Teča j Jf.
V Ljubljani 12. listopada 1857.
mahi je.
Tiče.
(Za dan vsih vernih das.} Oj. kak pogled — to groze polno mučilne! Koljkanj dušic, ki še v teles' ne zadostile Za grehe svoje, tu terpe neznane sile. Dokler ves dolg ee jim do čistiga nc zbriše!
Kdo li terpljenje vse nam teh jctnic popiše! Spoznanje de so \ajsvetejsiga žalile. Od vira vsih dobrot, popolnost se ločile: Oj, kak U čut jih ige. jim vedno je pekliše!
*,1'smil'te, usmilte se saj vi, prijatli. mene!* Ta jok in stok. to vedno sameznih ječanje Odmeva se v zvonjenji dans. je nam klicanje-
Ah. pomagajte nam, rešite nas te jere, Oprostite te muke — nesterpljive, žgere. y,l'smiite. usmilte se saj vi, prijatli. mene.'"
Hladnik,
M/jubim ranjkim.
(Na vernih duš dan.) Naj mirno spijo, večna luč naj sveti Preljubim ranjkim. ki so že odšli Iskat, kar tukaj ni na unim sveti, kjer nič zastonj serce ne poželi!
Scrce marsktero dans se spomni zgube, •Solzice vroče padajo na grob ; Hitimo tje obiskat ranjke ljube. Ki nam zakril jih merzli je pokop.
\\ rožic cvet, ki krijejo gomilo, fn lučic mnozih svit, — koga je to' Le tebi bo pred svetam čast dobilo, O. ranjkim to pomoč le majhna bo!
Po luči scer nebeški kopernijo. In cvetja rajskiga si požele — \l luč'ce tvoje solz ce posušijo. In rožce tvoje, glej! so vele že! —
Pa euj ! — zvonov soglasje tožnomilu. Počasno ti od vsili cerkva doni; Z molitvijo se Cerkve je sklenilo, k za svoje ranjke Mati jo dari.
Od t erkve Matere — od nje se uči. katero rožce i am doma cveto; Njo vprašaj, kakšne tam blisijo luči. Pridruži >e ji. in posnemaj jo!
Mej stai«e, brate, sestre, ni jokaje V Uip.jiiije vie vtKjiljeni pros jo te; Ozri tj>- \ neznano britke kraje. Kjer v-e lamno je — up le sveti še!
Oj lini tje! Pomagaj jim z terpljenja
Pnžgi za nje molitve serčne luč;
Pomagaj prit' do cvetja jim življenja ,
Podaj jim rajskih večnih vertov ključ. ..n..*..o
F zadevah Rlharjevih pesem.
Kar »Zgodnja Danica" svojo prijazno svitlobo po slovenski zemlji razširja, odkar že ona nrutrodeno pohaja po domačih pokrajinah, po mestih in selih ter obstaja pod streho priprostiga kmeta, in prostor dobiva v Ukani sobi uceniga gospoda, odkar že z gorečo besedo ljubezen do vsiga lepiga in koristniga za cerkcv in šolo, za dom in družino v slovenskih sercih vnema, in vse hvalevredne prizadevanja iu storitve rojakov kakor pridna bčela poiskuje m jih med daljni svet v posnemanje ali v podpiranje priporoča: jc razglaševala tudi donečo hvalo mojstra Gregorja, in je zeljnim Sloveneam donašala vest od novih iu novih izdelkov izverstniga napevskiga umetnika in začetnika slovenskiga cerkveniga petja; kakor zlate dražčicc in nezven-Ijtve cvetice s slovenskiga verta jih je rojakam napovedovala, priporocevala, jih vnemala zanje. In kako bi tudi tega radovoljna in vesela storila ne bila? Saj je vender, karkoli skor je za Božjo iu njegovih svetnikov čast in slavo vneta in navdušena pevska žila v gladko tekočo besedo in mero povezala, in v bele liste Zgodnje Danice založila sprejemnima svetu v poduk iu spodbudo - saj je našiga slavniga mojstra vedno bogata, zmiraj goreča melodijska umetnija vse to tudi postavila iu obdala n primerno zalo obleko mnoznoglasne harmonije, dc kar se je z veseljem v mir in tolažbo ter povzdigo serca prebiralo v tihotni sobi, se jc v pocesevanje trojedine Božje veličasti iu vstavljenih nebešča-nov ter v obudovanje keršanske pobožnosti in gorečnosti lepo tudi popevala v posvečenim prebivališi živiga Boga! Zakaj Danice skerbni glas in pesnično priporočevanje se jc culo po daljnim Slovenskim, je segalo do sere, in je vne-malo za hitro oskerb in napravo tolikanj lepih iu koristnih na pevskih izdelkov, ki so se