I- . 4 u dan "p, «... %% » o® -a Q O , ČITAJTB, KA* iV^ <9 GLAS No. 200 — Stev. 20 *== __ ^LUME LIL — LETNIK LIL - u«t tforenskih delavcev v Ameriki. - - Sccoad CUM Mailer 8*»U»b«r 25th lMft at the Po»i Offic e at New York. N. V., under Act of Congr«* of Mareh 3rd, 1879. BOY £«721 MR BONDS NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER ]2, WU — ČETRTEK, 12. OKTOBRA, 1944 Tel: CHeteea 3-1242 A A CHEN—PEKEL NA ZEMLJI General Courtney H. Hodges, poveljnik prve ameriške armade je bil včeraj primoran pričeti izvrševati svojo pretnjo, da po ruši zgodovinsko mesto Aaehein. — Rok za brezpogojno predajo je potekel ob 10.50. toda nobenega znaka ni bilo, da bi se nem ški poveljnik v mestu hotel podati. Mesto tega sta prihajala proti Aaamhenu dva nemška oddelka o klopnih čet, da bi ponhila skozi ameriški obroč in bi sla obkoljeni |*wwiki na potnoč. Medlem -pa tojK>vi in strmoglavei razbijajo mesto. Ameriški letalci so sporočili, da so iNernci pričeli odha-jati iz Aachena in se njihovi trnki fiomiknjo proti severovzhodu. Več sto nemških vojakov se plazi po poljn vzhodno od mesta in se predajajo Amerikancem. I*etak*i so t tuli sporočili, da sredi mesta divja velikanski požar. Uro za uro je ameriška armada, ki je stala okoli Aache-na. nestrpno čakala oos(4>no povdarjal po-trc^bo tesnega sodelovanja po vojni. (Miroljubni narodi so bili nenadoma napadeni in niso »bili pripravljeni, ko se je pričela vojna in to se v bodoče ne -sme nilkdar več zgoditi. Na r n sko-angleški konferenci je bi) tudi ameriški poslanik Harriman, trr je bil -tudi na banketu v palači Spiridonovki skupno z angleškim vnanjim ministrom Anthony Edenom in angleškim . poslanikom sirom Archibald Clark Kerrom. Tekom banketa, kjer je bilo več uapitnic, je Stalin razpravljal tudi o konferenci v Dumbarton Oaks pajači v Wa-shingtonu in je rrtkel, da v 1 km loče velesile ne smejo biti nepripravljene, kadar Ibi od katere strani zojiet prišel kak napad. Stalin je posebno povdarjal, ikoliko ,so Amerikanci in Angleži prispevali v vojni, — Churchill pa je nasprotno slavil v istem smislu rdečo armado in Stalina. Hairriman je povdarjal zavezniško sodelovanje ter rekel, da sta Anglija in Rusija dala Ameriki dovolj časa, da se je mogla pripraviti. Eden je v svojem govoru napil vna-njemu komisarju Vjačeslavu M. Molotovu in maršalu Stalinu, Churchillu in predsedniku Rooseveltn. Molotov je napil Edenu in državnemu tajni, ku Hsullu. Associated Press poroča, da sta se Churchill in Stalin raz-govarjala o tem, kako je mogočo po vojni zagotoviti trajni mir, ki naj bo zagotovljen tudi na Balkanu in na Poljskem; razpravljala sta tudi o tem, kaj je treba storiti z Nemčijo po vojni. BOLGARSKA SPREJELA POGOJE Rjadio Moskva je včeraj naznanil, da je Bolgarska sprejela nemirne pogoje Združenih držav, AngF.je in Rusije in mora v 15 dnevih odpoklicati svoje dete iz Jugoslavije in Grške. 'je obljubil general ObbrtnejnSofije. Da l>o Bolgarska izpolnila pogoje premirja, bodo tri zavezniške države poslale svoje zastopnike, da nadzirajo odhod bolgarskih čet iz zasedenih ozemelj Jugoslavije in Grške. Načelnik zavezniške komisije bo ruski zastopnilk. Včeraj je bilo tudi poroča-no, da je bolgarska vlada skle. nila prijateljske odnošaje z jugoslovansko vlado maršala Tita, ki bo najbrže šel v Moskvo na konferenco s Cbjurehillom in Stalinom. Turška radijska postaja po. roča, da bolgarske čete že odhajajo iz Grške, v Jugoslaviji pa se 3>odo skupno z jugoslovansko armado bojevale proti Nemčiji. To je bilo dogovorjeno z ruskim vrhovnim poveljstvom in maršalom Titom. Turška radio postaja je tudi prinesla poročilo iz Sofije, ki pravi, da je prišla v Sofijo ameriška vojaška delegacija 16 o«*eb in angleška delegacija, sesto ječo iz 31 oseb. Ankara , je 28. sejfembra sporočila, da je rufflvo vrhovno poVeljstvo zaprosilo ameriško i*n angleško "posredovalno delegacijo", da odpotujeta iz Mikalajczyk povabljen v Moskvo Ix>ndon poroča., da je ministrski predsednik poljske zamejile vlade v Tx>ndonu sprejel povabilo, da se pridrguži Churehill-Stalinovi konferenci v Moskvi. Poljaki krogi v I>ondonn so prepričani, da bodo raizgovo-ri v Moskvi ugladili pot za obnovitev odnošajev med ^Mo-s»kvo in poljsko zamejno vlado in do sporazuma med poljskim odborom za narodno o-svdbojenje in vlado v Ixmdo- niL Povabilo j e MikoJajc^k prejel komaj 4«8 ur zatem, ko je Ohurcihll prišel v Moskvo. Iz tega povabila jo razvidno, da bo konferenca v Moskvi mnogo »razpravljala o poljskem vprašanju. Anglija, ki podpira poljsko zaunejno vlado, 'kar najbolj želi, da Ki bilo poljsko vprašanje čimprej rešeno. H. Hodfcea, ko je ponmdil nem. kupite en «extra» bond oaneb go, 111. Ne pozabite krvavečega na roda ▼ domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Slovenskemu Pomožnemu Jdboru. 1840 W. 22nd Place, Chica- Vseslovanski kongres n Nemci odhajajo iz Grške Xe-ko nemško poročilo, ki prihaja preko Rima, pravi,' da ■se nemška armada naglo umika iz Grške, ko Angleži prodirajo proti Atenam, proti .severu pa so zavzeli Sarande (Porto Edda). Ker sb Angleži v popolni posesti Peloponeza, Kn*i pa so presekali vse glavne ce*te in železnice v Jugoslaviji in Bolgarski. Nemci naglo odhajajo proti severu, da se rešijo v svojo evropsiko trdnjavo. Pri umikanju jih zelo ovirajo grški partizani. Hitler se boji svojih prijateljev Nek potnik, ki je z obiska v Avstriji in Nemčiji prišel v Ženevo v Švici je povedal poročevalcu londonskega lista "Daily Mail", da Hitler vedno bolj utrjuje svoje utrjeno bivališče v Berchtesgade-nu, ker se boji, da bi ga ubil kak član njegove nacijske stranke. Hitlerjev strah pred svojimi lastnimi prijatelji je tako velik, da niti tako visoki na/-i j kot je feldmaršal Gofi-in- ne more brez posebnega Hitlerjevega. povabila priti v Bereh-tesgaden. v.