GMDlS
informator
8. 12. 1977
8
Združevanje v interno banko Gradis
Zavedati se moramo, da je izrednega pomena, kako delavci v temeljnih organizacijah gospodarijo z denarjem in s tem vplivajo na vse tokove denarja v družbeni reprodukciji.
Našo interno banko so ustanovile temeljne organizacije združenega dela že pred štirimi leti.
Promet sredstev temeljnih organizacij v interni banki je leta 1974 znašal 1.824 milijarde in se je do konca leta 1976 povečal na 4.640 milijarde.
Povprečno razpoložljiva sredstva so se od leta 1974 povečala od 98 milijonov na 173 milijonov din v letu 1976.
Interna banka je iz razpoložljivih sredstev naših temeljnih organizacij dajala kratkoročne kredite, ki jih je predhodno odobril kreditni odbor interne banke.
Skupno je bilo v letu 1974 odobreno našim temeljnim organizacijam za 9 milijonov din internih kreditov, v letu 1976 pa že 792 milijonov pogodbenih kreditov in 95 milijonov pokritja negativnih saldov na internih tekočih računih.
Poleg kreditiranja je interna banka vršila združevanje sredstev, izdajo vrednostnih papirjev, planiranje denarnih sredstev, obračunavanje obresti ter vršila plačilni promet med temeljnimi organizacijami in vse ostale posle.
Z organiziranjem nove interne banke se nam odpirajo še širše možnosti za zadovoljevanje naših skupnih interesov, kar izhaja iz analiz sredstev, blagovno-de-narnih tokov, dohodkovnih povezav, hitrosti obračanja sredstev ter celote denarnih tokov, ki se odvijajo prek interne banke.
Pri tem se moramo zavedati, da z ustanavljanjem nove interne banke ne ustvarjamo samo novih odnosov, ampak tudi nove naloge in cilje. Zato moramo gledati na celoten proces spreminjanja družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in interni banki kot njegovem sestavnem delu kot na trajen proces.
S tem, ko se združujemo v interno banko, se moramo zavedati nalog, ki jih sprejemamo s samoupravnim sporazumom o združitvi.
Temelj celotnega bančnega sistema predstavlja interna banka, ki je istočasno prvi krog združevanja sredstev in dela. Za zadovoljevanje širših potreb po
sredstvih in združevanju sredstev se temeljne organizacije in interna banka združujejo v temeljno banko.
Zaradi širšega vidika po zadovoljitvi potreb po sredstvih v interni banki in temeljni banki, je potrebno nadaljnje združevanje sredstev v združeni banki.
TOZD 1
TOZD 2 -
TOZD x —
Interna
banka
Temeljna banka x
Temeljna banka A
Združena
banka
Interna banka bo poslovala pod imenom: INTERNA BANKA GRADIS, n. sol. o. Skupaj z imenom se uporablja tudi znak, ki je enak znaku Gradisa. Sedež banke je v Ljubljani, Šmartinska c. 134/a.
Interna banka je pravna oseba s pravicami in obveznostmi iz tega Samoupravnega sporazuma in posluje prek lastnega žiro računa in vodi posebno bančno knjigovodstvo.
Dejavnost interne banke obsega:
—	pripravo predlogov za financiranje razvojnih planov in programov tekoče aktivnosti posameznih članic interne banke.
■— sklepanje samoupravnih sporazumov in pogodb o združevanju dela in sredstev,
—	finančno načrtovanje združevanja in uporabo sredstev po sporazumih in pogodbah,
—	preskrbo kreditov od drugih domačih in tujih bančnih in drugih finančnih organizacij,
—	organiziranje najemanje finančnih in blagovnih kreditov pri tujih organizacijah, v imenu in na račun članic,
—- sodelovanje s članicami pri izdelavi njihovih investicijskih programov in elaboratov ter programov tekoče aktivnosti,
—	ter skladno s sporazumom, po posebnih pogodbah ali na podlagi posebnega pooblastila oziroma naloga članic izvršuje posamezne posle plačilnega prometa za članice,
—	opravljanje za svoje članice v skladu z zakonom plačila s tem, da obračuna njihove medsebojne obveznosti in terjatve prek njihovih internih računov pri interni banki,
—	vodenje evidence o medsebojnih finančnih in kreditnih obveznostih članic interne banke,
—	preskrbovanje članicam avale in garancije zaradi zavarovanja plačil po zakonu ter daje avale in garancije drugim uporabnikom družbenega premoženja v imenu in na račun članic,
—	sprejemanje v hrambo instrumente zavarovanja plačil in druge vrednostne papirje ter prevzema skrb za njihovo pravočasno vnovčenje,
—	eskontiranje menice ter predlaga za svoje članice menice v eskontiranje bančnim organizacijam in drugim uporabnikom družbenih sredstev,
—	nakup in prodajo vrednostne papirje za članice ter za svoj račun,
—• izdajanje obveznice in druge vrednostne papirje v imenu in na račun članic ter opravljanje poslov v zvezi z njihovim prometom in obveznostmi članic na podlagi teh papirjev,
