8 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 issi PRISPEVEK K POZNAVANJU TRGOVSKEGA POSLOVANJA NA REKI V 15. STOLETJU FERDO GESTRIN Reka je v 15. stoletju — vsekakor ne samo zavoljo geografsko prometne lege, marveč tudi zaradi gospodarske politike njenih mest- nih gospodov Walsee j cev — postajala vse- pomembnejše središče tudi za trgovino iz slovenskih dežel proti morju in prek njega v Itali j 0.1 Živahne zveze trgovcev iz sloven- skih mest v zaledju z Reko, so v to kvarner- sko pristanišče privabljale tudi številne tr- govce iz italijanskih dežel, zlasti iz Mark. Tako je v obe smeri začel teči v tem stoletju zelo živahen trgovski promet.^ Povsem ra- zumljivo, da so se v trgovskem poslovanju uveljavile in uporabljale že zelo raznovrst- ne oblike v tehniki trgovine. Precejšen del trgovskih poslov je verjetno še vedno odpadel na neposredno menjavo oziroma na nakup in prodajo blaga med dve- ma partnerjema. O tem seveda nimamo po- datkov. Vendar vse bolj številni dokumenti kažejo, da so trgovci vedno več trgovskih poslov opravili tudi na Reki v obliki kredit- ne trgovine, dalje v obliki vnaprej sklenje- nih trgovskih dogovorov in pogodb, ki so jih sklepali trgovci neposredno sami ali pa so to opravili zanje njihovi faktorji in proku- ratorji, a tudi poslovni partnerji in družab- niki na Reki, če je šlo za posel med trgovcem iz zaledja in trgovcem iz Italije. Prav tako so za trgovske posle različni trgovci sklepali trgovske družbe tako za trgovino po morju kakor tudi za trgovino po kopnem. Trgovina je dosegla torej že tako razvojno stopnjo, da so trgovci začeli premagovati »špekulativ- nost« in tveganost trgovine potujočega tr- govca, tako značilni za srednji vek, in pre- hajati na oblike tehnike trgovskega poslo- vanja, ki se gibljejo v smeri vnaprej dogo- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 9 vorjenega poslovanja in prometa (torej v smeri trgovine, vodene iz »pisarne« in vna- prej sklenjenih poslov). Na podlagi virov moremo trditi, da je naj- večji del trgovine na velike razdalje na Reki potekal tako, da so trgovci iz zaledja, med njimi predvsem trgovci iz mest in krajev slovenskih dežel (Ljubljane, Škofje Loke, Kamnika, Kranja, Radgone, Ptuja, Celja, Be- ljaka pa Železnikov oziroma Selške doline in drugje), posredovali blago iz notranjosti predvsem le do Reke, čeprav so posegali tudi neposredno prek morja v Italijo, zlasti v Be- netke in v mesta v Markah. Na Reki so to blago kupovali trgovci iz italijanskih dežel oziroma mest (Benetke, Rimini, Pesaro, Fano, Fossombrone, Ancona, Recanati, Fermo, Or- tona. Brindisi in druga), ki so na Reko po- sredovali svoje blago. Predmeti te trgovine so bili zlasti železo in železni izdelki, kože, les in lesena roba iz zaledja ter olje, južno sadje, sukno in začimbe iz italijanskih de- žel. Domači, reški trgovci, med njimi tudi doseljenci iz zgoraj omenjenih italijanskih mest, so bili v tej trgovini deloma posredni- ki med trgovci iz zaledja in italijanskimi trgovci, deloma pa so neposredno sami trgo- vali v obe smeri prometa ali blago na Reki vsaj preprodajali.