*Jitler' ki ima zp^o pogoste živčne napade in je še ve00 milj. Pokrajina Nemčije je zelo različna. Na severu se raztezajo obsežne planjave, ki sežejo do Severnega i n Baltskega morja in po katerih teče mnogo rek veri noma proti severu. Nemške planjave so potlalj-šek francoskih severnih planjav, ki se raztezajo skozi Belgijo in ITolandsko. Tz severnih planjav se dvigajo griči in hribi, ki polagoma prehajajo v visoka pogorja. Na jugu je (1rni les in najvišje evropsko gorovje Alpe s slovitim Brennerskim prelazom, čez katerega pelje cesta in železnica v Italijo. Ce tudi pa je Nemčija zlasti na jugu precej gorata, vendar ima zelo razvito industrijo in poljedelstvo. £5a prevoz raznega blaga je leta 1939 imela 2000 milj železnic in 8000 milj plovnih črt po rekah in kanalih. Ima tudi več tisoč milj dobrih cest, posebno pa 2000 milj najboljših cest, ki so bile zgrajene4ti pokrajini osvobodili še 70 pod Hitlerjem. drugih krajev. Do moje Vzhodne Prusije so Kusii prišli z napredovanjem 10 milj, ko so zavzeli Pono-ve. Jugovzhodno od Memela se hijejo (krvavi boji, v katere so Nemci vrgli -štiri nove divizije ter so izvedli nad 30 protinapadov. Poročilo iz Moskve pravi, da je bilo nad 2 tisoč Nemcev ubitih. Maršal Tito je iz svojega glavnega stana sporočil, da so Rusi in njegovi partizani obkoli Beograd, toda rusko poročilo tega ne potrjuje. Nemci priznavajo, da jim preti velika nevarnost na severu, Madžari pa priznavajo nevarnost na jugu ter poroča-jo, da je rdeča armada maršala Rodiona J. Malinovskega dospela do Kečkemeta, 42 milj j ligo vzh od n o od Bud impešte in da jo prekoračila Tiso, ki je zadnja naravna obramba pred Budimpešto. Nemški komentator na radio je naznanil: 4'.Jesenska ofenziva je v polnem zamahu; lahko se reče, da se je splošni napad na* Vzhodno Prusijo pričel. Pravi, da je rusko pro. d i ran je v sme rj en o proti Tilsi-tu in Koenigsbergu, novo prodiranje iz Poljske pa proti Al. ken ste i nu in Gdansk u. Dvojno zmago na Madžarskem je v svojem dnevnem povelju oznanil maršal Stalin, ko so Rusi in Rumunei osvobodili Szeged in Cluj. V prodiranju proti Cluju so v gora- S lovi t i Črni les, ki je znan po svojih smrekovih gozdovih in po svoji naravni krasoti in ki so iga v mirnem času obiskali tisoči Aanerikaneev, leži onstran Rene od Flrancije in ob poti ameriške sedme armade iz Alzacije in Lotarin-ške proti Berlinu. Divje gorovje in velik sneg pozimi pomeni veliko oviro za zavezniško armado. tfrni les je visoka gorska veriga in leži večinoma v Ba-denu ob vzhodnem bregu Rene. Gorovje se razteza od švicarske meje kalkih 100 milj Proti severu, je Široko 10 do l-> milj in se zavije vzhodno v Wuertenberško. Mesta Freiburg, Offenburg in Lahr leže ob njegovem zapadnem pobočju ofb Reni. Črni les deli v dva dela reka Kinzig, ki se blizn Strass-burga izliva v Reno. Severni del pogorja doseže višino 2000 čevljev z visokimi vrl tov i. ,Juž_ ni del črnega lesa pa ima povprečno višino 4000 čevljev iu nekaj virhov, ki so visoki 5000 čevljev. iZapadno pobočje strmo-pada proti rensfki dolini in je razjedeno z globokimi dolina-mi- Proti vrhu je gorovje poraščeno samo s travo in smrekami. Zimsko podnebje Črnega lesa ni posebno prikladno za vo_ jevanje. Pozimi pogosto sneži in pihajo močni vetrovi. V Cr-nem lesu izvira Donava. Oluj, ki ima 100,000 prebivalcev in leži visoko v transilvanskih goralh, je velike važnosti za 'Rumtmsko, k er je glavno meeto Transilvanije, kjer je prebivalstvo večinoma romunsko, pa je deželo leta 1940 navzlic temu Hitler dal Madžarski. ; Nemci poročajov da so Rusi dospeli do Tise na. razdaljo 30 milj med Szegedom in Cson-gradom. THURSDAY, OCTOBER 12; 1944 HEUVBVUBI L* G^AS NARODA r,-» f vim*_ Tmwtj ft. ■a culo IMTO tkeva xdr li bdbutni db2ati dv £&nadoj <7.— ; ZA POL LpgA IW; ZA-- cy4pel za pomoč stari domovini Rojakom in Rojakinjam v Sirom Amerike! Kakor vam je znano, je že več kot tri leta in pol, odkar • kruti nazifnšistični sovražnik kriminalno napadel »Jugoslavijo tor brezobzirno podjarmil in zasužnjil ondotna ljudstva. Strašmv žrtev podivjanosti in vandalizma ter krvavega nasilja je zlasti postalo slovensko ljudstvo. Citali ste, kako je sovražnik z gorostasno silo ognja in jekla vdrl v naše rojstne kraje, raabil in razdejal mlado državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tafeoj je začel s svojim terorjem in pokoinoevalnim delom, ter tkmalu izpremenil našo lepo in mirno staro domovino v pravi pekel. Vse od začetka pa do danes brezobzirno ropa, mori, požiga in pustoši jki naših krajih in nasilstcv, mučenj ter strašnih krivic in grozodejeev ni konca ne kraja. Ameriški Slovenei smo se zavedali tatkoj spočetka, da bo to VVAAKX KATASTROFA ZA NAŠO STABO DOMOVINO. In da nismo tedaj zdaleka niti sanjali, da bo na. padalec tako brezobziren in zverinski v Ubijanju Ln pokonča vanju, ter da se 1*o to krvološtvo razvilo v tako strašne posledice in trajalo tako dolgo, smo vendar začutili že tedaj, da 1k> naše ljudstvo najbolj nesrečna žrtev v tem tragičnem konfliktu izmed vseh prizadetih ljudstev na svetu, ter da bodo morali prositi pomoči od zunaj. Zavedali smo se laljo, da 1k> Slovenija klicala na pomoč predvsem svoje bolj-še sit ni rane sinove in ličere v daljni Ameriki, ter da je naša posebna dolžnost, da jim jo damo, kolikor največ moremo. Zato so se 19. aprila 1041 v Chicagu zbrali zastopniki naših centraliziranih organizacij, da položijo čvrst temelj j>omožiii akciji za najbedncjše, in to v trdnem upanju, da ta naša akcija doseže svoj namen, da doseže najpotrebnejše rojake v starem kraju brez razlike, kaj so in kdo so, da jib iloseže brez ovir in diskriminacij čim prej -bo to fizično mogoče. V trdni veri, da bo ta svetovna kriza končana z zmago ilt mokracije in da bodo štiri svobode, ki jih je postavil naš predsednik Franklin D. Roosevelt, podlaga bodočemu miru in social nemo redu sveta, in da v okviru tega miru ln reda najdejo pravo svofr>odo in demokracijo tudi naši bratje in -ostre v starem kraju, so ti zastopniki ustanovili {»osebno « rganizaeijo z imenom Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija — skrajšano JPO-SS — ki naj v imenu in pod kontrolo naših podpornih organizacij vodi pomožno ak_ < i jo med ameriškimi Slovene i za našo staro domovino. V mislit teh sklepov in nalog je ta odbor opravljal pomožno delo vse od tedaj. Toda uspehi tega dela do sedaj niso niti /daloka taiko veliki, kakor je ta stvar važna in kakor velika je potrdba. Toda neglede, kaj smo za stvar storili in koliko je uspeha do -edaj, prišel je čas, (ko se Ibomo morali zavzeti za, to -tvnr bolj resno in prav vsi. Kot je razvidno, se razmere :in vojnih frontah zadnje čase zelo naglo razvijajo in vsak t as se lalfko zgodi, da ibo sovražnik pregnan iz naše stare domovine