—	izdajanje vrednostnih papirjev, da si preskrbi likvidna denarna sredstva,
—	sprejemanje depozitov in dajanje kreditov v okviru dejavnosti članic,
—	dajanje sredstev v depozit bančnim in drugim finančnim organizacijam,
—	najemanje v svojem imenu in na svoj račun kratkoročne kredite za likvidnost, sanacijske kredite in kredite, ki jih lahko najema po veljavnih predpisih,
—	spremljanje stanja in cirkulacije sredstev na žiro računih in deviznih računih članic,
—	opravljanje deviznih in devizno valutnih poslov v imenu in na račun članic,
—	nabavljanje in prodajo za članice devizna sredstva ter organiziranje združevanja in uporabo deviznih sredstev med članicami,
—	spremljanje investicijske sposobnosti članic,
—	spremljanje in analiziranje finančnega poslovanja članic in racionalnost njihovega gospodarjenja s finančnimi sredstvi,
—	nudenje članicam strokovno pomoč pri oblikovanju ukrepov za boljše gospodarjenje s finančnimi sredstvi,
—	uveljavljanje in razvijanje enotne metodologije finančnega planiranja in nudenje članicam strokovno pomoč pri tem planiranju,
—	opravljanje na podlagi tega sporazuma, drugega samoupravnega splošnega akta, pogodbe ali posebnega pooblastila druge bančne, kreditnih in denarnih poslov, ki jih lahko opravljajo njene članice po zakonu.
Samoupravna organiziranost
Medsebojno povezanost, pravice in obveznosti delavcev delovne skupnosti interne banke in delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, izhajajoče iz narave poslov, ki jih opravlja, se morajo predvideti v samoupravnem sporazumu o združitvi v interno banko. Samoupravni splošni akti interne banke so:
1.	samoupravni sporazum o združitvi v interno banko,
2.	statut,
3.	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med interno banko in njeno delovno skupnostjo,
4.	samoupravni sporazum o osnovah plana interne banke,
5.	srednjeročni plan interne banke,
6.	akte poslovne politike interne banke, ki jih sprejme zbor interne banke s soglasno odločitvijo na predlog poslovnega odbora interne banke,
7.	druge samoupravne akte, s katerimi se podrobneje urejajo ekonomski in drugi samoupravni odnosi v interni banki.
Interno banko zastopa in predstavlja individualni poslovodni organ —- direktor interne banke.
Sistem upravljanja v interni banki je zasnovan na delegatskem principu. Prav tako je opredeljen položaj pravice, obveznosti in odgovornosti organov upravljanja, delegatov, poslovodnega organa in članic v samoupravnem sporazumu o združitvi v interno banko.
ZBOR INTERNE BANKE 1 delegat iz vsake TOZD
POSLOVNI ODBOR 10 članov
KREDITNI ODBOR 6 članov
INDIVIDUALNI IZVRŠILNI ORGAN INTERNE BANKE
Organ upravljanja interne banke je zbor interne banke. V zbor interne banke volijo delavci vsake članice interne banke neposredno s tajnim glasovanjem po enega delegata za dobo dveh let. Delegati članic odločajo v zboru interne banke o vseh zadevah v mejah njegove pristojnosti z javnim glasovanjem.
Izvršilni organ interne banke je poslovni odbor. Člane poslovnega odbora izvoli zbor interne banke izmed delegatov članic v zboru interne banke za dobo dveh let.
Kreditni odbor interne banke je poseben izvršilni organ zbora interne banke. Kreditni odbor dela po smernicah in navodilih, ki mu jih daje poslovni odbor in je tudi njemu odgovoren za svoje delo.
Interna banka ima individualni poslovodni organ
— direktorja interne banke, ki ga imenuje in razreši zbor interne banke po opravljenem javnem razpisu na predlog razpisne komisije. Mandat direktorja interne banke traja štiri leta.
Skupni cilji
ustanovitve interne banke
Izhajajoč iz samoupravnega sporazuma so cilji ustanovitve interne banke:
—	obvladati upravljanje in gospodarjenje s plačilnimi sredstvi in dohodkom ter nadzor nad finančnimi tokovi v procesu dela z družbenimi sredstvi,
—	gospodariti s finančnimi sredstvi tako, da se čimbolj zmanjša potreba po sredstvih iz virov mimo dohodka in s ciljem, da se postopno doseže vse večja ekonomska učinkovitost procesa reprodukcije,
—	razviti ustvarjalno skupno dogovarjanje o ciljih gospodarjenja, združenega dela in sredstev za dosego
teh ciljev ter medsebojno dohodkovno povezanost, soodvisnost in odgovornost za uspeh tako, da se doseže dohodek, ki je z vidika celote naj večji in ki zagotavlja najustreznejši razvoj ter prispeva k večji povezavi in gospodarski učinkovitosti članic,
—	ustvariti ustrezne pogoje za sodelovanje s temeljnimi bankami na področjih, kjer članice delujejo.