ä Znotraj tega trgovskega prometa se je na Reki v tem času v največji meri uveljavlja- la kreditna trgovina. Trgovci iz zaledja so na Reki na kredit prodajali določene vrste blaga, npr. železo in železne izdelke, bodisi neposredno trgovcem iz italijanskih mest bo- disi reškim trgovcem, ki pa so pogosto bili v odnosu do trgovcev z obeh področij le po- sredniki ali pa faktorji, poslovni partnerji in celo družabniki. Isto je veljalo tudi za njihove nakupe italijanskega blaga, še po- sebej olja in žafrana. Dolg iz kreditne trgo- vine so eni kot drugi le redkokdaj poravna- vali v denarju. V zadolžnicah iz kreditne tr- govine je prevladovala oblika plačila z dru- gim blagom, prvenstveno z oljem v eni ozi- roma z železom in železnimi izdelki v drugi smeri. Le redko so plačevali z gotovino in blagom hkrati.* Tovrstne zadolžnice so do- ločale količino blaga, v katerem naj se iz- plačilo opravi, dalje kvaliteta blaga, njego- vo ceno in rok plačila. Poleg tega so precej pogosto zahtevali penale za zamudo roka plačila, dalje povračilo škode in stroškov za tožbe, včasih osebni in stvarni arestni po- stopek celo izven Reke v slovenskem zaledju oziroma v italijanskih mestih. Le redko pa so v te kreditne trgovske posle vnašali jam- stvo posameznih oseb (fideiussor) v korist upnika, čeprav je bilo jamstvo dolžnika z vsem premoženjem precej pogosto.^ To si moremo razložiti le tako, da so se — in res- nično so se — trgovski kreditni posli uve- ljavljali predvsem med poslovnimi partner- ji, ki so drug pri drugem uživali kreditno zaupanje. To pa je nedvomno zraslo iz že daljšo dobo trajajočih stalnih poslovnih zvez, iz poznavanja partnerja in njegovih kredit- nih sposobnosti in poslovne morale. Ob tej obliki trgovine je zato na Reki le redkokdaj prihajalo do sporov in tožb zavoljo neporav- nanih obveznosti.^ V vsakdanji praksi tega časa pa je bilo na Reki tudi že precej pogosto poslovanje s tr- govskimi vnaprej sklenjenimi dogovori ozi- roma pogodbami. Vanje so se vključevali največji oziroma najpomembnejši trgovci iz zaledja, domači (in doseljeni) reški meščani ter italijanski in drugi trgovci. S trgovskimi pogodbami (pactum, conventio), sklenjenimi s trgovci iz zaledja oziroma njihovimi fak- torji, so se reški trgovci, a tudi italijanski in drugi trgovci — le-ti tudi s posredova- njem reških trgovcev, ki so bili poslovni partnerji ali družabniki trgovcev iz zaledja — zagotavljali do določenih rokov količine blaga, ki so ga želeli kupiti. Zanj pa so se pogodbeno zavezali dostaviti na Reko za ena- ko (ali tudi višjo) vrednost tisto blago, ki ga je želel imeti prvi pogodbenik. Seveda so sklepali trgovske pogodbe tudi v obratni smeri, kakor smo jo zgoraj opisali. Dogovar- jali so se praviloma za najvažnejše vrste blaga v tej trgovini: za železo in železne iz- delke ter kože iz zaledja in predvsem za olje v zaledje. Količine blaga, ki je bilo po pogodbi predmet menjave med obema part- nerjema, in cene temu blagu so v pogodbi točno navedli, čeprav so cene včasih tudi zgolj opisali z oznako, da bodo veljale cene v času, ko bo trgovski posel iz pogodbe opravljen. V pogodbah, ki so jih namesto enega partnerja sklepali tudi uslužbenci (factor, rerum gestor, procurator), sta se stranki zavarovali tudi za kršitev oziroma prekoračitev roka. kakor ga je določala po- godba za dobavo blaga. Kršitelj pogodbe iz tega naslova je bil dolžan pogodbeni stranki povrniti vso škodo, ki jo je s tem povzročil. Ker so si trgovci s takimi pogodbami vna- prej zagotavljali trgovsko poslovanje, more- mo trditi, da je to že prehajanje na trgovino, ki posluje po naročilu ob poznavanju svo- jega tržišča in ki ni več toliko podvržena nevarnosti špekulacije ali tveganja.'