tedaj na vse strani razhajali, iu so povsod svojo stalotno veljavo razodevali; bodi si visoko Gorensko, ali obširno Dolensko, bodi si ljubljanska ravnina ali notranjska stran; hodi si mesto ali terg ali vas, dekanija, fara, ali vstran.ska neznana podfara, tudi celo samotna podružna cerkvica, povsod se Hiharjevi napevi ko zazelcin gohtovi prijazno iu z veseljem sprejemljejo, in niemo druzih se jim po pravici odkazuje pervi in nar imenitniši prostor: s pridani jih zglasuje izurjen in priprost, in čeravno mnogokrat pohabljeni iu pokvarjeni, de so komaj za/.nati. vender se zmiraj ljudstvu do serca segajo in pobožne čutila v njem hude. — Ali hvala Bogu, na dolgo in široko razkladati dobrote iu lepote Hiharjcvih napevov nam kar ni treba. >aj >o sami Milostivi vikši pastir ljubljanske školije svoj glas povzdignili, ter v posebnim razpisu s. vel. serpana 18"» 7 do vse častite krajiiske duhovšine omenili od zboljšanja iu povzdige slovenskiga cerkveniga pelja po vpe-Ijanji Hiharjcvih pesem ter od njih pripravnosti za povek-sevanje službe Božje in za vnemanjc notranje pobožnosti do skrivnost nase svete vere. Iu ker je Danica dozdaj še vse imenitniši zadeve glede Hiharjcvih pesem v svojih listih
omenila, naj (udi ta pomenljivi razpis svojim bravcam od konca do kraja poda, ki se takole glasi: n II vale vredne prizadevanja in storitve zakristana tukajšnje stolne cerkve in stolniskiga organista IJregorja Kibar-ja v zadevali cerkveniga petja sploh, posebno pa glede slovcnskiga cerkveniga petja — so častiti dubovšini že tako znane, iu bodi si tukaj \ Ljubljani, ali pa ob kanouiškim obiskovanji po deželi miki z radostjo zaznali, dc se je od časa. kar so sc od fajmoštra llla/.a Potočni k-a zložene, iu od stoluiskiga za-krisiana iu organista Gregorja Rihar-ja postavljene pesmi \peljale, slovensko cerkveno petje veliko scistilo iu /.boljšalo. m de \ poveksanje slu/be llozje ter v vueiuauje no-tranie pobozuo>ti do verskih skrivnost mnogo mnogo pripomore.	Pridjatio kazalo j obsega od štev. I — 1) pesmi, ki jih je imenovani stolni orgauisi doslej /a petje postavil iu dobivajo pri zaloziiiku Greg. llihar-ji sumim, uli pri hukvarji l.eop. kremzur-ji v l.juoljaui na starim icrgu po piipi^aui ceni. Na izhajanje torej in prodajanje teh napev-kili del -e častiti gospoiije dusiii pastirji in cerkveni \ i k-i glede ii|ih naprave s tem pristav kam opomnijo, dc naj sc zld ka teh napevskih del pri nobeni cerkvi, kjerkoli iuiujo organisia, ne pogreša, ker se ho le s tem cerkveno petje zbla/>valo. na drugi strani pa sc bos hitrim pokupovaujem imenovanih del postavIjavcu pripomoglo k namenjenimi! nu-li«kovaiiju vsib sc iiudaljnih izdelkov. — Pac se ne bomo prederznili. de bi tem tebtuiin iti jasnim ter veljavnim besedam 1'reeustitiga višiga pastirja, ki so jih iz zgolj skerb-•losii za rcsiiii no in dostojno povzdigo cerkveniga duha in za vredno hi spodobno ohhajanjc svetih verskih skrivnost iz lastne gotove skušnje spregovoriti do svoje ljubljene du-lmv sine. kaj pridevati iu njih tcrdiiost s svojo slabuto podpirati hotli; ali resnično veselje nas sprehaja, ko prebiramo imenovani razglas, iu njegovo pomenljiv ost premišljujemo, ki je gotovo nikdo prezirati, tajiti ne more. Iu ker meje Slovenstva dalje čez našo okrajino segajo, in je slovensko cerkveno pelje tudi drugej v navadi, kamor pa ta razglas našiga Milostiviga škofa ne bo dospel, zatoraj naj ga Danica iudi v v nanje slovenske kraje ponese, de bo tudi drugotne Slovence opominjal zu dostojno zboljševa nje cerkveniga petja iu priporočal za to zblazcvanjc primerili pripomoček, to je, napev niske izdelke gosp. Gregorja Hihar-ja v Ljubljani. — t .Nadalje in konce.)