ter da bo slovenskemu ljudstvu končno ros zasijala tako zaželjeim svo/boda. Tedaj — in znabiti še prej —* pa I »o nastala tudi možnost za dostavo naše pomoči temu *istradauemu in do skrajnosti izčrpanemu ljudstvu, kate-rega so okupatorji okradli in oropali žita ln hrane, orodja in živine ter t>plo3i vsega. Veliko naših krajev je po žganih in popolnoma opustošefih. In skoraj gotovo je, da bodo Nemci vzeli s seboj ali pa pokončali we tisto, kar je ostalo, pre-dno se popolnoma umaknejo.' Vesti iz stare domovine pravijo, da vlada tam neipopisna beda in da bo veliko ljudi moralo to zimo umreti od lakote in pomanjtfcanja, ako jim pomoč ne pride od ^utnaj. Vsled tega je JPO-SS na svoji seji, ki je bila pred kratkim, sklenil, da podvzame posdbno, intenzivno kampanjo za zbiranje pomori naši stari domovini. Apeliramo torej na vse rojake in rojakinje sirom Ame-ilke, da, se takoj ootrebne urade za oskrbo, ki so v ta namen brezplačne. Za JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOTt, SLOVENSKA SEKCIJA, VIN GEN T OAJNKAR, predsednik JOSEPH iZALAR, tajnik, LEO JIIRJOVEO, blagajnik. Važni časi Piše ANTON K&4PENC, Podpredsednik O. J. S. Chicago, 111. — Vsi čutimo, tro pa so bili kapitalisti in bankirji začutili trdna tla pod seboj, so takoj obrnili plašč po vetru in začeli udrihati po ti stem, kateri jih je rešil pro pada. Ali ni čudno, kar naenkrat taka izprememba,—in veste za/kaj? Samo zato, ker ta rešitelj jim je rekel, da delo ni s tem končano, da imajo oni svoj denar .na varnem pač pa da on misli, da bi bi lo precej dobro in pravično ako bi tudi preprosti ljudje ne, kaj denarja zaslužili in ga da so pred nami zelo važni dogodki, to je. dogodile se bodo stvari, katere 'bomo mogoče težko razumeli in prav gotovo jim težko sledili, ker vse bo izvršeno z hitrostjo in katere bo naš počasni razum le polagoma zasledoval in razumeval. Ako hočemo, da ne bomo popolnoma iznenadeni, je vzelo važno, da poskusimo slediti vsakdanjim dogodkom. Ena izmed najbolj važnih stvari za nas Amerikanee je volitev predsednika Združenih držav, kar ni važno samo za nas, pač pa eeli svet gleda in z nestrpnostjo čaka, kako bodo izpadle volitve in kdo bo predsednik: Amerike za prihodnja štiri leta. (Za nas, ki smo sli skozi leta 1929 do leta 1933, je jasna pot, koga hočemo za, predsednika, saj je nemogoče, da bi tako v kratkem času pozabili, kaj se je tedaj dogodilo. Vsi dolgoletni prihranki n«a bankah so zamrznili ali pa bili popolnoma izgubljeni Vse delnice, po. sebno tiste, katere so imeli v rokah delavci in kmetje so delno ali pa popolnoma propadle. Tovarne so metale delavce na cesto in zapirale vra. ta, ne da bi se kdo zmenil, kako Ibo ubogi delavec živel brez dk?la in zaslužka. Seveda je bi lo tudi takrat preskrbljeno za brezposelnega delavca. Lahko si šel na urad, kjer so delili javno miloščino, takozvano "Charity'* in si čakal v vrsti pet do šest ur, predno si prišel na vrsto in dolbil nekaj za svojo lačno družino. Povsod so te prerivali in te smatrali za javno breme tebe delavca, ki -si največ pripomogel, da je Aimerika postala bogata. Kdor je kaj kritiziral in protestiral, so ga kraitikomalo pobarvali z rdečo barvo, ga imenovali za komunista in z tem je bila za nje stvar zaključena. Organizirano delavstvo s o slikali kot prekletstvo naše dežele. Unije iso imele velike stavke, katere so pa ibile v veliki večini neuspešne, ker premagali in zlomili so jih ved.no vele-stavkokazi iz WashLng-tona in Wall Street Glede sla. bih razmer in teme, ki je vladala v tej deželi, bi lahko napisali cele "knjige, toda mis* lim, da kdor lahko mi,sli s svojimi možgani, ni še teb stvari pozabil. ' V teh najbolj težkih časih, kar jih je še kdaj bilo v zgodovini Amerike, je prišel na čelo mož, kateri je čutil z narodom in mu je bil pripravljen pomagati. Ali se spominjate, da &o ga tedaj smatrali tisti, kateri ga danes najbolj napadajo in Matijo za rešitelja dežele, in vsi ukrepi in posta^ ve, katere je napravil, so bili odobreni od vseh strani samo, da je dežela zopet prišla v normalne razmere. Kakor hi-1 Z f V l IZVIRI Spisal IVAN MATI&C Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem stovanstvu do današnjega dne. Cena $2 laično v platnu vezan?. 13 poglavij — 413 strani KNJIGAKNA SLOVENXC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 ko je sklenil, da skliče velik shod za ponovno izvolitev Roosevelt a. Shod se l>o vršil v nedeljo popoldan lo. OKTOBRA v Bohemian American Hali. U.is West 18th Street. Na tc Mil >llO-dn bo več važnih govornikov. Natančen program bo naznanjen na Jugoslovanski Radio uri. Vsak Slovenec, oziroma Jugoslovan bi moral biti na temu shodu in to ne glede na politično prepričanje. Tukaj se , ... , . . . - -ro za stranki, pač pa se shranili sedaj, ko je varno. Sel Ure za voditelja, v katerega z je celo tako dalce, da je trdil,1 zaupanjem gleda ne samo GLEDNIK K (k ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA Bostonski "Cddbe" je te dni skega vrhovnega poveljništva, kajti Balkan je Balkan . . . v svojem uvodniku izrazil mnenje, da bode končno morda vendarle prišlo do pomorske bitke m e d nemško in rusko vojno mornarico — na Baltiškem morju, in pristavlja: — Ako v tem slučaju Rusi zmagajo, bodo prišlo v tem slučaju do napada na Nemčijo tudi — od severa, kar'bode vsekakor več, kakor sta naš predsed nik in Mr. Churchill obljubila." da bi Ibilo do»bro, ako bi delavci dobili nekaj podpore, kadar ne delajo in kadar so onemogli od starosti, da bi se jim celo starostno pokojnino plačevalo. Vsi, ki so ga slavili, ko je rešdl njihov denar, so ga naenkrat imenovali komunista, ker se je upal trditi, da dela^ c in kmet spadata v i-sto vrsto zverin, kot oni, kateri so si nagrabili denar z pomočjo teih, katerim danes niti no privoščijo d rob t in s svoje mize. Franklin D. Roosevelt je sto. ril več za delavno ljudi, kot katerikoli predsednik pred njim Ln da ljudje to upoštevajo, so najbolj pokazali z tem, da so ga izvolili trikrat za predsednika Amerike. Vse to veliko delo našega predsednika je imel odbor Južnih Slo vanov v Ohieagn pred očmi, merika, pač pa tudi ves ostali svet. Dolžnost na vseh je. da gremo na ta shod in tudi. da 7. novembra oddamo glas za najbolj velikega in človekoljubnega predsednika na ee-lem svetu. Franklin D. Roose-velta. Ne pozabite, da glas za njega je v vašo korist, in napredek, in da glas proti njemu je v vašo propast in nazaj -v brezdelje in pomanjkanje. "The Post" v Bostonu, Mass., piše: "Minulo je nekako tri leta, odkar je vlada ponudila farmerjem našega za pada, ki so vsled peščenih vihar, jev, zgubili svoje farme, — nove farme v pokrajini Mata- pirali.