^ Prav tako se je v reški trgovini uveljav- ljalo trgovanje posameznih partnerjev (bo- disi trgovca iz zaledja z reškim ali s trgov- cem iz Italije oziroma iz Dalmacije, bodisi 10 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 reškega trgovca z italijanskim in drugim trgovcem) na daljši čas. Iz virov žal ne mo- remo razbrati, ali je to ostajalo v mejah kreditne trgovine ali je to posledica sklenje- ne pogodbe zgoraj navedene vrste, ali pa je morda vezano na sklenitev trgovske družbe. Viri namreč govore le o zaključnih računih vseh trgovskih poslov med partnerjema po dalj časa trajajočem trgovskem poslovanju. Kolikor je pri tem obračunu en partner ostal dolžnik drugemu, je to potrdil z zadolžnico, datirano s kritičnim dnem, in se običajno zavezal, da bo plačal dolžno vsoto ob roku z blagom, ki ga je zahtevala nasprotna stran- ka, torej upnik.^ Dejstvo pa je tudi, da so v trgovskem poslovanju na Reki poznali tudi obliko sred- njeveških trgovskih družb. Toda poleg po- datkov, ki smo jih zgoraj omenili, imamo o njih le sorazmerno malo vesti v dosedaj zna- nih virih. To nas v primerjavi npr. s Pira- nom, kjer to obliko trgovskega poslovanja bolje poznamo, vsekakor preseneča.^ V od- govor na vprašanje, zakaj tako stanje, bi mogli med drugim navesti predvsem dvoje. Morda je na tako stanje vplivalo to, da so zavoljo večje trgovske moči sklepali na Reki trgovske družbe za trgovino prek morja ozi- roma po morju predvsem le reški in itali- janski trgovci. S temi družbami pa so trgov- ci iz zaledja, ki so le bolj poredko (z Reke) prehajali v neposredno pomorsko trgovino, bili povezani zlasti kot prodajalci blaga iz slovenskih dežel. Potemtakem bi se mogle trgovske družbe, v katerih bi neposredno tr- govali tudi trgovci iz zaledja, razviti samo za trgovino z zaledjem. Tu pa sta bili kre- ditna trgovina in zlasti trgovina z vnaprej dogovorjenimi trgovskimi pogodbami po ob- segu tolikšni, da ni bilo potrebno ustvarjati trgovskih družb, s katerimi bi še povečevali tržišče in trgovski promet z najvažnejšimi vrstami blaga v obe smeri. Zavoljo tega to- rej trgovskih družb ne bi bilo in je torej dosedanje stanje virov, ki omenjajo le red- ke družbe, povsem realno. Po drugi plati pa je verjetno seveda tudi to, da se nam tako stanje kaže zgolj zavoljo tega, ker ne po- znamo vsega gradiva iz naših in italijanskih arhivov. Čeprav razpolagamo z malo gradiva, mo- remo vendar trditi, da so na Reki v tem stoletju poznali vse tri oblike srednjeveških trgovskih družb: komendo, koleganco in kompanijo. Za vse tri viri uporabljajo isti splošni termin — societas. Kdaj so se za- čele te oblike tehnike srednjeveške trgovine na Reki uporabljati, je za sedaj še težko re- či. Glede na razvitost teh trgovskih družb bi mogli trditi, da so bile uveljavljene vsaj že v vsem 14. stoletju. Ne glede na to, da so uporabljali še vedno njeno blagovno in denarno in celo tudi čisto blagovno obliko, je bila komenda na Reki zlasti glede poslovanja traktatorja že zelo razvita.i- Stans je namreč že povsem pre- puščal trgovsko poslovanje (tako glede kraja kot blaga) traktatorjevi volji in sposobnosti {»... qued dictus [tj. traktator] debeat mer- cari et traficari cum supradicta pecunie quantutate prout melius sciverit...«). Roki trajanja družb so morali biti že sorazmerno dolgi, vsekakor komenda v tem stoletju ni več nastajala zgolj za en sam trgovski po- sel (». .. quousque suprascripta societas du- rabit et erit inter eos...«). Dobiček in iz- guba sta se — vsekakor po izplačilu vlože- nih sredstev — med družabnikoma delila na polovico (»... et quidquid lucri sequetur sive damni, quod absit, dividi debeat inter eos equaliter...