili in razvili na zagrešili. Spomnimo se le besed zavidljivo raven. Pa ne samo to! tovariša lita v Splitu, ko je po-Socialistična Jugoslavija je po- hvalil in poudaril napredek nove stala s svojimi svobodoljubnimi socialistične Jugoslavije, opozoril in miroljubnimi idejami zgled pa tudi na naše slabosti ter negativne pojave v sistemu družbe- Poglejte jih, kako so zadovoljni! Naša kulturno-zabavna skupina je gostovala v petek, 24. avgusta pri zemunskih brigadirjih, ki delajo na novem stadionu v Kranju. Po končani prireditvi so nam dejali, da so nadvse zadovoljni. Kako tudi ne, saj smo veselo zaplesali »Kozaračko kolo«! prebujajočim se afriškim in dru- Poudarek delu v aktivih Če je volja, uspeh ne • izostane I Pa je le šlo, ali ne? Bilo je nekaj takih, ki so zmajevali z glavami, češ: *Le zakaj poseben časopis? Saj ne boste zmo.gli..!* Toda, če je volje dovolj in če ne manjka pridnih rok, vse uspe! Posebna izdaja našega časopisa >Sava« je pred vami, dragi bravci. Med prebiranjem vrstic boste spoznavali mladino v našem podjetju, njene uspehe, načrte, neuspehe in težave-Prav gotovo boste nekateri tudi kritično ocenjevali posamezne prispevke. Vedite, da so jih vse, brez izjeme, napisali mladinci sami. Sami so tudi uredili časopis, pripravili program po posameznih straneh, izdelali potrebne fotografije in vse sestavke tudi ' pregledali. Precej truda in neprespanih ur je terjal list. Vendar trud ne bo zaman. Prav vsi člani kolektiva in celo širša javnost bodo zvedeli, kako dela in živi mladina v naši tov a ni! Dragi mladi sodelavci! Na nedeljski konferenci vam želimo kar največji uspeh, novemu vodstvu mladinske organizacije pa, naj gre po poti, ki so jo zastavili predhodniki! Uredništvo nega in delavskega upravljanja ter v samem gospodarstvu! In kakor je storil to tovariš Tito, tako moramo storiti tudi mi ter obravnavati svoje delo z obeh plati medalje. Ko botmo govorili o delu, o uspehih in premaganih naporih, ne pozabimo in ne prezrimo napake, jih analizirajmo ter sprejmimo konkretne predloge, da se jim v Od tega, kakšna je vsebina dela po aktivih, zavisi v veliki zacijo Zveze komunistov s sindi-meri celotno delo mladine v nekem kolektivu. To velja tudi za kalno podružnico, itd. ’ Program našo mladinsko organizacijo. Zato še nekaj besed o tem! dela naj vsebuje vse tiste akcije, Kakšna naj bo torej vsebina dela po aktivih? Čemu je treba ki bodo lahko kakor koli pripo-posvečati predvsem pozornost, če hočemo uspevati in vzgajati mogle pri uresničevanju obvezno-iz naših vrst kar najboljše člane naše socialistične družbene s ti podjetja do naše družbe skupnosti? „__.. Spričo vsega tega je osnovna Proizvodnja po posameznih eko- sprejetih obveznosti. naloga slehernega mladinca ha nomskih enotah, naše obveznosti Včasih slišimo pripombe, češ le kcmfer®nci aktivno sodelovati ter . , . . __ do družbe, problemi prodaje, na- kaj naj delamo, ko pa ni ničesar s svoilmi predlogi, nasveti, ob- bave> izvoza’ medsebojni odnosi, zanimivega! Tako mnenje je “ dobronamernimi izobraževanje in strokovno izpo- zmotno! Problemov za reševanje Kmicnimi pripombami m z zapolnjevanje, neposredno sodelo- je več kot dovolj! Mladini se nudi v<-stnim volj en jem najboljših vanje v organih upravljanja, so- nebroj nerešenih problemov, ki mladtncev v novi komite prispe- .. delovanje pri decentralizaciji pod- jih je moč rešiti s sistematičnim vati delež