*' nuska v A laski, da jih tako re. ši popolnoma propada. In ~o-eaj, po treh kratkih letili se pokrajina Matanuska proslavlja kot kraj, v katerem >c prideluje vsakdanji kruli za vse pokrajine našega severa, kajti tamošnje prebivalstvo i-liia, v kolikor pride hrana v pošte v, več pridelkov na razpolago, kakor katerakoli pokrajina v zavetju zvezdnate zastave. Tamkaj namreč nikdo ne skrbi, kje bode dobil svoj vsakdanji "steak", mleko, >u_ rovo maslo in slične dnevne potrebščino." Xewyorski "Mirror je dokaj zaposlen z raznimi poročili. in o položaju v sedanji Franciji, jo te dni objavil članek, ki se v celoti glasi: "De <*aulle se jo pokazal v pravi barvi — in ta barva jo rnde-f"*a ..." * "Christian Science Monitor" v Bostonu, Mass., izraža na do, da bode v bodočnosti kak poljski zgodovinar napisal epiko pod naslovom "Devet tednov v Varšavi, kjer so so bojevali in umirali poljski ro-»'olrithi, med tem, ko <0 se njihovi vodje modsobojno pro- "Tho Washington Star" v našom glavnom mestu pravi, da je uapredovanjo angleške vojske v ArnautInku (Albania), radi tega iako počasno, ker tamoŠnji angleški poveljnik, gen. Sir TTenry Ma i t land Wilson čakat 7. nadaljnim napredovanjem svoje vojske, dokler 110 dobi natančnega poročila ^rlodo to zadeve* — od rn- "The Star" v Toronto, Kanada, se ha vi z 13 letnim zamorskim dečkom, ki je postal dijak vseučilišča v Oineinnati, Ohio, in pristavlja, "da med otroci razne polti ni nikake razlike, kajti taki otroci dosežejo končno uspehe ne srlede na barvo njihove kože, — sa-hio, ako se Ijim da priliko." --j —»____ TISTI IZ KATERIH IZHAJAMO Vest jo je presenetila Chicago, lil. — Cenjeni: Zc- sosedje v starem krajju in sva lo me je presenetila vest, da je bil Anton Pogačar ubit v premogorovu dne 2. septembra v Osage, W. Va. Bil je doma iz Bohinjske Bele, občina Ribno, Okraj Radovljica, po domače Petrirov Tone. Bil je doma iz bogate in ugledne biše. Bili smo si si redno dopisovala, dasiravno sem ga osebno videla zadnjikrat leta 1013. (Zelo je bil jezen na Hitlerja; žal, da ni nčakal njegovega ] so raza. X;ij v miru počiva. — Mar v Gradišnik USMILJENA ROKA Z našim velikodušnim prispevanjem v New York War Fund bo usmiljena roka še dalje pomagal^ kjerkoli je potreba po vsem od vojne prizadetem svetu. Ta edinstveni pomožni sklad mora biti dovolj velik, da zadosti skupnim delavskim potrebam 31 organizacij, ki pomagajo na domačih in bojnih frontah Združenih^Nar^o^. NEW YORK WAR FUND PODPIRA ENAINTRIDESET NARODNIH IN KRAJEVNIH POMOŽNIH AGENCIJ INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION Na^ narod narod kmetov, ^ I i za rje v, čevlj a rje v, kočarjev, kovačev, Del a vee v, premogarjev in drugih pomaga če v, Si kuje pot, skoz trnje in liri t kost. Iz teli udareev, pesem svobode se izliva. S temi udarei, ^rozo od sohe odriva. K temi udarei, np v srea vliva, Vsem, ki l>oljšo družbe si zelo * Ti narod naš, ki z močnimi se meri. Ta narod naš, ki raste v svoji ven, Da pravioa, naj ednako bo deljena. Da «maga končno bo dobljena. Naj ne o>taue sam, s -vojo trdo srečo, T^ čaščen—a zapuščen, pozabljen — Na svoji težki poti! }li ti^ svoje lahko storimo Sree naše in roko odprimo, V vrste, clobrofleTnežev stopimo, Ko narod kuje srečo si v teh težkih dneh. Boljši dnevi so na potu, a ta narod, naš. A, eena za te dni je strašna, Da te stresa mraz. V grozi, marsikdb zakril si je ofbraz, A, oko se nam ne smo za p ret i, Primorani smo razumeti, Ne odreeimo, jim pomoč! — Ignao Miisich. SEJA V BARBERTONU, OHIO (PODRUŽNICA ŠT. 51 SAKS.) Prejeli smo dopis iz Bar-Iiertona, da bo v sojboto, 14. OKTOBRA v dvorani društva 4' Domovina' * vollk «h(Kl, na katerem bo določeno, kako bi bilo mogoče kar največ pomagati na-šim Ibratom in sestram v -starem kraju. Seja se prično ob sedmih zvečer. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da pride na to sejo. (Dopis nam je za današnjo številko prii^el prepono, zffto ho oil >j avl j en jutri, 13. oktobra^ - Op. uredni.) THURSDAY, OCTOBER 12/1944 wmhov1jhi e, im Dttptil M DIM tu Itfti* «t*idje In m i njlmf nafti r«J»kl rtk*i med »ofovir^*.__ SLOVENSKI VOJNI UJETNIK Camp Shank, X. Y. rojakom in rojakinjam znano o toil žalostnih in groznih zločinih, ki so godijo v naši domovini. Veleče njeno uredništvo: -Z velikim veseljem prejemamo dnevno Va.se zanimive časopise, ker nas zelo zanimajo in tolažijo. Kako krasno je v taki tujini, da človek dnevno čita lalfko v materinem jeziku, kateri je bil nam Slovencem nekdaj |x>polnoma prejKjve-dan od laških poveljnikov, za to v resnici smo še prceej zaostali v pisanju in čitanju, ker sloven4cih šol ni nobeden napravil. Bilo nam je vse prepovedano, in tudi na tisoče rodbinam s silo priimke premen jal i, vse zaradi njihove po. litike, da nas bi s silo napravili Lahe. A kljub temu slovenski narod vstaja, in vse njih zvijače in politike niso bile zmožne nas preobrniti. Jaz sem se vedno pravi Slovenec in ravno tako vsak Prim ore. Ros zelo »losti smo pretrpeli, in kot sužnji pod njimi 'bili, ter j»o>la-ni v internacije, kot sem (bil tudi jaz, in večinoma v-i primorski Slovenci. Potem pa |>o-slani s silo v Afriko in tudi tam liani so vedno poveljniki grozili, ker naše >rec jim ni hotelo dobro služiti. Kot j«« meni in mojim tovarišem *»tot_ nik zagrozil, da nam lm vedno z samokresom opazoval, a v>e-eno po dveh mesecih jc prišla prilika, da smo zljcžali od Lahov k A meri kancem fa Angležem. Bilo je marca 1. l>ti dan bilo je dosti u-jetnikov. Potem smo pa nio-yrli -e ostati z I-ahi, kateri so nas m* l»olj srrtio gle*lali in nam grozili, da nam 1h> vso ]K»plačano. Xa(o nam je Msl.ij ^e bolj težko, kjer smo še vedno med njimi in njihovimi poveljniki, k>J, nas ne gledajo dobro, zato Težko trpimo. Sedaj je že pot mesecev, ko norimo (uniformo ameriško, kot Vam je znano ali z laškim znakom nam je pokvarjena in nas teži. Le želja nam je se vendar rediti enkrat I^ahov, v«'»<«lje nam 'bi