JM1*ijHHAhO.
(Dalje.)
Lenoba jc tudi llarijanu lastna; sužnji naj delajo, je njih misel. rJcz sini imeniten, pokaj bi delal?" reče poglavar. \li pa se sliši: „Ti delaš, tedaj si siižinju. Sila jim ob svojih časih la napah kroti. Ko se je pri misijonu zopet začelo delati, se očetje in matere niso hotli delu vdeleževali, češ, de je to za njih stan nespodobno; vender so pa otroke ua delo pošiljali, de bi si s tem bisernic pridobili in si zamogli z njimi žitu za setev pridobiti.
\cnder sc pu pri Marijanih nc pogreša neka prebrisanost. ker so vidili. kuko skerbno de belci slonove kosti
•J Ki naj g.» tuli Hanica p o.I a, namreč: L Viže ca »vete pesmi lpervih in drugih hukvir od Ul. Potočnika) eveteroglasno postavljen«;. - i. Napevi xa »v. pesmi i* „S|»ve Marije" (od BI. Po-!w'.n V f»'*lr«'»Kl«»a» |'«-tavljeni. - 3. Napevi av. pesem od sv. Obhajila m od >lalere B .*,,.. eveteroglasno postavljeni. (I. del.)
4. Napevi „v. peHem od Matere Boije in sv. Obhajila, čve-ter«gla*nu po*Uv|,rai. (II del.) - ft. t\ete,oglasni napevi sv. pesem (pola I|||.) -	sestavno in razstavno čve-
teroglasno postavljena. - 7. „Tantum ergo" (pola l-IV.J — K Tt.,->aurus rantus eceleaiastici ligorati ad ipiatuor voees re-daeti. Par« I. Ilvmn. d' Anliphoaae pro feto Ss. Corporis Christl. (lurtitura duplei et voees soparatae.) - 9. \enec čveteroglas-nih slovenskih pesem (drušcinske pesmi.)
isejo, so iztuhtali, de to mora neka draga reč biti. Torej zdaj ne mole več periša, ko bisernice za njo jcmljo. temuč nastavljajo skrinjice iu hočejo, de naj se jim napolnijo. Tako je nakupovanje zmiraj težji, dobiček pa manjši. Evropejci to na misijonske bisernice zvračajo, pozabijo pa, kaj dc njih lastna neprevidnost, dobičkarija, prepirljivost zadolžuje in jih pogosto v velike zaderge spravi.
Enako se jim jc naključilo druziga dne lanskiga leta Neka ladija gori plove iu streljaje pozdravlja. Pušc pa niso bile le s smodnikom ampak tudi s svincain nabite. Neka žena je bila ua roki ranjena. Na to vstane vpitje: ..Vojska. vojska!* Oče ranjene začne darabukati (na darahuko ah boben biti). Vse rogov ili in križem gre. Ali černaki se pus boje iu ukažejo bobnarju, de naj utihne. Gosp Da-inngei da ranjeno v misijon prinesti in za njo skerbeti; na njegovo besedo: .,žena nc bo uničila-, jo spet mir. ko bi sc pa ne bilo vpokojilo, bi bila ta reč utegnila tudi za misijon nevarna biti. „ Vojska zoper ptujce!4 bi bili vpili, in po za murski h zapopadkih bi hil tudi misijon med njih sov-razniki. /a zdaj seje vodnik tiste barke otel, mogel je pa dobro skrinjo ali zaboj bisernic darovati. Kakor jc dve leti poprej tisti vmišljeui napad na zamurce misijonu le v dobro teknil, tuko se je ludi ta nespremišljcnost v njegov prid izšla. Ljudje so ženo obiskovali, so pri tem spoznavali hišno življenje misijonarjev, so vidili kako g. leberbachei otročice uči, jih k Marijuiniu altarju vodi; g. naniiigcr-ja pa. kako za ranjeno skerbi. In njili sodba je bila: Sej to so vender le dobri ljudje, eden molj, drugi pa zdravilo daje