«). Vendar pa je v posameznih primerih socius stans priznaval traktatorju tudi polovico posameznih stroškov (»... addi- to hoc quod prefatus [tj. stans] ...solvere debeat medietatem expensarum oris solum quas faciet dictus [tj. traktator] ..., prout iustum fuerit...«; »...et similiter expense debeat inter ipsos dividi equaliter.. .«).^^ Kljub tej razvitosti komende pa na Reki — seveda po sedaj znanem gradivu — v bese- dilu sklenitve trgovske družbe ni prišlo do izraza zavestno hotenje po investiciji vlože- nih sredstev, kar se kaže drugje, npr. tudi v Piranu,'* v uporabi glagola »investire« in s terminom »rectum capital« za vložena sredstva. So pa prisotne jamstvene formule, zlasti se javlja jamstvo obeh družabnikov z vsem premoženjem (»... Pro quibus omni- bus et singulis suprascriptis sic firmiter ob- servandis, attendendis et adimplendis una pars alteri ad invicem obligavit omnia sua bona mobilia et immobilia, presentia et fu- tura .. .«).iä Tudi koleganca na Reki ni bila neznana. Vendar je — tako se zdi po edinem doku- mentu, ki ga poznamo — dobivala že neka- tere značilnosti kompanije, oziroma je po- stajala nekaka zmes ene in druge oblike. Zlatarski mojster Martin, sin Dominika iz Senja,'" ki je bil tedaj meščan na Reki in ki se je spuščal tudi v trgovske posle, je dal Fortesu, sinu Antonija iz Korčule in Ivanu Babiču iz Grobnika 23 miliari j ev in en cent železa v skupni vrednosti nad 300 dukatov pod naslednjimi pogoji v družbo: Vsak izmed družabnikov je odgovarjal za tretji del vred- nosti v družbo vloženega železa (»... quolibet ipsorum trium teneatur respondere pro te- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 11 rcia parte valoris diete quantitatis ferri ad bonam societatem...«). Železo so natovorili na karako ladjarja Paridisa iz Korčule, ki je prevoz blaga opravil na riziko vseh treh družabnikov (»... debet dictum ferrum por- tari, stare et traficare risico et periculo dic- torum trium pariter et eque...«). Kar bo posel po vrnitvi vložene vrednosti železa prinesel dobička ali izgube, se ta deli na tri enake dele (»... et quidquid lucri sive utili- tatis sequetur et dicta ferri quatitate, et investitura retractus dicti ferri debeat di- vidi inter ipsos tres equali portione, similiter et damnum quod absit...«). Ker pa sta bila Fortes in Ivan v času poslovanja dolžna Martinu plačati vsak po tretjino vrednosti železa (rok je bil določen, za prekoračitev roka je bila določena penalna kazen v vi- šini četrtine vrednosti, hkrati pa sta morala jamčiti z vsem svojim premoženjem), dobita vsak tudi po tretjino vložene vrednosti že- leza (»... hoc est vterque ipsorum terciam partem de retractu investiture diete quanti- tatis ferri...«). Poleg tega pa sta Martin in Ivan vložila v družbo še 400, to je vsak po 200 žaganih desk v skupni vrednosti 16 du- katov pod enakimi pogoji v odnosu do For- tesa. Iz vsebine se jasno vidi, da je imela družba v nekih fazah značaj kolegance in sta Fortes in Ivan nastopala kot traktatorja in sta z blagom tudi trgovala, čeprav vir o tem izrecno ne govori. V drugih fazah, zlasti še v kombinaciji v družbo vloženega lesa, pa vsebina mnogo bolj spominja na kompa- nijo z enakimi vloženimi deleži in z jam- stvom premoženja vseh družabnikov (»... Pro quibus omnibus et singulis suprascriptis sic firmiter observandis, attendendis et adin- plendis quilibet ipsorum trium vicissim unus alteri obligavit omnia sua bona ...