List 34.
SLOVENIJA *)
presvitlimu, premilostljivimu Gospodu in Cesarju
Boj grozovit še hrumi tam v Donave ravnim okraji, V dvoje narodi stoje, združeni dolgo v eno.
Uni so vergli na stran, kar očetje so davno prisegli; Vedno spoznavajo ime svojiga Gara leti.
God Tvoj pride v nemir tak, blagi vladar Franc Jožef
Tvojimu sedežu dans se približajo zvesti narodi, Sedežu, kteri ne verh, v sredi le ljudstvu stoji;
Zdaj tu je enaka pravica za vse, in enaka je prostost; Vsak v Tvoj blagor unet nese vošila zato.
Tudi Slovenija zdaj ni v dvomu: alj priti bi smela.
Peto poletje mini, kar v svoje preljubo to mesto Vidila dojti rado Tvojiga prednika jej
V  duhu čutila naprej je Slovenija dolgo zaterta,
Kaj Tvoj milostni stric dati je ljudstvam imel; Serce je vzdignilo spet se ji tu, pred Čara stopiti.
Takrat mislila ni, de bi naglo zmenila Vladarja, Up desiravno popred v Tebe že stavila je.
Ali hitreji obudi Narvišiga sveta previdnost
Tebe, de serčni junak Car si za čase nove.
V  to si ta dan se rodil pred let' manj eno ko dvajset.
Vsakimu dati, je glas Tvoj, kar je spodobno, pravično;
Delo to kratko ne bo, lahko si misliti ni. Terdno zanašajo v Te pa se ljudstva, de boš ga doveršil;
Serce je blago Ti v last, duha junaškiga imaš. Tebi Pravičniga ime naj bode, ko Mili je prednik.
Svoje želi vsak, bodi možak sam, bodi si narod5
Tudi Slovenija ima svoje vošila ta čas,                        
Njeni sinovi v eno de bi združeni bili ko zemlja, In de bi lahko učenost našli doma ne drugej,
In de cenil tak v pisu kot uku se njeni bi jezik.
Njeni župani prisegli so predniku, zvesti mu bitij
Ni pozabila na to v času nevarnimu še$ Sej ni vzdigniti znal ne zapad je, ne jutro ne sever5
Z južnimi brati pa v bran carstva sklenila se je. Spriča jo častno Milan pa Benedke, Jakin pa Komama.
Skrito je to ves čas za protivnike njene ko v megli} Huda nevihta le zdi skrita za hribmi se jim5
Kar ti mislijo, piše pero njih, pravi še jezik, Lastni sinovi sami vero zgubili so v njo.
Pa previsok je pogled Tvoj, v tisti se govor ozreti.
Vredno tedej se še dans pred Tebe Slovenija bližaj Ključe gradov Ti poda, Tebi ohranila je jih 5
Verlo namestvajo njo le še njeni stoteri župani5 Donavi, Padu še glas njene prisega doni,
Tam, kjer bijejo zdaj se za Tebe slovenski jnnaki.
Ni le beseda, je djanje ta njena prisega; v resnici
Blago, život, kri, vse   Tebi, Vladar, posveti.
Tvojimu rodu na čast,  na poboj za protivnike Tvoje Duh ji iz oserčja kipi, suče ji v roki se mec.
Zmaje se hrast, ko še lipa stoj i —paSlovenija zvesta.
*) Pričijoca pesem, zložena od gosp. Podlipskiga, je nasledba veličastne pesmi Koseskiga »Slovenija presvitlimn, premilostljivimu Gospoda in Cesarju Ferdinand u ob veselim dohodu v Ljubljano v le tu 1844« (poglej Novice leta 1844),
                     FRANCU JOŽEFU PRVIMU,
ob
njegovim veselim godu.