Gospodarske skušnje. i O d rička nekaj.) Po zadnjem naznanilu, kako dobro se je obnesel bivec (nova žlahna ogeršica) na tu-kajšnem družbenem vertu, pridem sedaj do rička (Lein-dotter), ki sem ga bil letos mesca suš ca (marca) za po-skušnjo na družbenem vertu vsejal, in ga je iz 4 lotov semena do 15. malega ser pa na (julija) dozorilo na pognojenem peščenem majhnem prostoru 46 funtov, lepega oljnatega zerna. Na boljšem svetu bi se bil gotovo še veliko bolje obnesel, čeravno vzame skorej vsake baze (gnojno) zemljo za ljubo; toda redko, pa enako, naj se seje, in sicer tako, da na čveternat pedanj ga ne pride več od ene bilke stati, ker se v košate veje zlo razraste, da je kakor malo košato drevesice polno betičic, ki so tudi polne drobnega, oljnatega in detelji podobnega semena. Od konca mesca velicega travna, ali maja pri pletvi se izpuli, kar je pregostega. Na oral ga po tem takem ne gre več od enega fnnta, in svet, kjer je rastel, se da še tisto leto kakor po bivcu tako tudi po ričku ali za ajdo, ali pa vnovič pognojen, za repo lahko rabiti. Nismo še poskusili, kako oljnat da je, pa rad verjamem skušenemu gosp. Dularju na Skerjančevem, ki ga je v lanskih „Novicaha močno pohva- 252 lil. Po tem takem je tudi riček, kakor bivec, za bogat oljnat pridelk, ki se berž in dobro proda, priporočevanja vreden in se tukaj pri meni seme po 20 kr. funt dobi. Na družbenem vertu na Poljanah v Ljubljani. Zalokar. (Mjilo (žajfa) se da doma napraviti) prav lahko takole: Vzame naj se sodeč, pa se dene va-nj nekoliko loj a z lugom vred; postavi se sod v klet, ter se premeša včasih. V 3 do 4 tednih je mjilo gotovo in tako dobro, kakor navadno od mjilarja napravljeno. (Nepremočlj i v o obuvalo) posebno prikladno ljudem, kterih opravila so takošne, da morajo včasih dolgo v vodi stati, se napravi takole: Vzemi 2 funta lanenega olja, pol funta ovčjega loja, 16 unč belega voska, 4 unče pa smole. Vse to se dobro zmeša pa stopi; stopljeno pa še gorko naj se namaže in vriblje po novih čevljih ali škornjah in s kertačo povsod dobro razširi po njih. Ko potem je usnje do dobrega se bilo posušilo, ni nič zgubilo svoje mehkote. — Tako napravljeno obuvalo rabijo angležki čolnarji pa mornarji, ki so pogostoma in dolgo dolgo v vodi, škornje pa jim vendar niso premočene.