«), kjer se tudi dobiček in izguba po izplačilu vloženih deležev delita na enake dele." Toda kakšna je bila vsebina prave kompanije na Reki v tem času, bi iz dosedaj znanega gradiva tež- ko izluščili. Vsekakor je obstajala. Med dru- gim se je skrivala vsaj deloma za bolj po- gostimi primeri obračunov družabnikov ob zaključku družbe, kjer je eden izmed njiju ostal dolžan drugi stranki. Ob taki priložnosti je družabnik, ki je bil dolžan, izdal drugemu zadolžnico, v kateri so poudarili izvor dolga, njegovo višino in rok ter obliko plačila. For- mula je bila precej splošna in se je glasila: »... et hoc pro saldo et calcullo omnium et singularum rationum, quas dictus (XY)... habuisset cum prefatis creditoribus usque ad presentem diem pro societate ...«. Kompla- niji je mogoče prištevati obračun ob koncu družbe, ki so jo sklenili Jakob Kuhar iz Ljubljane in reška meščana sodnik Jakob Mikulič in Frančišek, sin Petra iz Fana. Ku- har, ki je po obračunu ostal dolžnik reškima trgovcema, je izdal zadolžnico za vsoto 109 dukatov in 75 solidov (»... pro saldo et cal- cullo omnium et singularum rationum ... usque ad presentem diem pro societate quam prelibati creditores simul habent...«) in obljubil dolg plačati z železom iz turjaških fužin (ferrum bonum de Ospergo) po ceni 13 dukatov za miliarij.i« Morda je kompaniji pripadal tudi obračun med Pavlom Lustaler- jem (Bolničarjem) iz Ljubljane in reškim trgovcem Rafaelom iz Fossombrona.^^ Ven- dar vseh znanih obračunov ne smemo prište- vati kompanijam, ker so mogli taki obračuni nastajati tudi pri komendah in kolegancah, pri katerih je poslovanje trajalo daljšo dobo in je traktor ostal dolžan stansu večjo ali manjšo vsoto denarja, za katero je napisal zadolžnice. V zvrst kompanij bi morda mogli šteti tudi družbo, ki sta jo sklenila za 10 miliarijev lokov (arcuum preparandorum) Rado, sin Marina iz Trogira, ki je prebival na Reki, in pa Matej, sin Petra iz Splita, ki je bil prebivalec v Benetkah. Prvi se je zavezal, da bo kupil loke po čim nižji mogoči ceni (»... arcus bonos et sufficientes pro precio minori quo poterit...«), a drugi, da jih bo prodal za čim višjo (»... teneatur ipsos ven- dere pro malori precio quo poterit...«). Do- biček in izgubo sta si po pogodbi razdelila na polovico, prav tako pa tudi stroške po- slovanja. Iz tega bi sledilo, da je šlo v družbi prvenstveno za delitev dela in sta oba part- nerja v trgovskem poslu sodelovala. Rado je opravil, vsekakor z denarjem obeh družab- nikov, prvi del posla, to je nakup blaga, a Matej drugo polovico, to je prodajo blaga.^o Družbe so sklepali različni partnerji iz zaledja in dalmatinskih ter italijanskih mest z reškimi meščani oziroma prebivalci in se- veda tudi obratno. Tako je bil npr. trgovec iz Ljubljane socius stans, a drugi zopet trak- tator reškemu trgovcu. Vsekakor so družbe služile reškemu trgovskemu prometu v za- ledje in v obmorske jadranske kraje in v obratni smeri. Z njimi se je v vsakem pri- meru razširjalo tržišče tega kvarnerskega pristanišča. Družabniki, stansi in traktatorji v teh družbah so bili praviloma poklicni tr- govci ali obrtniki, ki so se na veliko ukvar- jali tudi s trgovino. V posameznih primerih nastopa isti trgovec enkrat kot stans, a dru- gič kot traktator, torej kakor mu trenutno pač ustreza. Opisane oblike tehnike trgovskega poslo- vanja na Reki torej ne zaostajajo za drugimi 12 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 