k uspešnosti tega naj- z_.VI,.1 _a sodelovanja z organa de- jetja in delavskega upravljanja, delom prav po aktivih. Seveda pa večjega zbora mladine v podjetju. ocenjevati vse delo mladine z vidika vključenosti v kolektiv; torej z vidika sodelovanja z družbenimi in političnimi činilelji ter lavskega upravljanja. Predvsem pa se zavedajmo, da simo hkrati proizvajavci in upravljavci! Kakšno je bilo konkretno delo mladih proizvajavcev in upravljavcev v našem podjetju? smotrno izkoriščanje prostega ča- je treba za tako delo pripraviti v program vnesimo samo uresni- sa, politično, kulturno in športno primerne programe. čljive naloge zavedajoč se, da bo delo, zdrava zabava, itd. — vse to Na kaj moramo paziti, ko bomo P° sPreJetju obvezen za sleherne-naj bo vsebina našega dela po sprejemali program dela za pri- 6a od nas. aktivih! Mlad proizvajavec ne hodnje leto? Mladinke in mladinci! S svojim more reči: »Kaj me briga proiz- Predvsem ne pozabimo, da je delom dokažimo, da smo pravi Naša osnovna naloga je bila vodnja!« ali kaj podobnega. Ne naša organizacija politična orga- nasledniki borcev za socializem, vključevati mladino v neposred- samo pravica, tudi dolžnost sle- nižacija. Zato prilagodimo pro- da smo otroci socialistične revo-no upravljanje. Priprave na v o- hemega mladinca je po svojih gram dela danim razmeram v lucije! litve v organe delavskega uprav- močeh prispevati k uresničevanju podjetju in sodelujmo z organi- ALOJZ ZALAR Začeli smo z novo in boljšo metodo dela, ki pa jo moramo še nadalje razvijati in izpopolnjevati! Kongresne teze - naša praksa Sorazmerno kratek čas nas loči od minulega VIL kongresa nove gospodarske in družbene od- hodno in samostojno, toda umno Ljudske mladine Slovenije, ki je bila januarja letos v Kranju, noše. Čedalje bolj se uveljavljajo razpolagajo z dohodkom ter ga Na njem smo obravnavali vsestransko probleme, s katerimi se pravice delovnih ljudi, da svo- (Nadaljevanje na naslednji strani) srečujejo mladi ljudje v proizvodnji in jasno nakazali, da se po eni strani zelo aktivno vključujemo v sistem gospodarjenja in z upravljanja, na drugi strani pa pozabljamo na važnost vključevanja širšega kroga mladih v proizvodno problematiko. Podobne ugotovitve veljajo tudi za mladino v našem kolektivu Zlasti pa velja to za sodelovanje v organih delavskega upravljanja, kjer so se mladi proizvajavci še premalo uveljavili! Vabilo Naš gospodarski razvoj je doživel v zadnjem času vrsto revolucionarnih sprememb, ki široko odpirač o perspektive za hitrejši razvoj in porast proizvodnje. Izpopolnjevanje sistema delitve s prenašanjem pristojnosti v upravljanju na neposredne proizvajav-ce na eni strani, na drugi strani pa izpopolnjevanje tehnoloških postopkov in povečevanje produktivnosti so oblikovali novo kategorijo gospodarskega življenja. Ko so na komiteju razpravljali o programu kulturno-zabavne skupine — od leve ^ proti desni: Rotar, Vreg, ^8 S tud en in Veselič DRAGE MLADINKE IN MLADINCI! DRAGI STAREJŠI ČLANI KOLEKTIVA! Kakor vsako leto smo se tudi letos odločili položiti obračun svojega dela. Da bodo temu prisostvovali v kar največjem številu ne samo člani tovarniške organizacije Ljudske mladine Slovenije, marveč tudi starejši delovni tovariši, vas vabimo na letošnjo LETNO KONFERENCO mladine našega kolektiva, ki bo v nedeljo, 9. septembra ob 8. uri v upravnih prostorih obrata I. Dnevni red