Enake misli so sc nektere dui poprej v kraji l.ibo ra-zodele. Prebivavci med reko iu goro llelinjauam so bili tje prišli v velikim številu, oboroženi med velikim lirupam, tei so napovedovali: kadar luna ua izhodu doli stopa, dc sc ne sme noben ptujic in nobena ladija več prikazati. Nc dolgo poprej je bilo od gosp. Provikarja naročilo prišlo, dc naj bi se nu pokopališu Angelo - Viukovim kos zemlje zu prihodnjo vselitev kupilo. Poglavar Hurgoji je hil zemljišč izročil iu je oskerbovul njegovo ograjo. Spervič so se zavoljo obojiga černaki nad njim vzdigovaii: sej de je v kratkim belinam dežela zapustiti, češ de dež zaderžujejo kose vedno sem ter tje plazijo. Tako so modrovali zamurci; ali kmal se je drug glus zaslišal. „l.e samo Abuna Soliman s svojimi ljudmi sme v deželi ostati, ker le-ti niso nikoli na nas streljali, oni nc kupujejo slonove kosti, je nc nosijo skoz našo zemljo« (de bi dež zaderževali), tako sojo zdat obernili. ..Drugi ptujci pa naj se spravijo v Hartum nazaj, in naj v prihodnje k mm več ne hodijo." Havno tako so pri nekim sklepu v Goudokori, dc se morajo ptujci odpraviti. misijon izločili. „Ako bi Vas tukaj ne bilo in ko bi od Vas nobena ladija več nc prišla, bi mi mogli za lakoto konec vzeti. Baric misijonu nc more očitati, de bi mu bil kdej kuko krivico storil, tudi se mu inisijona ni bati". Tako jc modroval neki Marijan.
Obnebje je v Goudokori bolj! kot v Hartumu. Vročina veliko manj človeka strudi. Tudi ob nar bolj vročim letnim času vlečejo zvečer hladivni vetrovi od severja, iu marsi-ktero jutro jc precej hludno. Prostorno stanovanje, toplice, mirno serce in zmernost so morebiti pomočki, de bi se ondi dalo dobro prebivati. Reka iina sicer vedno pripravljene toplice, samo de bi ne imela tako hudih prebivavcov. Ni davno, kar je v Lihi krokodil dve ženski pograbil, ki ste bili po vode prišli. Tam, kjer se po vodo za misijon hodi, tudi ravno taka pošast kraljuje, ki je že eno žensko v globočino vlekla. So pa černaki od nekoga svojih zdravnikov varni kamen zoper krokodile drago kupili in so ga na bregu na dva kola postavili. Ko so ga postavljali, je staro iu mlado derlo k vodi, so roko na kamen pokladali in ga nekterekrati proti vodi zavertili; in zdaj mislijo, de jim ta zver nc more več škodovati. Kamen je okroglat, v sredi predert, z nekakim kaveljnam previden. (D. si.)
Pismo iz nima
v. č. velikiga definitorja 0. Salezla Volčič-a do v. č. 0. Kalista Oinejc-a, frančiškanskiga prednika v Ljubljani.
Ker ne Tvoj god, sv. Kalist, bliža, Ti hočem za prijazno vošilo kaj od Tvojiga pomočnika ali patrona pisati, kar siin sam meingrede v svetim mestu veliko - velikokrat vidil. Bliz našiga kloštra je terg z napisani: Piazza di S. Calisto terg sv. Kalista. Ne deleč od ondot je lok, kteri dve hiši prek ulic sklepa, in na njim je zapisano: Arco di S. Calisto lok sv. Kalista. Precej zraven je majhna cerkev sv. Kalista, ktera jc bcuodiktinarsku, torej se le-ti imenujejo benediktlni di M. Calisto, desiravno je njih pravi samostan pri sv. Pavlu ,.cvtra niurosu zunaj milja, pri kteri baziliki imajo oni duhovske službe opravljati. V uiti benediktinski samostan, ki se derži cerkve sv. Kalista, se preselijo benediktini le samo o nezdravim letnim času, od rožnika do vinotoka ali oktobra, in tukuj mašujejo. V kor se peljejo vsak dan k sv. Pavlu. Ravno tega benediktin-skiga samostana pri sv. Kalistu se derži na severni strani bazilika Marije Device unkraj Tibere, ktero je zidal sv. Kalist, papež, kakor je pisano v sv. berilih. Ta cerkev je na več strani zala in k pobožnosti budeča. Na tem mestu je bila ob času Rimljanov tako imenovana „Taberna merito-ria'*, vstav, v kterim so bili ob deržavnili stroških pteživ-Ijeni vojaki, ki so bili na vojski pohabljeni; bilo je tedaj nekako