bilo nositi po-noMio znak partizanov, o katerih vdušeno čitamo, ki hočejo iz našo drage zemljo izgnati tujca, kateri je vso raz-djal in požgal hiše, vasi, trge, | j>ognal cele rodbine v koncentracijo, ubili več mladeničev, kot. so tudi mojega 'hralla, pokojnega Antona, ki je bil star .11 let, leta IfVfci spravili iz tega -vola. Jaz jih imam dobro v spominu in jih bodem imel do smrti. Mi srce peče, ko o tem mislim. iZa vse opisati, bi se hotelo celo knjiigo in teden ča_ >a pisanja. Saj je gotovo Vam Jaz sem doma iz Ostrožnega Brda, Ko&ana, Trst, po domače pri Hribarju, in drugi moji tovariši tukaj so vsi iz okolice Goriec in Trsta. Nas je sedem v tem taborišču, ki je blizu New York City. Utikaj v Ameriki se nahajam že 17 mesecev in nisem rlobil Še novic od doma. To raj, ako rojake zanima, >o lahko obrnejo do meno, kar mi bo mogoče, bom jaz vse jim razložil radovoljno o vseh stvareh. Velecenjeno uredništvo Vas prosim, ako Vam je mogoče, Sporočit to pismo. Vam se naprej zahvaljujem za oglas pi--ma, in pošiljam nešteto pozdravov uredniku lista. Pozdravljam vdušeno vse a. meri-ke Slovence doma in na frontah, in se zahvaljujem vsem za njih j^omoč našemu Titu. Smrt farolhar, stari naročnik *4Glasa Naroda." — Tako som so minuli teden tam kaj krepčal z »malo ječmenov-t*a, 'ko me en prisedši nagovori po slovensko. In ko sva tako razpletla, pogovor o Miogoeem, sem mu jaz začel pravit, kakšen je danes položaj v naši -tari domovini. En čas me pozorno posluša in potem me vpraša, da odkod jaz vse to vem. Odgovoril som mu, da l>erem slovenske časopise. Največ pa izven o današnji borbi v Jugoslaviji iz 4 * Glas Naroda.*' Tn tako sem ga nagovoril, da mi je proe dal naročnino za polleta na 41 osmih zvečer. Ker -bo veliko zelo važnih zadev na dnevnem redu. se prosi v>e za-stopniko in vse zastopnice, da se udeležite vsi in, da ste točni. Oh enem opozarjam slovensko javnost v Cliicagu in okolici na prireditev v nedeljo, novembra letos. Kakor že naznanjeno, bo ves čisti dobiček izi*očon Ameriškemu Rdečemu Križu. Res jo, da smo in bomo posamezni Slovenci prispevali v ta namen vsak po svoji moči, toda kot skupina pa v CTiieairi se nismo storili nič. Prireditev se bo vršila pod imenom slov. društev in organizacij in odbor se trudi, da l)o dal na program naj-iK>ljše točke. Vstopnico so razposlano na društva in vstopnina f)0c jo tako nizka, da ne bo nikomur žal. Torej sezite po vstopnicah takoj. Rodoljubni pozdrav! John Gottlieb, tajnik. BODIMO VSI TAKI! New York, N. V. — Prod dobrim mesecem -sem prejel pi-mo od Mrs. Ranic Premru iz South Norwalk, C'orni. Pise mi: 4'Preteklo nedeljo nas je bilo več prijateljev zbranih v htši Mrs. Barbare Pirnat, med je bil tudi Mr. Mike Pir-nat iz Ridgowooda, L. I., s svojo soproga Fanv. Pri tej priliki smo si ogledali partti-zansko zvezdo, ki se je netila na Mikovik prsih, in zvedeli tudi njo pomen. Ne da bi jih kdo imel pri roki, smo kupili takoj tri take zvezde, in sieer Barbara Pimat eno za pet dolarjev; jaz ravno tako eno za pet dolarjev, in Jože Ti čar, ki ima svoj dom v bližini, tudi eno za dva dolarja-Tako, da imamo za sedaj skupnega 12 dolarjev za tri zvezdo. iZato vas prosim, da mi jih pošljete 15; bom poskusila še kje drugje, ako so bo dalo kaj napraviti v ta plemenih ti namen." rekordno svoto, sem jih posla! še nekaj parov, ker se mi zdi, da ni več kakor prav, da tisti, kateri so vpisani kot Mr. in Mrs., in ki so plačali po 10 in 5 dolarjev za to narodne simbole, dobijo vsak po enega. Slovencev naravnost v osvobo. jeno jugoslovansko ozemlje, katero je bilo osvobojeno po tako velikih in groznih žrtvah. Toiraj hvala vsem darovalcem brez izjeme, in pa tudi Mr. M. Pirnatu, ki je opomnil Norwalcane na to lepo, potrebno in patrijotično stvar. S ponosom se bom vedno spo minjal na vas. — Hvala vam ;šo enkrat! Potrebno .se mi zdi, da pri tej priliki opomnim nowyorške Slovence, da so v nedeljo po deseti sv. masi vrši shod v cerkveni dvorani na osmi cesti v New Yorku, in sicer za pomoč bednim, sestradanim in brezdomnim bojevnikom naše rojstne domovine, pod imenom ar Relief Fund of Americans of South Slavic Descent. O tem sliodu in pomenu tega važnega sestanka je že o-znanil in apeliral na vas preteklo nedeljo prečastiti gosp. župnik Rov. Pius Petric, in se mi zdi, da s tem oznanilom in pobudo, ho veliko pripomoglo do premostitve našega političnega mnenja. >^ato na tem mestu prosim vse slovenskega poklonjenja, da se vdeležijo toga shoda brez razlike političnega mnenja. No ostanimo doma, ker smo siti in ne čutimo potrebe. Mislimo si, da čjujemo glas naših dragih, ki delijo doni z divjo zverjadjo pod milim nebom, ki se preživljajo, da se mi ne bi znali tako, in kakor se lahko zanašamo na številne in u-gledne priče, spoštujejo mora- Imona teh zavednih in dobrosrčnih slovenskih patrijo-tov so: John in 'Mrs. Louis lo. Intihar $10; Mr. in Mrs. Johni Zato to prosim, dragi ro Ogrinc .fl0; Mr. in Mrs. Alex jak in rojakinja, pojdi v hra Premu $10; Mr. John Premru nilnieo in odtegni obresti od $5; Mrs. Barbara Pirnat $5; tvoje bančne vloge, in podari Mr. in Mrs. Viktor Pregelj .fojUvojim, kateri so manj srečni Mr. in Mrs. Frank Intihar $5;|kakor si ti. A,ko pa nimaš te-Mr. in Mrs. diaries Keisler ga, si pritrgaj nekaj od svo- SVOBODA SE BLIŽA — NAROD POTREBUJE POMOČI! Krvoločni Nemec je našim bratom in sestram v starem kraju odnesel vse, tako da nima ničesar, s či mer bi po osvobojenju mogel pričeti novo življenje. Golih rok je in kliae: "POMAGAJTE!" Zbirajmo obleko, orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsaki hiši, da jim bomo poslali. V BIDGEWOODU, L. L, je skladišče na WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) na: 665 Seneca Ayenue, vogal Gates Avenne. V NEW TORKU pa: WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT 282 - 9th Avenue, blizu 25th Street. Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošljite na gori označena naslova! T™ Brez vsakega pomislek,a sem takoj vstregel njeni želji, in pretekli četrtek sem dobil odgovor od nje. oziroma priporočeno pismo s poštno nakazil i eo za $75. Zdi so mi pa, da jo moja dolžnost kakor tudi j K) t roba, da v tem slučaju odlomek tega pisma javno objavim, in sicer za vzgled tistim, kateri no morejo ali pa nočejo razumeti, da edino mi smo v prvi vrsti tisti, ki smo dolžni, naj si bo na karkoli način pomagati narodu od 'katerega prihajamo; kateri brani svojo zemljo in svoj obstoj kakor levinja svoje mladiče; kateri s svojo krvjo in smrtjo vstvar. .ja tudi nam, kateri smo bili db sedaj nepoznani, slavo, — s katero lahko stopamo pred celi svet, in s ponosom povemo, od kod da »prihajamo. Mrs. Premru mi prše tatkole: "Pošiljam Vam prodajalno polo za Partizanske zvezde, in poštno nakaznico za $75., to je izkupiček za 15 zvezd, katere so kjupili norvalški (Conn.) Slovenci. Prilagam Vam tudi njih imena, ker sem ponosna na njo. Nobeden med nami ni bogata.š, še manj pa miljonar, imamo pa odprto srce in blago dutšo, kadar -potreba trika na naša srca i posebna, taka, kakor šedaj. Se nikdar v ži vljenjn si nisem želela biti mi-ljonanka, sedaj si pa želim. Ne za -sebe, ker sama ne potrebujem dosti, pac' pa da bi mogla pomagati vsem našim partizanskim sirotam v stari domovini." K številu petnajstih zvezd, $5; Mr. in Mrs. M$x Premru $3; Mr. in Mrs. Bogomil Prelum $3; Mr. in Mrs. Mirko Premru $3; Mrs. Karla Pre-.jmru $2; Mr. Alex Premru r. ">2; Mr. Joe Tičar $2; Miss Ma ry in Sofio Premrn — Skupaj $75. K tej svoti sem še p ride jal $7.. in sicer od treh zvezd, ki so jih kupili sledeči: Mr. Rudolf Motiden, naš sosed Hrvat $5; Mr. Julius Adamič $1, in Mr. J. Bizjak $1. jega zaslužka in prihrani kje drugej. Ako pa še toga ni, som pa pripravljen sleči površnik, s katerim bom ogrnil junaka, ki brani mojo rojstno zemljo, ker srajca mi še vodno ostane. Z na rod n i m pozd ravom ! F. R. Vavpotič. BESEDNJAK Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani. Cena je $5.°° Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NARODA" 2X6 W. 18th Street New York 11, N. Y. Slovenski Cleveland bi moral poslati v Slovensko šolo SXD. vsaj 20 učencev. Bomo videli, koliko jih bo. Za Slovensko šolo S. X. Doma. K razem (rorshe, tajnik. ŠIVALKE na moških klobukih; dolga sezona. Vsaka dobi kite samo ene barvo in blok za celo >ezono. Si al no delo. DA RT POR O II ATS 710 BROAinVAV XKW YORK CITY kupite en "extra" bono danesi 45 - LETNO PREISKUŠNJO IMA Od te svoto som odtegnil $3.45, kar stane nabava zvezdic, in tukaj se mi je vsilila neljuba pomoto za 1 dolar, na. mesto $78.55, sem izročil odboru za AVar Relief Fund of Americans of South Slavic Descent «samo $77.55. To pomoto bom poravnal prihodnjo nedeljo v dvorani slovenske cerkve na Osmi, kjer se bo vršil shod pod preje omenjenim imenom, in sicer v splo.= nem za naše bedne v Jugoslaviji. Zato uipam, da mi do ti stega ča«a oprostite. Do sedaj sem ves čisti iz-kripiiči^k od prodainih "zvezd namenil za SAiNiSa, ker po mojem mnenju je potreba tam ravno tako velika kakor kje drugje, ako hočemo, da 'bo pravično rešena želja našega junaškega naroda, in da njegova kri ne bo zastonj prelita. Ker so se pa darovalci za te simbole na označeni poli izrazili, da želijo, da se ta svo. ta porabi kolikor mogoče na ravnost v pomoč trpečim par tizanom in sirotam v stari do imovini, sem to svoto izročil pretekli petek odsekovemu odboru za .War Relief of Ame ricans of South Slavic Descent, in »sicer v Slovenskem Domn v Brooklvnu, ki deluje in se trudi, da z vašo pomočjo in ostalimi Jugoslovani napolni tno ladjo, ki pluje proti ameriški obali, da odpluje napol-katere so bile prodane za to njena z darilom ameriških PRIČETEK SLOVENSKE Sole snd. v cleve LANDU Cleveland, O. — V »soboto, 14. oktobra 0j> 10. uri dopoldne se prične s poukom v Slovenski 'šoli S. N. Doma. Vsi, kateri se zanimate za šolo pri. dile ob tem času v dvorano štev. 2. novo poslopje, vhod Ji a 6417 St. Clair Ave., kjer bo uči teli j i ca Mrs. Antoinette Simčič določila, v kateri razred bo kateri pozneje prihajal. i Stariši, ob tem ča-su apeliram na Vas vse, kateri imate otroke za šolo, pošljite jih h pouku, verjemite, da jim ne bo škodilo, ampak jim bo mnogokrat prav prišlo, da šo so nekaj priučili tudi slovenskega Otroke se sprejema od 9 do 16 leta starosti, ampak če je kdo mlajši in bi rad hodil v slovensko šolo, ga le pošl'jitc, se bo že kako naredilo izjemo, če bo priden ali pridna v šoli. Sol« je prosta za vse, ni nobene predpisane šolnine za u-čence. Šolski skhfu se vzdržuje od priredb in darov. Takrat pa, ko imajo učenci Slovenske šole SXD božičnico ali spo mladno prireditev, pa ste pro-šeni da pomagate, če kaj morete, da je prireditev uspešnejša. Glejte tudi na to, da bodo otroci redno prihajali k pou-kfu, ker le na ta način se bodo v resnici kaj nančili in o-iajšajo že itak težak posel 11-čiteljici. AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA s: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA KI IMA , 25,000 ČLANOV IN TRI MILJ0NE DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. it KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV s3.°° ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranica Seetpti so napisani v angleikem jtriknr ponekod pa so tnfli t jtslkn naroda, ld mu je kaka jed poMkno w navadi Ta knjiga ja nf^aj posebnega sa one, ki se »nimajo za kuhanje in ee hočejo * v njem itmbolj lxveibati In ispopolniti. NOVA IZDAJA STANE SEDAJ Naročite pri KNJIGARNI SLOVENK1, PUBLISHING CO. 216 West 18th StrMt Haw York 11. N. T. AH N.UUM>A" THURSDAY, OCTOBER 12, 1944. TRI ft PROKLETA :: Spis&l KMTT.K RICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L. (140) 4 4 Da ste pa prišli do le-sem, ste morali hišo natanko poznati?" 44Da, poznam jo natanko." "Kdo li ste?" "To izveste, eim se vrne Rouvenat z vašim ženinom." 44 Kako!" zakli-ee Blanche, "Mardoehe vam je to povečaj? . . . Pa . . . pa, ee ga že delj eafsa poznate, morate pae vedeti, da stari prosjak Mardoehe ..." 44Da se ^lardoche zove Jean Renaiul in, da je vaš oče? Da!" "("'udno!" za mi inrlja Blanche. * '(*'iuhio!" Zdajci se ji poRvHi v duši. "To oh lav i lo, to opravo, to imate-od mojega očeta! Obleka le ta je bila nokdaj lastnina l/ueile Mellierove! . . ." Blaiwho povleče svojo rešiteljico ik luči ter jo živo o-gleduje. Še en trenutek, )>oteni radostna objame z belimi svojimi rokami tujko vzkliknivši: "O, zdaj vas poznam! Zdaj vas poznam! V saibi mojega 'botra visi podoba Lucile Mel-lierove, katero sem opazovala tolikokrat, oj tolikokrat! In to ste vi! Vi ste Lueila Mellier!" 