predvideva: ® otvoritev 0 izvolitev organov konference 0 poročilo in referat 0 razprava k poročilu in referatu 0 razrešnica staremu in volitve novega komiteja 0 zaključki in sklepi za nadaljnje delo V veliko zadovoljstvo nam bo, če se našemu povabilu odzovete in udeležite letne konference! Po konferenci bo zabavni program s plesom ter skromna pogostitev! TK LMS »Sava« Kranj V našem domu Gumarske šole smo še premalo izkušeni Kako dela mladina v naši Climardn 5flll da bomo med letnimi meseci za- 9IVI menjali v proizvodnji delavce, ki odhajajo na letni dopust, smo spr-Tudi v domu Gumarske šole va negodovali. Ko pa so nam po-imamo mladinsko organizacijo, jasnili, kako lahko s tem kori-Večjih uspehov naša organizacija stimo podjetju in seveda tudi šaše ni imela, iker smo premalo iz- mim sebi, je bil problem za ve-kušeni. Da se naše delo izboljša, cino rešen. Kakor slišim, so z na-smo se tesno povezali z imladino Šim delom v posameznih ekonom-našega podjetja. skih notah prav zadovoljni. Ce je Naš komite je imel letos osem res tako, potem naš trud tudi ni rednih in eno izredno sejo. Naš bil zaman. Res je hudo odreči se program je bil precej obširen, počitnicam v poletnem času, ko se drugi kopljejo in zabavajo na najrazličnejše načine. Toda tudi tovarna ni pozabila na nas, saj pojdemo vsi za teden dni v naš počitniški dom v Crikvenico. In če bomo res prišli po končani šoli v proizvodne oddelke, ali ni prav, če se že sedaj izkažemo, da nismo kar tako!? In bodoče naloge? Za prihodnjih nekaj mesecev smo si zadali naslednje naloge: (g razvijati zavest do kolektiv- Pa pravijo, da blagajniška poročila niso zanimiva! Zbrali smo 540.006, porabili pa 490.447 dinarjev Vas zanima, koliko sredstev @ vstopnina na raznih smo porabili od lanske 'letne kan- kulturnih ference? Veste, tudi iz tega, ko- prireditvah liko, kako in zakaj smo potro- © od upravnega 152.606 din šili denar, koliko smo ga z mar Ijivim delom zbrali sami in koliko nam ga je dalo podjetje, se vidi delo naše organizacije! Lani, 'ko je bila letna konferenca 4. novembra, smo imeli v bla-A Takole delajo naši mladinci gajni 174 dinarjev. Dva dni pred na svojih delovnih mestih — letošnjo konferenco, to je 7. sep-tudi Vid Gazvoda, najboljši tembra imamo v blagajni 49.559 šahist v podjetju je med dinarjev, njimi! odbora za seminarje in prireditev »Spoznavaj svoj oddelek« 162.000 din ® od upravnega odbora za mladince pri vojakih 27.00 din skupaj dohodki 540.006 din Denar smo zbrali takole: izostali in na prihodnji letni kon- S od letnega ferenci bomo lahko s ponosom proračuna ugotavljali nove uspehe mladine © dotacija podjetja dotacija sindikalne podružnice v gumarski šoli! JOŽE ANTOLIN © članarina Franci, Toni in Stane so letos spomladi nastopili na javni prireditvi »ALI POZNAŠ SVOJ ODDELEK?« nega dela imed vsemi člani naše organizacije, © Skrbeti za vključevanje članstva v različne dejavnosti družbenega življenja. Kongresne teze - naša praksa Razpoložljiva sredstva pa smo trošili takole: © za folkloro 58.820 din 100.000 din © za razne časopise 50.000 din knjige in revije 40.065 din © za rokometno 30.000 din sekcijo 62.050 din 18.400 din © za nogometno sekcijo © za šahovsko sekcijo © za seminarje in predavanja Ali je to vsa mladina v našem delovnem kolektivu? Nekaj besed o članstvu Nasa organizacija šteje danes 197 TRETjI AKTIV šteje 21 elanov, članov — 14) mladincev in 