nemočiše (Jnvalidenhaus). L. 133 je vstal na tem kraji studenec, iz kteriga je olje teklo, nekteri to za čudež imajo, drugi j»ravijo, de bi bilo natorno kamneno olje. Aleksander Sever je ta kraj kristjanam dal, na kterim je papež Kalist imenovano baziliko zidal v čast deviške Matere Božje, ki še dandanašnji zavolj omenjeniga oljnuiiga studenca ima tudi ime: Bazilika fontis olei cerkev oljna-tiga studenca. Z njo jc sklenjena fara in korarstvo s lt» korarji, kterimu je edeu zmed kardinalov prednik. Kden korarjev je ob enim škof. Naravnost proti večeru od to bazilike, unkraj liribca Janikul-a, je zunaj mestniga zida jjcoemcterium Calepodii via Aurelia", dandanašnji pot, ki pelje iz Rima proti Civitavecchii. Na tem pokopališu, kjer jc zdaj cerkev sv. Pankraci-a (Titulus Cardinalitius) s karmeliškim samostanam, je bilo telo sv. Kalista vpervič po mučenstvu položeno, poznejši pa v baziliko „S. Mariae Transtvbcrini" prenešeno, de bi ga kje Saraceni in drugi neverni narodi, ki so Rim velikrat naletvali, ne oskrunili. V votlini ali nizi bliz velikiga oltarja v ti baziliki za železnim omrežjem se s spoštovanjem hrani kakih 100 liber težek marmoren kamen, ki jc bil sv. Kalistu na vrat obešen, ko so ga bili v vodnjak vergli. To kaže naslednji napis, ki je nad votlino na marmorna ploso vdulbcu: Hoc lapide ad collum alligato B. Calistus PP. in puteum de-niergitur et Martvrio coronatur. To je: S tem kamnom, na vrat navezanim, je bil sveti Kalist, papež, v vodnjak pogreznjen in z mučenstvam kronan. Sakriston mi jo dopustil, ga košček odbili, kteriga ti ob enim v škatlici v spomin na Tvojiga sv. pomočnika pod napisani: K lapide Mur-tyril S. Calisti Papac (od kamnu, s kterim je bil sv. Kalist papež mučen), za god pošljem. To sicer ui prav za prav svetinja, od telesa sv. Kalista, kakoršno tako že imaš, ako prav pomnim, je pa vender vselej pripraven spomin nu njegovo častitljivo marterstvo, zlasti v Tvoji roki, ki imaš ime tega keršanskiga junaka. Na ta kraj, kjer telo sv. Kalista počiva, kjer se kamen njegove junaške mučeniško smerti s češenjeni hrani, so bom podal, ako Bog dii, v dan Tvojiga godu, 4. vinotoka (oktob.), in se bom spomnil v molitvi Tebo in druzih znuneov mojo ljube domačije; ti pa se v Ljubljani spominjaj mene, ki iz pokoršine na ptujim bivam. (D. si.)
Ogled po Slovenskim,
Iz Ljubljane. (Konec.) Gosp. Mozgan pri sv. Križu je slabe, blede farbo, vender pa po koncu. Imel je več
otrok čisto pripravljenih na sv. kerst, ako bi gosp. provikar za prav spoznali, jih kerstiti, ki so imeli priti. ---Klančnik se vstopi ua koncu ccle verste zamurske misijonske mladosti in kakor on maha iu zemljo koplje, tuko uni ž njim; že 4.000 štirjaških sežtijev zemlje je imel takrat čisto lepo za setev verdjaue in potrcbljcne. To je misijonsko polje, zraven kteriga je pa zali misijonski vert. z banani in drugimi sadovi ter z mnogo zelenjavo obsejau iu drevesi obsajen, de ga je lepo vidili. Okoli 21 o>eb zamurske mladosti ima gosp. Mozgan v svojim misijonu; pa tudi odrašene ima v svoji oblasti, tako dc imajo strah pred njim, mu nič žaliga ne store, iu ko se kej nasprotnica primeri, ga prosijo: „nc hud biti". V njegovim kraji je g. Hansal strupeno kačo vstrelil, ki pravi, de jc kakor nune stanovanje (tedaj kakih N stopinji dolga iu dobro debela: njeno kožo je seboj vzel. Ima tudi seboj .'i mladih opic iu marsikaj druge afrikaiiskc ropotije.