4 4 Tiho!" zavpije Lweila trepeta je, "tiho!" V tem trenotku za do ni zunaj krik, podoiben hropenju, obenem pa se zaslišijo težke stopinje na stopnieah. "Fran! On je zopet tukaj!" zakrili Blanche vsa pre-plalšena ter se oklene Lucile. Ta se žarečih oči j vzravna, pripravljena, da kljubuje sovražniku, kateremu si koli bodi! Pa namesto da bi se hližal, oddaljeval se je ropot bolj in bolj, dbkler ni popolnoma prenehal. Lupila plane k oknu ter ga naglo odpre. Po«ledavši z okna, vidi moža, ki je uhajal iz hiše in potem izginil na vrtu. Zdajci jo obide strašna misel. Zsikričavši prime luč ter hiti ven. Soba njenega očeta je bila na široko odprta! Skoro kakor znorela hiti v njo, brez sape, hropeč. In tu je ležal pred pisalnikom starček, njen—oče, trd, in ne da bi se ganil! . . . Lueila, to mrledavši, divje zakriči na pomoč, poklekne k starčku ter pristisne njegovo glavo sebi na srce. Tudi Blanche prihiti zdaj v sobo; v naglici se je bila oblekla. Tudi ona je pri tem pogledu divje zakričala. Lueila je poljirbovala liee starčkovo. Kmalu potem vikne: "On ni mrtev! Nihče ne pride, najinega klica na pomoč ni slišal nihče. Poskusiva, da ga položivi na posteljo . . ." Ženski napneti vse svoje moči ter staivka vzdigneta na posteljo. Lucila je prišla zopet k zavednosti. "Kaj pomaga jokati'" zakiiče ihteči Blanehe-i. <4Tu je treba hrzo pomagat*! Jaz ne vidim nobene rane . . . Treba je hitro poslati po zdravnika. Blanche, vzemi luč. ter vzbudi vso hišo. Hlapec naj napreže ter naj hiti v Fremi-court jk> pomoč! Pred ljudmi pa ne imenuje mojega imena, otrok moj! ljudje ne sniejo še vedeti, kdo da sem. Doklei je Rouvenat z doma in dokler je moj oče tako bolan, gospo darica si ti tukaj! In pred vsem molči o tem, kar se je pri godilo! Redarstvo sme priti na pristavo šele takrat, če Jacques Mellier sam to želi. Ako. ostane živ, potem naj odloči, kaj je narediti s krivcema. Ako umre — pristavi zatrepeta vši — potem prepustimo osveto Rouvenatu. In zdaj hiti, ukazuj, zdravnika, zdravnik«! ..." Kmalu je bila vsa pristava pokouci. Dočim so poslali JK» pomoč, je Liucila zaprla zopet pisalnik ter zvezek ključev potisnila nezavednežu pod vzglavje. Ko se Blanche zopet vrne v sobo, najde Lucilo pri ]>ostelji klro. Pa kje je Rouvenat?" "Ni se še vrnil, oče." 44 Ali, da, prav. Sel je v Pariz, of tja k pisalniku, in je ropal, ropal ves denar mojih otrok! Pomagaj mi, pomagali mi, Blanche . . . Daj mi mojo dbleko. Tako! In ključi . . . Kje so? Tu pod vzgla-vjemt Kairo prihajajo sem t Ah!" Jacques Mellier je omahoval, ko stopi zopet na noge, tako, da ga je Blandie jedva mogla držati pokonci. A vlekel »e je vendar k denarnici. Tam pa se zgrudi, kakor v ome-dlevici na kolena. Pa z največao silo se zopet vzdigne ter vtakne ključ v ključavnico. Blanche ga je pri tem držala. Pokrov se odpre. iNadaljtvaaje tMU i (Dopi&L iT PO "O. N." STA SE POROČILA Paris, 111. — Cenjeno uredništvo. Pošljem Vam naročnino za "(ilas Naroda" za celo leto sedem dolarjev, ker tale list je nama tako priljubljen, pa veste zakaj? — ko sva se oženila skozi ta list, pa vsa najina leta prav zadovoljna živiva. Bilo je leta 1921, ko sem prišla iz starega kraja v A-meriko s teto in stricem v New York. Tam sta mi dobila, službo pri Judih, pa nisem hotela živeti pri njih, sem pa lepo na tihem dlala v "(Has Naroda", da iščem službo pri Slovencih. Ivanka Mlakar sem se pa pisala. Jaz pa dobim čez •30 pisem od1 vseh krajev, pa sami ženni. Vsak se je le za ženitvo oglasil, in med njimi je bil tudi ta, s katerim zdaj živiva skup. Ne Ibom pa danes popisovala vse svoje zgodo- živ ali premogovniki, pa bolj redki. Največ jih je že podrtih. Bile so velike naselbine vseh vrst. Največ je bilo ltaljanov in Slovencev, pa so se največ selili v Chicago za delom. Jaz berem vseh sort dopise v časnikih, tla. -se oglase iz starega kraja skozi Rdeči križ. Rada bi pa zvedela če, kdo kaj ve od Poljanske doline in od Ž i rov, kaj je zdaj tam' Enkrat sem brala v 44voj oek za konvenene dnevnice v znesku $20 v našo blagajno. Isto sta zaključila storiti SANjSov častni odbornik dr. Frank J. <e res zavzeli za zbiranje obleke in drugih reči za naše trpeče reveže v domovini. Nekateri ste se takoj odzvali in kar je pa Vas, da še zaostajate, pridružite se tej množici, ki nosi in vozi v Slovenski Dom. Brez ozira koliko se zbere, .še vse bo premalo, ker potreba je zeol velika. V nedeljo popoldne ob polštirih (.'{..'90) bo zopet seja v to svrho in zvečer ob sedmi uri U> pa kazanje slik iz Jugoslavije in tudi nekaj drugih vojnih slik iz raznih bojnih poljan. Preostanek te predstave bo tudi poslan v sklad za pomoč našim trpinom onkraj morja. Kadar slišimo, da je kakšna prireditev ali shod v dobrobit našega slovanskega naroda, bi se morali brez ugovarjanja stoproeentno udeležiti, ker le na ta način bi pokazali našo lojalnost do njih in njihovega pogumnega 1k>-jevanja v prid svobode in pro. stosti. Ponovno: Zibirajmo obleko. Udeležimo se seje na 15. OKTOBRA. I deležimo se predstave na 15. oktobra rth sedmi uri zvečer v Slovenskem Domu na 57th in Butler Str. Ne odlašiijmo na jutri, kar lahko storimo še danes. Združimo se, delajmo skupno, kot se naš Slovan Ixni in preliva svojo mučeniško kri za edinost in pravico. Mary Skerlong. Kupite en i"extra" bond danes! ŠIVALKE Rabimo šivalke na Wilcox-fJibbs in Singer zisr-zag šivalne stroie. Vprašajte na: 129 \V. 22iml STREET, (fith Floor), NEW YORK CITY 10—12 to 10. Na SANSovi konvenciji je gl. tajnik Ameriške bratske zveze brat Anton Zbašnik v imenu svoje organizacije i7.ro-čil SAN811 ček za $1000.00. To je že drugi ček za $1000 od ABZ. Podružnica ?tev. 39 v Oleve- znašali preko $3500.00. To je jasen dokaz, da je naš narod ZA nadaljevanje dela, ki ga vrši Slovenski ameriški narodni svet. Slovenski narodni dom v Clevelandu, kjer se je vršila naša konvencija 2. in 3. septembra, nam je dovolil vse ptostore za dvodnevno zborovanje brezplačno. Brat Rado Vavpotie iz Broo-klyna. ki si je omislil izdela-vati partizanske zivezdiee in izkupiček izročiti SANSu. nam je saiuo v septembru izročil $71.40, manjše vsote pa že prej. tajnik zbora po.