bližnjimi mesti in hlsrati s konkretnimi po- datki dokazujejo, da je mesto imelo v ob- ravnavanem času pomembno vlogo v po- sredovanju blaga iz svojega slovenskega in hrvatskega zaledja v jadranski prostor in prav tako tudi v obratni smeri. OPOMBE 1. Prim. A. Fest, Il commercio di Fiume nel medio evo. Fiume 1900. S. Gigante, Fiume nel Quattrocento, Fiume 1913; isti. Fiume nel se- colo XV, Bullettino 3 (1913) je prevod razprave A. Festa v reviji Szazadok iz leta 1912; F. Haupt- mann, Rijeka. Od rimske Tarsatike do hrvat- sko ugarske nagodbe, Zagreb 1951, str. 35 si. Rijeka, zbornik Matice Hrvatske, Zagreb 1953; F. Gastrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem (Libri daziari del Cinquecento e Seicento in Slovenia), Ljubljana 1972, str. 25 si. — 2. F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, Ljubljana 1965, str. 82 si. in 112 si.; P. Blaznik, Trgovske zveze Škofje Loke z Reko v luči no- tarske knjige Antona de Renno de Mutina (1436 do 1461), LR 8 (1961), str. 75 si. — 3. Prim. F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja, o. c, str. 122 sL; isti. Trgovina slovenskih dežel z itali- janskimi ob koncu srednjega veka in v XVI. stoletju, ZC 29 (1975, str. 91 si. — 4. M. Zjačič, Knjiga riječkog kancelara i notara An tuna de Reno de Mutina (1436—1461), Vjesnik državnog arihva u Rijeci IV (1957), str. 221, 1454 jul. 4 /poslej Zjačič IV oziroma III in V/. — 5. Npr. Zja- čič V, str. 301, 1456 jan. 28. — 6. Npr. Zjačič IV, str. 184, 1453 sept. 11. Nekoliko pogosteje se javljajo primeri, ko posamezni partnerji ime- nujejo za izterjevanje in druge posle svoje pro- kuratorje in jim dajejo polnomočja za nastop proti svojim (prejšnjim?) partnerjem. — 7. V tej smeri je tehnika trgovine najdalj prišla v Ita- liji že stoletje prej; prim, za sliko tehnike trgo- vine in italijanskega trgovca The Cambridge Economic History of Europe III, Cambridge 1963 in tam navedeno literaturo, zlasti dela avtorjev A. Sapori Y. Renouard, J. Le Geff. — S. Prim. Zjačič IV, str. 194, 1454 jan. 3; Zjačič V, str. 264, 1455 febr. 10, str. 266, 1455 febr. 24, str. 365, 1458 jul. 21. — 9. F. Gestrin, Piranska komenda v 14. stoletju. Prispevek k problemu tehnike tr- govine v srednjem veku. Razprave I. razreda SAZU V, 1966; isti. Pomorstvo srednjeveškega Pirana (La marineria di Pirano nel Medio evo), Ljubljana 1978, str. 60 si. — 10. Tako je kam- niški meščan Juriin Seidel leta 1456 z Reke v Benetke prepeljal svoje blago: 590 govejih in konjskih kož ter 140 povezov železa; glej Zjačič V, str. 301 si., 1456 jan. 28: »... quod dictus Jur- linus Seidel de Stayn conducet a predicta Terra Fluminis Venecias pelles bovinas et equinas 590 et fassios 140 ferri...« — 11. Primerjava z raz- vojem družb v Piranu, glej op. 9. — 12. Zjačič III, str. 164, 1447 jul. 19: »... ducatos ducentos auri in prompta pecunia et rebus de comuni concordie amborum extimatis ...« ; Zjačič V, str. 319, 1456 avg. 17: »... fecerunt simul societatem pro decern milliaribus arcuum...«. ¦— 13. Zja- čič III, str. 164, 1447 jul. 19, prim, še str. 316, 1450 jul. 3. — 14. Prim. op. 9. — 15. Zjačič III, str. 316 si., 1450 jul. 3. — 16. Zjačič IV, str. 95, 1451 april 25. — 17. Zjačič III, str. 255, 1449 maj 15. — 18. Zjačič IV, str. 199, 1454 jan. 19. — 19. S. Gigante, Libri del cancelliere I. Cancelliere Antonio di Francesco de Reno, Monumenti di storia fiumana II, Reka 1912, str. 123. — 20. Zja- čič V, str. 319, 1456 avg. 17.