V	llartumu jc ta čas ls domačih šolskih otrok, odkar so uni drugi v Evropo odšli in novih posebnih vcc ne pridobljujejo, ker sc s stižujimi ne sme vet ktipccvaii. Nekteri tudi iz mesta v to šolo hodijo. Gosp. Kinhner, kakor pravi šolnik tih otrok, je rekel, de ber/. ko pridejo gosp provikar z Goudokorc, jih bo nagovoril, de naj ga puste > svojimi učenci v lliin se preselili, kjer bo zamogel sam, od nasprotnigu ohnchju nc nadlegovali, \ec storiti, iu ludi otroci, ker bodo verh druziga tudi mnogim dušnim nevarnostim odlegnjeni. — Nove laške misijonarje je gosp. Hansal dobil v Kairi, zmed kterih mu je bil gosp. Giovanui lleltramc že poprej dobro znan; pa bila sta Ic dva v Kairi, 3 so jo bili v sveto zemljo — Jeruzalem — zakeruili.
Sc jc vredno opomnili, de katoličani, kar jih jc v llartumu, so poprej zapušcuo iu razuzdano živeli, zdaj pa so sc po misijonu k pravimo redu poveruili; razun kakih dveh tudi vsi, saj o veliki noči, k spovedi pridejo.
Razgled po keršanskhn svetu.
V	Marijno - Celje, štejejo dosihmal, de je kakih 230.000 romarjev pripopotvalo, nar več zmed njih iz Mu-rijanskiga kraljestva ali Ogerskiga, in med tolikimi množicami so imeli vsiga skupaj tam le 1 nierliče. — Kardinal in pervostolnik Scilovski so sklenili, napraviti nemočiše za obnemogle duhovne, in so v tu namen 20.000 gold. podarili. Imajo z druži mi darovi vred v tu namen zc (»0.000 gold. Imenovalo se bo ustav sv. Vojteha t Institutuiii S. Adalberti.) — Kar se je U. u. m. v Nemškim gradcu dogodilo, naj dobro zapazijo prederzni fantaliui. Deček, ki je v škofijski cerkvi bil mušni strežej, sc je skrivaj na cerkveni podkrov splazil, od ondot na streho izlezcl, dc hi golobje gnjc&do vzel. Streha pu je hilu od dežja polzka; zderkne ili pode doli na mrežje, ktero je v podobo stoječih sulic spodej stalo, se uu nje grozno natakne in pri ti priči sklene. — V uršul i u skim samostanu v Pragi je v duu sv. Uršule pri veliki sv. maši novica grofovna Helena Debic-ka samostansko obljubo storila. — Nckimu šleskimu listu so iz Varšave piše, de hoče zedinjena greška školija llelm (_Chelm l k greški nezedinjeni ali rusovski cerkvi prestopiti, kar bi bila za katoliško Cerkev velika zguha, ker čez milijon duš bi s tem nu Rusovskim zgubila. Naj bodo ti ubogi sinovi in hčere priporočeni v posebne molitve bratov ili sester ss. Cirilu iu Meloda, dc bi sc jim barka s\. vere ne razsula; prišel pa bo čas, ko bodo ječeni in pokorjeni odpadenci iu mamivcl k odpadu iu Rusovsko ho s težkim potom plačevulo to prehudo zadolženjc! — V II a-noveru se zida katoliška cerkev, naj več iz lastue zakladnice hanoveranskiga kralja samiga. — V Neapclnu imajo Očetje frančiškani rejiše za zamurske fantiče, ki so bili po afrikanskih sužinjskih tergih odkupljeni. Pred nekimi dnevi je ondotnl papežev poslanec štirnajst tih mladenčev kerstil. Nekteri so prav dobre glave iu razodevajo
tudi nagnjenje za duhovski stan. Take pošiljajo v Rim v Urbanoviše ali propagando, de bi ne izučili za misijonarje po svojih domačijah. — Večerni pozdrav pri španjskih knezih je bil še v 17. stoletji naslednji: Kmal po večerji je vodnik strežajev v dražbo stopil, je v sredi dvorane na eno koleno pokleknil in je s slovesnim glasam rekel: „11 valj en bodi nar svetejši Zakrament svetiga Rešnjiga telesa!