52 v njem pa so mladinci iz pnevma- mladink. Razdeljeni smo v pet tikame II; aktivov zaradi boljšega dela. PRVI AKTIV šteje 33 članov, ki delajo v ekonomskih enotah stiskama in valjarna I; DRUGI AKTIV šteje 55 članov, ki delajo v ekonomskih enotah: pnevmatikama I, premazovalnica, ki delajo v vseh strokovnih služ-tehnični izdelki in mehanična de- bah. lavnica I; ČETRTI AKTIV šteje 32 članov, ki delajo v vseh ekonomskih enotah obrata II razen v pnevmatikami; PETI AKTIV šteje 46 članov, V obdobju od zadnje letne kon- , ■ ■ —■ —o—.— -j----------------------o- , _ , , . ference do izida tega lista je imel ne bi samo za seje komiteja, mar- nja res samo dobre in marljive startom nase taborm- ^ komite 26 rednih in 4 izredne vec tHc^1 klubu mladih proizvajav- delavce. Organizirali smo tudi več Še več sestankov po aktivih V komiteju so me zadolžili za vodenje aktiva, ki združuje mladino valjarne I, stiskarne, sestavljalnice in regenerata. Za začetek smo pričeli s pripravami na volitve v organe upravljanja in sikle-Neuradni razgovor z gosti nili kandidirati v delavske svete med odmorom na lanskoletni ekonomskih enot nekaj mladin-miadinski konferenci cev. Kriterij pri izbiranju kandi- datov je bil zelo strog, saj smo hoteli imeti v organih upravlja- Pred ške vrste na partizanskem pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane« 7.650 din Vključiti se moramo v življenje in delo našega kolektiva I. Je prostorna, z nekoliko denarja in kako primerno urediti prostor! pa bi jo bilo mogoče urediti v prijeten društveni prostorček. Služil STANE ROTAR 24.160 din (Nadaljevanje s 1. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) lih problemov in posameznih © za _kulturne delijo po načelu »vsakomur po vprašanj, kot so: proizvodni pro- večere in izlete © seznanjati mladino z gospo- njegovem delu«. grami, njih izpolnjevanje, proda- © za razne ostale darskimi problemi podjetja. Nepravilno razumevanje tega ja, delitev čistega dohodka in izdatke © spoznavati člane z nalogami procesa nekaterih posameznikov, osebnih dohodkov, razni pravilni- ^ odvedli članarino uresničili pa smo ga le deloma. Organizirali smo1 tri politična pre- no izpolnjevali, uspehi davanja, deset naših mladincev _ _ se je udeležilo seminarja, katerega je priredil tovarniški komite LMS v tovarni. Trije naši mladinci pa so se udeležili seminarja, ki ga je priredil občinski komite LMS. Udeležili smo se tudi tekmovanja »Ali poznaš svoj kraj v revoluciji?« in prireditve »Ali poznaš svoj oddelek«. V Prešernovo gledališče hodi redno 30 članov naše organizacije. Skupaj z vzgojnim osebjem pa smO‘ organizirali šolo za življenje. Prirejali smo tudi plesne vaje in proslave. Na novem stadionu smo opravili skupno 240 prostovoljnih delovnih ur, na rokometnem igrišču v Stražišču pa 230. Precej aktivni smo bili v športnem udejstvovanju ter organizirali prijateljska srečanja v nogometu in namiznem tenisu z gojenci Mlekarske šole. V počastitev Dneva mladosti smo se udeležili rokometnega turnirja in zasedli 5. mesto1, v strelskem tekmovanju petih ekip zasedli 1. mesto. Organizirali smo tudi športni dvoboj v malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu in šahu med učenci I. in II. letnika. Udejstvujemo se tudi v taborništvu, planinarimo, itd. Učni uspehi na naši šoli niso bili slabi. Za tiste dijake, ki niso mogli slediti preobširni učni snovi, smo organizirali