^al $29.75 za iztržene zvezdice. Na konvenciji ABZ v Rock Springs-u, Wyo., je brat Ignac Zaje nabral za zvezdice med delegati $40.50. Med našo mladino je najaktivnejša narodna delavka mlada Josephine Peshel, hčerka tajnika podružnice štev. 63 v Brooklvnu. Prodajala je partizanske zvezdiee in nam (poslala $50.13 čistega dobička. Vsemi prispevateljem in pridnim delavcem in delavkam naša iskrena zahvala! zojih odposlana naravnost na! War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent 282 Ninth Avenue New York, N. Y. ;Podmžnicam smo poslali posebna navodila glede zbiranja, ravnanja in od pošiljanja obleke. i * . Da bo podružnicam lažje pobirati prispevke za SANS in ^ relifno akcijo ZO.TSA. smo sestavili v slovenščini primerni apel na našo rojake. Omojeno število iztisov lahko dobite v našem uradu in jih razpošljete med ljudi prodno se prične pobirati. Mirko O. Kuhel, tajnik. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJ E. 8LUVKN8HE PESMI Zbirka 9 narodnih Izdala Ulubeua MaUo w Clevelandu. Ceaa — fUI Cmll Adaalt—16 JL'4i<>8I.UVAINSKill NARODNIH PK8M1 »a ib#f ......................... SEST NARODNIH PESMI ta m- MkJ zbor .................... M ŠEST NARODNIH PESMI u m- Aftol ib^f* ^^ RELIPNA AKCIJA V nekaterih krogih se dela vtis, da se je SANiS polotil organizirali -voje podružnice za pomožno akcijo, da -kompetira in kljubuje slovenski sekciji JPO. Temu ni tako. SANS je vano, bo \ zelo mnogo časa. Zima pa je pred durmi in narod doma strada in umira radi pomanjkanja. In radi teh razlogov SAN1S apelira na svoje podružnice in druge skupine, ki o > no vil i del Združenega odbo-niso obvezane pošiljati tprispev-ra juižnoslovanskih Amjerikan-|kov za staro domovino JPO-cev, ki .>e pred kratkim dobil,SS, da jih pošiljajo naravnost v na^ urad. Tu bomo vodili pregledne račune o vseh pte-jenukih ter posvetili vprašanju primerno pulblicitoto. oil predsednikovega odbora za kontiolo vojnih relifov poslov-nico šHov'. 5R3 za zbiranje in distribucijo prispevkov in materiala za reveže v Jugoslaviji. Obvešeeni smo, da je to edi- Zbiranje denarnih prispev TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour m V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov sa svobodo, o čemer ni bilo pisano ie nikdar poprej. «f Najbolj razburljiva povest ▼ 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po poiti. Ker Je saloga teh knjižic selo omejena. J« priporočljivo, da pofljtt* naročilo prej ko arogofe. K naročila prllotlte t dobrem cavltkn gotovino os. cnatnke (Zdrn£enlh drtav). — Naročite lahko pri: _ KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING 0 O M P A N T tli Wm< lUfe Street Now Jmk U. H. V. na jugoslovanska organizacijah kov in oblačila za stari kraj ki ima podporo od Ameriških se je pričelo. V.-aka podružni Jugoslovanov, z dovoljenjem ca naj organizira odbore, ki za distribucijo. Ker postaja ve-'bodo imeli v oskrbi zbiran je lika potreba za nujno delitev relifa, je pač naša dolžnost ko-oporirati in sodelovati z novo relifno akcijo Združenega od- gotovine in dobrega oblačil^. Plaoilne nakaznice, čeki, menice itd., naj fbodo izstavljene na etTjOVRXIAN* AMERICAN bora. tTsi.roj .TP-O SR je precej XATTOXAT, OOUXOTL in po-kompliciran in vodstvo mora slane na naš urad. SAXR bo najprej dohiti dovoljenje od pošiljal skupno vsote odboru v glavnih odborov desetih pri- New 'York. SAXSov tajnik je dmženih bratskih organizacij, obenem blagajnik tega novega prodno se more pridružiti in odbora. skupno delovati z Vojnim re-1 Vsa obleka in druga oblači-lifnim fondom Amerikancev la naj ho najprej očiščena, ipo južnoslovanskega porekla. Pre- pravljena. pobita in spravljena dno bo tako dovoljenje izpo^lo- v nosno stanje ter v večjih za- NAVODILA ZA ZBIRANJE IN ODPOI&ILJANJE OBLAČILA 1. Prosimo, da ne abirate preponošene obleke, ki ni več za ralbo. Vsako oblačilo mora biti zašito in pokrpano. Grtmfoi in druge zapone morajo biti v dobrem stanju, pod-vJa/ka pošita in popravljena itd. Oblačilo mora biti v takem stajijn, ko dospe v Jugoslavijo, da se ga lahko takoj nosi. ' IWRU- 2. S kako večjo čistilnico oblek se naj napravi dogovor, da bo za čiščenje računala po teži in ne od kosa. Ker oblačil ni treba likati, se jih lahfeo očisti na debelo, to je v culah ali zvežngih. Uredi in poravna se jo lahko po čiščenju. Kdor izamore, naj da o/bleko čistiti prodno jo izroči pobi ratau ali poibiralki. 3. Oblačila najj bodo sortirana po sledečem redu: a) Moška zimska oblačila (spodnja in vrhna) a << 4i «1 << >b) Moška lalhka oblačila c) Ženska zimska oblačila d) Ženska lahka oblačila e) Otroška zimsflca oblačila f) Otroška lahka oblačila g) Oblačila m novorojenčke 4. Zaboji naj bodo odposlani s pred plačano voznino na WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT 282 NINTH AVENUE, NEW YORK, N. Y. 5. Sporočite SANSu pisaneno, kaj ste poslali, kedaj^J&o-liko funtov in položaj (s Jar a obleka, nova, moška, ženska ta.)' |Prane Vraturln!—&EST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... Ferdo ^TIRM-Ik MLADIH I JET. Peter Jereb—08KM ZBOROV (■• lkl lo Meiaol) .... -........ Moški zbori OBKAB DBV: BarGlca; OJ. moj loral /• Bo*; Kam mi, (aotje. dne« e tu pol-d6mo • OSKAR DBV: . ►SreCno, IJohca tooja; Ko pOCi-ca na tuje cre; So£l; MoJ utfca 'ma konjička dva; 1 »obIv mb pl muce; Slovo; Je vpltinlla lut M ■MIL ADAMIČ: Modra devojka (belrAranJafca.. M Vao noč pri potod ............M Jurjera .......................II Hodi Micka domo; Kaj dragega hočem; Kdnrtca ........M VASILIJ MIRX ln A. UMOBMIN«!: Vttrlč: Pe tradlol ..........M * rVBDO JDVANBC: 2JotriJ . SloTanaka ....................20» PBTEB JEREB: Pelin rota : VAH1 LIJ MIHK: Podoanl«-«.........M /.OH K O PUKLOV BU: Lo enkrat ie ............ Slava delo .............. .Ml Hit. VOLAKlO: Botmarln; PAVČIČ: Potrkan plea JOH AmerISka dneHka lira. (Hi OrltvA. blamo (Vad^ltM) Slovenski akordi, W Ib zbere* (Kart A > M rrlje Ilea) la U> I i beri (Olaabeoa Ma- V pepelnftnl nečt, kaatata aa eele, sber In ertieeter. (Sattoer).... JU M tfladlnl, pend aa mladlae a klavirjem (t Adami«)_____ Ure peaml. (Pretevee) aa meftkl ■bor la mIo_________________ Mail himni, dvoflaaao..........._ Umkl odmev t (Laharaar), 1L ■retek, am«bl abort .......... LA TABABUR1CK: NA GORENJSKEM Jfi FLETNO, podpouri «lo-venskih narodnih pesmi sa tamburice, zložil Mtr ko Bajok...............7i raihl sber (Bajok) _ M na plačil are, ( ZA C1TRK: P< ca rttre. — «