** Vsi pričajoči so na pobožni pozdrav spoštljivo odgovorili: r\a vse vekomaj !u To je bilo znamnje. luči prižigati, ker je bil večer nastopil. — Iz Kitaj-skiga piše francoski misijonar O. Le mai tre (Lemčter) v mescu rožniku t. I., in sicer iz Šang-llaja, de v sredi punta in mnozih nadlog naj imenitniši zadeva, namreč keršanstvo, napredva. .Sloveči mandarin (opravnik ali minister) T je pomenljive besede izrekel: „Za uaš narod je otenje edino v keršanski veri. Oni (misijonarji) se nc trudijo za drugo kot vsim dobro storiti in vsim pruvijo, kteri jih hočejo poslušati: Hog vas tepe, de bi vas poboljšal. Zapustite svoje mulikc iu pregrehe, spreobernite se iu spoznajte naj vikšiga Gospoda, ki vas jc stvaril in vam zamore pomagati. — V K t r o u b I e s - u na Francoskim, kakor po drugih krajih, so hotle to leto kobilice vse požreti. Verni so se spominjali, kako jc nekdaj llog nepokornc izraelske otroke s to šibo kaznoval, in še vselej ljudstva sem ter tje z njo obiskuje; torej so jeli misliti, kako bi Božji serd potolažili. Nek star vojšak iz Napoleonove vojske, srenjsk svetovavec, jc ko zanesljiv pomoček svetoval svojim to-varšem, de naj se povsod hira napravi, iu z njenim zneskam kruh speče zu sprejmiše (hospic) velikiga sv. Bernarda, de bi pomoč tega velikiga dobrotnika po svojih hribih dosegli. Napravijo biro po vsih okrogih in v nedeljo H. kim. kruh na mulah na hrib neso. Zdaj, kaj sc jc zgodilo med dnevain, ko jc srenjski odbor ta sklep storil, in unint dne-vam ko sc je to spolnilo? Naznanovavec pravi: „Jest in vsi, kteri oei v ti deželi imajo, so v tem nekaj čeznavud-niga spoznali, dc ne rečem praviga čudu, koliko iuuč de svetniki imajo, nekaj kar nas je z veseljem napolnilo in kcršansko zaupanje kersanskiga ljudstva (v pomoč svetnikov) popolnama opravičuje. V nedeljo, ti. kim., smo s ster-meiijcm vidili, kako so bile zeliša iu male sadicc z mulimi trupelci pokrite. Kobilice so se bile v trumah uu nuj drob-ncjši bilike iu zeliša spustile in so nu njih svojo smert našle. Na koncu mujhnc pelinove vejce ho jih petnajst našli. Tako so našli večidel po vsih enačili želih, in veliko ljudi je vprašalo, ee je mogoče, de bi bili še kteri neverni? Ve-diti je namreč, de ne v vremenu iu zraku, ne v druzih natornih rečeh niso mogli vzroka tega pokončanja zaslediti. Spcrvič so mladi ovčarji staršem pravili, dc so vidili, kako so sc kobilice kakor v oblakih k polokaiu spustile iu sc vanje dervile, kakor de bi jih bil kdo podil, halje so odra-šeni in ludi ljudje visjigu -luuu pričali, dc so vidili ribnike in stoječe vode polne tih mereesov. — Ta dogodba je tukaj f pluli znana iu kakor smo ze rekli, komej bi sc šc kdo iiujdel. de bi v tem nckakiga čudežu nc spoznal, t Kath. Mi—ionsbl.» Iz Indije razglasujc „Missionsbl." li-t od angleških go-podicin iz 1'arskiga, ki so bile poprej v Bankipor-u pri 1'ulni. Rečeno je med drugim, kako gr«»/..i\itno de punt divja: kralj ondotniga naroda, \ecidcl moh:i meda nov, i-e ljudstvo zoper Angleže iu sploh zoper v.-e piujce -puntati Njegovi najemniki vse obhodijo in .tiv-jaju zlasti zoper kristjane. Tudi v Kal kil li in v njenim okrogli so strašno morili. Ni nc govoriti nc pisali, kako ii nečloveki delajo. Tudi \ Palui smermi meč divjti. Nekimi! zdravniku su n trinogi roke in noge odsekali iu ga obesili. Drugiinu so 1h udareov zavdali in ga z baklami zgali. Otroke za noge zgrabijo, jih raztergajo in njih meso materam v usta tlačijo, ali pa te nedolžne stvari ob steno butajo, de možgani tam ostanejo itd. Pred škofovim stano-