posebne krožke. Zaradi neresnosti pri učenju sta morala dva učenca zapustiti našo šolo. Kar se vedenja tiče, je nekaj posameznikov, ki nam povzročajo precej preglavic. Dogaja se, da nekateri v nesporazumih med seboj fizično obračunavajo, drugi spet kršijo domski red, itd. Takim primerom bi morala organizacija posvečati več pozornosti. Kaj pa naše delo v podjetju? Ko smo zvedeli, da bodo naše počitnice preložene za tri mesece in in dolžnostmi naše organizacije, seveda tudi med mladino, pa po- ki, racionalizacije in tehnične iz-Ce bom sprejete naloge dosled- vzroča nekatere negativne pojave boljšave, novi tehnološki procesi. Obč. komiteju LMS karjev. To omalovaževanje naših je kvaliteten izbor nujen. Izpol- prj svojem delu moramo paziti predvsem na proizvodnjo teženj nuditi mlademu človeku njevati moramo dotočila in skle-možnost po izobraževanju je gra- pe, ki jih sprejmejo organi uprav-je vredno in ni nikomur v po- Ijamja v podjetju, nikakor pa se nos ne strinjamo, da pričenjamo s se- lekcijo prav pri mladih. Mi sami Delo naše organizacije je pote- bomo poskrbeli, da izločimo med število, marveč predvsem za iz- kalo v petih aktivih. Predsedniki miadino v »Savi« ljulko od pšeni- 182.866 din bor takih mladincev, ki bodo res le-teh so imeli precej dela, saj so ce, zahtevamo pa ,da se izpolnju- sposobni zastopati interese kolek- morali organizirati večji del vseh je ^lepe skupščine, saj so za vse 47.711 din tava. akcij, hkrati pa še skrbeti za po- nas obvezni! Pri tem pa ne poza- Da bi mladino kar se da na- vezavo aktlvov med seboj. Uvedli bimo, da je treba ves kolektiv 18.360 din drobno seznanjali s socialistični- 'smi° debatne sestanke, Jker se je sp(roy obveščati o naših nalogah. samo razgledani, prizadevni in 48.765 din sposobni mladinci. Ni nam šlo za seje. Udeležba je bila vselej takšna, cev, šahistom, itd. Zato bi kazalo sestankov, na katerih smo---- da smo bili vedno sklepčni. Šesta- spregovoriti na konferenci tudi o aili 0 samih volitvah in pripra-jamo se v mladinski sobi v obratu tem. kako zbrati potrebna sredstva va,h za ureditev volišč. Pri delu nas je precej ovirala stalna odsotnost mladincev, ki de-dajO' v drugi izmeni. Debate so bile vedno žive in zanimive, zato je res škoda, da se nikdar ne moremo zbrati na sestanku vsi člani našega aktiva. Naše glavne naloge v bodoče bodo še tesneje sodelovati z organi upravljanja, pomagati v posameznih oddelkih pri povečevanju produktivnosti dela ter tekoče reševati nastale probleme. IVAN NAGLIC Še vedno premalo odkrivamo vzroke slabosti ne bodo in popačenja. Kandidati za novi komite Letošnji tovarniški komite organizacije LMS v našem podjetju bo štel 11 članov, nadzorni odbor pa 3 člane. Zaradi zanimivosti objavljamo kandidatno listo: V novi komite kandidirajo: Ciril DOMINKO, Zdenka ERCE, Pavel GANTER, Miodrag MILIVOJEVIČ, Ida MOHORKO, Ludvik PAVŠER, Lizika PAŽON, Martinka PODOBNIK, Marica SIRNIK, Franc SITAR, Ivanka SNEDEC, Anton ŠTERN, Franc ŠILC, Tone VESELIC, Alojz VESELIC in Henrik VVEISSEISEN. Izmed 16 kandidatov boste izvolili 11 članov! V novi nadzorni odbor kandidirajo: Franc BLAGOJEVIC, Zofka ČADEŽ, Danica DOLENC, Blaž STUDEN in Franc VIDMAR. Izmed 5 kandidatov boste izvolili 3 člane! Volivna komisija bo razdelila na konferenci med člane mladinske organizacije volivne listke z imeni kandidatov. Volili boste tako, da boste s svinčnikom obkrožili pripadajoče številke pred imeni, tistih mladincev, kit sodijo V kontite! in, v Inadz. odbor! Tehnik in gumar delovna disciplina, večja produktivnost, odnosi med sodelavci in med ekonomskimi enotami, izobraževanje in usposabljanje mladih proizvajavcev ter razna druga vprašanja, ki izhajajo iz potreb po nadaljnjem razvijanju gospodarske organizacije in materialnega položaj'a proizvajavcev. Pri organizaciji proizvodnih konferenc bi moral odigravati pomembno vlogo tudi klub mladih proizvajavcev. Vse predloge, izražene na proizvodnih konferencah, bi morali člani kluba analitično obdelovati in jih s konkretnimi predlogi posredovati skupščini kolektiva v obravnavo ter končno potrditev. O vsem tem smo govorili že letos na pomlad, po VII. kongresu. Odločitev, da naj bodo kon-y grešne teze naša praksa, se že ' uresničuje, vendar še ne v zado- Mladi ljudje si včasih napačno voljivi meri. Zato izkoristimo le- predstavljajo, da je moč živeti na tošnjo konferenco tudi za to, da lahek, lagoden način in na račun podrobneje spregovorimo o delu, soljudi. Vzrokov za to je več - nalogah in programu bodočih pro- od škodljive literature, neprimer- izvodnih konferenc ter nih nevzgojnih filmov do slabih mladih proizvajavcev! mi družbenimi odnosi pri nas. Pokazalo, da je to sila koristna ravjcah jn dolžnostih, o uspehih, Ivi 11r o /v r-rr •> n n nr'i r J e\ 1 'l S f -1 rz 1 skupaj izdatki 490.447 din smo priredili tujka j seminarjev in oblika organiziranega d eku Raz- neuspei1jh jn načrtih, predavanj. Udeležba ni bila sla- javljali smo o najrazličnejših SLAVKA TROBEC ba, bilo pa je tudi nekaj izostan- Problemih m slabostih, ki se po- javljajo v naši organizaciji ter v lu smo doslej pT1 nas a | mnogfh^ru^ih‘spremembami^na^amo^sebin^del^^ladlne^v |lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilli!IIIIIIIIIIIIIIIIIH................................................................. njeni organizaciji. Enake spremembe so nastopile tudi v drugih družbeno-političnih organizacijah, v organih upravljanja, itd. Včasih smo na raznih sestankih herni proizvajavec v kolektivu z O ideološkem in političnem de- razpravijau 0 vsem mogočem, vsem na tekočem. Naj navedem = ~~ zadnje čase pa se sučejo vsi raz- primer, ki zgovorno dokazuje. j iv v ir v iicvoi \J-1 t-, ci 11.1 z, i v . . . i t*v*.i*j vz v/mvjv/ 1-» iv --u — podjetju. Posamezne slabosti smo vo,rlli- Zadnje leto je precej dru- govori okrog najrazličnejših pro- kako malo je še naša mladina se- reševali skupaj s političnimi in sače, toda kljub temu bomo mo- blemov v proizvodnjl. Iz tega znanjena s problematiko proiz- družbenimi činitelji. Tako smo na rali v bodoče storiti precej vec. zaključka moramo izhajati v bo- vodnje in gospodarjenja na sploh! primer nekajkrat govorili o ne- mar pozabljamo, da z idejno doče tudi mi, mladi! Celotno delo Govoril sem pred nedavnim s pravilnflm odnosu nekaterih sta- -Političnim delom oblikujemo lik nagc organizacije bi kazalo raz- sodelavcem — mladincem. Prito- rejšdh članov kolektiva do mladi- mladinca-člana naše družbene deliti na dve področji: ževal se je zaradi nizke plače in Nas zanima decentralizacija skupnosti in da vzgajamo s tem problemi proizvodnje v času negodoval. Povedal sem mu, kak- -------------šne težave imamo z uvažanjem Na prireditvi »Spoznavaj svoj oddelek« najboljši Aktiv mehanične delavnice II in valjarne II združuje 18 mladincev, ki