vanjem (v Bankipor-u) so vprašali po škofu (Zuber-ji), in ko se jim je reklo, de ga ni več tam, 00 vprašali po duhovnu, ki ae je bil v hišni stolp skril, in ko ga služabnik, ki je še nevernik, ni hotel izdati, so mu ramo prestre-lili, v stanovanje ropnili iu vse poterli. „Naj hujši namjeu, pravi pisavka, „dc se je moglo sveto Rešuje telo iz naše cerkvice odmakniti, ker je bilo v nevarnosti, de bi se ne oskrunilo. Prijazni cerkveni zvonček se tudi ne sme več glasiti." — Drugi listje iz Di napora, kamor so mogle sestre bežati, iu so prebivale v cerkvici, kjer je bilo sv. Rešnje telo. Bežale so le iz pokoršine, in med mnogimi solzami so se ločile od svojiga prebivališa, bivši pripravljene, tudi življenje Bogu darovati, ko so mu darovale že domačijo, starše, žlahto in vse, de bi mu duš med černimi pridobile. »Neprenehama ena za drugo čujemou, je rečeno dalje. Oh, dobri, goreči duhovni, že v Bankopo-u so se vsi za nas s čuječnostjo iu molitevjo darovali in so rajši sami lačni, de bi nam zamogli potrebno podariti. Zdaj pa so cisto ubožni, naš prečastiti škof sami dobivajo Ic iz usmiljenja še dnino angleškiga vojaka. Verh tega imajo še več rejeneov pri sebi, ki so brez domačije. Na poti iz Patne v Dinapor smo doživele strašin hrup. Pred hišo, kjer siuo prenočevale, vstane grozin šuiu; truma ženskih se vdere v naše stauovanje, ktere so bile v pribežališč noter pušene. Pred hišo pa smo vidilo veliko trumo vojakov z baklami, iu druzih mož, ki so vdarili na trinoge, kterih sc je veliko bolj bati kakor smerti, ker njih oko se bliska od togotc in peklenske jeze. Naš škof, ki so bili kakor strelec preoblečeni, so jim ubežali. V nekterih dneh moramo v Kalkuto odriniti. Tudi tam ne bomo varne, vender ne gremo dalje, ako nam sveta pokoršina ne bo velevala, naj bo tudi nar veči nevarnost. Gospod nas zamore rešiti, ako hoče, in ako nas pusti grozovitnosti tih pošast, bomo dosegle krono uiurterstva in misijon bo zgodaj spolnjen. Dve sestri naj-berže de se vernete v Kvropo v svojo domovino. — „S a I z b. II l> naziiauujc iz uovejšiga lista od ondot, de jo zraven prcduicc Joz. Lorenz tudi gospodičinu Matilda Koch umerla.
Pogovori z gg. dopiaovavei.
Serce; nu sercu kruua, na kroni golob z Noetovo vejco: S posebno hvalo prejeli in boiuo dali, prej ko moč. — G. II.: Pervo je čisto nepotrebno, ako pa na vse to vender „Bcfehl'( pride: Fiat ! Druziga z Vašo pogojo ue moremo. — G. M. M—rju v C1.: Vuš list nam je močno vstre-gel, ker ravno smo mislili, kuko bi kej sadja, zlasti češpelj, skupaj spravili, jih v .Afriko poslati; pošljite tedaj sadje do imenovanigu v. č. gospoda v Novo mesto, ki ga bodo dalje odpravili, kakor ste rekli, in ako morebiti šc od kodi kej pride, bomo iskali berž ko berž to reč dalje odpraviti, (j. Ilausal nam jc ravno zdaj pravil, kako močno bi bilo v Gondokori misijonarjem s sadjem vstreženo; torej bomo skusili, nekaj naravnost zu Gondokoro odmeniti, nekaj pa za sv. Križ, ako se bo moglo.
JUH darovi.
Za afrikanski misijon:
Iz Kamncgurlce j gold. — Neimenovan l gl. 30 kr.
Mtothovahe zadeve.
V ljubljanski škofi i slu umerla: T. t. m. gosp. Anton Artelj, pokojnik v Radomljah po I '.'dnevi bolezni v-led nasiopuiga legatja (tifusu). l<>. t. m. o	po neči
v. c. gosp. Juri Zupan, korar pii stolni cerkvi v Ljubljani, izsluzcni profesor pusiirstvu in scmcniški vodja, pre-odhoruik deželnih stanov itd., po dolgi bolezni v 74. letu svoje starosti, po ravno .-polnjenim "»o. letu svojiga mašni-stv a. Pokop bo juter, lo je, 13. t. m. Zjutraj ob H. bodo v stolni cerkvi bilje in sv. maša. potem spreiuitev k sv. Krištofu. R I. P.!