so vsi več ali manj marljivi sodelavci in ki kljub delu > --—. --— jn zahtevne naloge svojih starej- v izmenah vsak po svojih možnostih prispevajo k skupnim naporom ših tovarišev? Le idejno dovolj izleti, razvedrilo v proftem rosU: mj ^ koncu dejal; delavskega upravljanja in nikakor bodoče družbeno-politične delav delovanja tržnih zakonov, ne bomo dopustili, niti ne mol- ce’ kl bodt> sp0™bm l>ostHP"ma jdeološko-politično delo kul- surovin, z osvajanjem novih pro-čali’ ^ nekateri krnijo delavsko Z™ turoo-prosvelna dejavnost, 'šport, “^J^°Pk™ i” za uspešno delo naše organizacije. Na tekmovanju oddelek« smo ekipama prvo di problematika proizvodnje, perspektive podjetja, itd. Zato smo močan človek je lahko tudi dober naših proizvodov, čudil se je in Povsem razumljivo in pravilno je, da zavzemajo področja d e ja v- »Verjemi mi, prvič slišim te nosti, ki sem jih zajel v drugi stvari. Če je pa tako, potem se pritožu- Sp Ozna vaj svoj remo za kandidate res najboljše govorili na debatnih sestankih tu- upravljavec. Kadar bo priča uspe- ^ ^ ixi . _____ zasedli z dvema mladince. Redno smo tudi pose- di o tem ter se menili, kako od- hom’ "O le-te brez ovinkarjenja sk in- važen del celotnega de- seveda neupravičeno in četrto mesto, čali šolo za življenje, ki jo je praviti ta ali oni problem v pro- Pohvalili; kadar bo pnea slabo- mladinski .Vvndmii Škoda, ir Ir da so n«, stim, bo nanje odkrito m To pa je ti- jo je praviti ta ali oni problem v pro- p(mval'": Kadar ?(nca slaD0~ lovanja mladinske organizacije, jem. .!« Organizirali smo več političnih letos organiziral naš mladinski izvodnji. Škoda je le, da so ne- slml’ . nan,e odkrito m kon- ,r„a„ «mrm» na nrvn ir..c.,,, predavanj o delavskem samo- komite. Zvedeli smo veliko nove- kateri mladinci še premalo izobra- ■strulit'vn0 opozoril. To pa upravljanju, v predvolilnem času Sa in zanimivega, kar bo koristilo ženi in da cesto ne razumejo naj- sto’_ cesar danes se marsikje po- — organizirali nekaj sestankov prav vsakomur od nas. Udeležili osnovnejših pojmov o produiktiv- sresamo, m zar i cesar se a o ekonomskih enotah, da izbe- smo se tudi zaključnega izleta nosti, rentabilnosti, o decentrali- radojlogaja, da se porajajo med slchernega člana kolektiva. vseh udeležencev te šole na Toda pozabiti ne smemo na prvo Kasneje pa sem prišel do za-skupino, v kateri tiči kopica ključka, da fant ne pozna in ne vprašanj in ki predstavljajo še ve niti za dolžnosti in pravice na kot nerešena glavno področje dela svojem delovnem mestu, kje pa šele o pristojnosti organov uprav- kluba Kakor vse ostale organizacije v Ijanja v njegovi ekonomski enoti! podjetju in organi upravljanja se bomo morali tudi mladinci pri Če ne pozna niti osnovnih načel Srečala sta se na dvorišču dva mladinca — tehnik in gumar. Pa je vprašal kar tako, mimogrede tehnik: »Zdravo! Kako pa kaj ti?« druščin in zgledov, pomanjkanja primernih prostorov in društev, kjer naj bi se shajala in delovala mladina, itd. Cesto prihaja do takih gledanj tudi zaradi slabih zgledBv starejših sodelavcev, zaradi pomanjkljivega dela posameznikov ali skupin. Poglejmo samo primere, ko smo obravnavali najrazličnejše pravilnike pri nas v podjetju! Mar niso bili sestavljeni precej nerazumljivo, vsaj za nas, mlade? Ali ne navaja tako polovičarsko delo mladega človeka, da tudi sam dela površno in polovičarsko?! Ali na primer seznanjanja kolektiva z našimi letošnjimi nalogami in problemi, ki utegnejo nastopiti ali so že nastopili! Prav gotovo drži, tla se je ves naš ko- MIODRAG MILIVOJEVIČ Po- zaciji, itd. Zato moramo še na- ljudmi nasprotja. Na strokovno ekskurzijo v bor j e. dalje skrbeti za pestro izobraževa- Kar se samega komiteja tiče, Italijo je šlo tudi precej Za bodoče predlagam novemu nje mladine s sdminarji in preda- naj omenim le problem izostaja- „„im, niman .uu. .... gospodarjenja niti ne ve dobro mladincev - posnetek je v vodstvu aktiva, naj prične z de- vanji. Pri tem računamo na vse- "Ja in zamujanja sej. Bilo je pre- programiranju dela vse bolj za- delavsko upravljanje, kje Benetkah pred »Mostom lom takoj. Predvsem bi kazalo še Straško pomoč strokovnjakov iz cej takih primerov. Niso nikomur vedati — in to ne samo na papir- more človek potem objektivno vzdihljajev« tesneje povezati med seboj vso vseh strokovnih služb. v ponos. Je mar taka zavest mla- ju marveč tudi v praksi, da mo- presojatj položaj v katerem se » . . ■ . . . ... , dinca in hkrati še člana vodstva ramo podrediti tem vprašanjem h • 9, ’ .• „ „nf Anketa, ki smo jo izvedli med organizacije v podjetju? Smo jim vse ostalo delo' O pravilni orien- J ' . p . ladino v našem podjetiu, ie no- ... ,. , . e ; , čudno - ce je takih neseznanje- izala, da se pri nas zanimamo mar kar tak<>’ tja ^ dn da" za" tacji dela na področju druge sku- nih ljudi v podjetju precej, da 1 za celotno problematiko podjetja. U.Pa' ln ;!'.h,IZ^?11,1' In kritl?er. f1”6 se labk<> Prepričamo šele zvračamo za morebitne neuspehe mogoče Večjj del ankotirancev je pred- ^tvo zarad. kritike! So mar tisti, takrat ce s tem vplivamo na vecj, krivd(> na strokovne službe, pro- lu niti svoj h dolžnosti ne oprav- gospodarski uspeh podjetja. i2Vodne ekonomske enote, in po- vso vseh strokovnih služb, mladino obeh ekonomskih enot — valjarne II in mehanične delavnice II, še nadalje razvijati najrazličnejše oblike aktivnega dela, itd. Le tako bo namreč doseči, da postane naša organizacija močna in sposobna izpolnjevati naloge, ki jih bo zahteval od nje kolektiv. VILI LUŽAN lagal, da bi sami organizirali si- stem predlaganja tehničnih izbolj- tizirati jn kitati svojim tovari-sav na delovtnih mestih v sode- IjaJo, zares prvi upravičeni kn- Tu in tam se sliši, češ da mla- dobno?! dina ni zainteresirana za proble-šem, kaj je prav in kaj ne? me proizvodnje, prodaje, nabave, Menim, da se moramo na letos- itd. Teda zelo poredkoma ali sploh ANTON ŠTERN lovanju z zato poklicanimi službami. Mnogi se tudi navdušujejo za ustanovitev raznih krožkov. V okvirih teh bi se lotevali reševanja problemov z različnih področij, kot so proizvodnja, nabava, _ _ , . , .. , _ , ŠTEF: saj ni malinovec, ampak I^S Sje tiar- J ne nam v posebno ča^t. Toda, če ^'r V restavravraciji CVEK: Mejduš, je to sploh kak malinovec?! poredkoma ali sploh vr - l | • n|.of,p; nji konferenci o vsem tem teme- nikoli pa ne ugotavljamo vzrokov ll«irv lici v jv |»i vvvj ijito pogovoriti in enkrat za vse- za takšno nezainteresiranost! To lej opraviti s takimi in podobni- ne velja samo v naši organizaciji, mi navadami. Enega člana smo že Enako je tudi v drugih! Že več- so ee\itan. tovarišem lahko želje uresničimo. 1'.“ ‘ * '''l'V '.' lv'“ TINČ: Jaz sem pa mislil, da je Boliše T)0.,navam> cclo.tpp Dmble hočemo zares delati, potem se je radenska! “ l:, .. ' . proble- treba