Gospodarjenje s plačilnimi sredstvi in likvidnost
Na podlagi tega sporazuma opravlja interna banka za vse članice in v njihovem interesu po splošnem pooblastilu vse posle in storitve kot je to določeno v sporazumu, razen za članice, s katerimi se sklepa pogodba o storitvah in pooblastilih po določilih tega sporazuma.
Zaradi dobrega gospodarjenja s plačilnimi sredstvi morajo članice interne banke sprejeti naslednje temeljne ukrepe:
—	finančno planiranje na podlagi katerega bodo načrtovale priliv in odliv plačilnih sredstev, skrbele za usklajenost blagovnih in finančnih tokov, dosegale hitrejšo cirkulacijo plačilnih sredstev in zagotavljale usklajenost med obsegom prevzetih obveznosti in zadolževanjem,
—	združevanje plačilnih sredstev za financiranje tekoče aktivnosti članic interne banke,
—	ohranjevanje zalog v potrebni kvalitetni strukturi in v normalnem povprečnem vrednostnem obsegu,
—- vezavo obratnih sredstev v okviru normalne povprečne vezave teh sredstev.
Temeljni ukrepi za zagotovitev likvidnosti interne banke so:
•—• kontinuirano načrtovanje in ugotavljanje skladnosti virov in plasmajev sredstev,
—	varnost naložb,
—	gospodarna likvidnostna rezerva na žiro računu in v vrednostnih papirjih (glej opomobo na 5. strani),
—	gospodarna rezerva sredstev rezervnega sklada interne banke in združenih sredstev rezerv članic interne banke,
—■ stalna likvidnost članic interne banke,
—	sodelovanje s temeljnimi bankami zaradi medsebojnega finančnega gospodarjenja.
Dokler članica, ki ne dosega normalne likvidnosti, ne predloži načrta za sanacijo likvidnosti, lahko prevzema samo obveznosti v zvezi z izvrševanjem svoje glavne dejavnosti v planiranem obsegu in lahko najema dopolnilna sredstva iz združenih sredstev članic in iz drugih virov le za izpolnitev vseh teh obveznosti in obveznosti, ki jih je prevzela do dneva nastanka razloga za sanacijo.
Dokler niso izvedeni ukrepi, ki so potrebni za sanacijo — odplačilno nesposobne članice, taka članica ne sme najemati dopolnilnih sredstev iz združenih sredstev članic in iz drugih virov.
Za ohranitev likvidnosti interne banke je odgovoren direktor interne banke.
Članice interne banke so neposredno odgovorne za svojo likvidnost in za gospodarno uporabo finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo.
S sredstvi, ki jih naloži pri interni banki na vpogled, razpolaga članica brez omejitve. Lahko jih:
—	uporabi za plačilo svojih obveznosti tako, da te obveznosti v njenem imenu in na njen račun plača interna banka,
—	prenese na druge vrste depozitov,
—	uporabi za druge namene, za katere lahko uporablja ta sredstva po zakonu.
Plačilni promet in kreditiranje
Članice imajo svoja dinarska in devizna sredstva na svojih žiro računih pri SDK in na računih interne banke pri SDK.
Interna banka ima pri SDK žiro račun in račune sredstev svojih skladov ter združena sredstva skladov članic in izločena sredstva članic, prehodni račun in svoj devizni račun in združeni devizni račun članic.
Delovna skupnost interne banke ima dinarska in devizna sredstva na svojih računih pri SDK in na deviznih računih.
Plačilni promet žiro računa interne banke se vodi in evidentira ločeno po internih računih članic. Za vsak interni račun vodi interna banka tudi podračune po uporabnikih, ki imajo sredstva na tem računu, oziroma po virih sredstev na teh računih.
Na podlagi posebne pogodbe opravlja interna banka za članice z njihovih računov pri SDK plačila po njihovih nalogih in na njihovo odgovornost prenos prostih denarnih sredstev z njihovega žiro računa na žiro račun interne banke kot depozit na vpogled, ali druge vrste depozitov pri interni banki, združevanje sredstev na podlagi posebnih sporazumov ali pogodb, medsebojno kreditiranje in druga opravila po pogodbi.
Poslovanje s prehodnim računom interne banke, ki služi za zbiranje realizacije in plačilo terjatev za skupen proizvod oziroma skupne storitve, določijo članice v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega prihodka.
Interna banka plačuje obveznosti članic v njihovem imenu in na njihov račun po njihovem nalogu oziroma zahtevku tudi:
—	iz svojega žiro računa in sicer v breme sredstev, ki so pri njej kot depozit na vpogled ali v breme drugih sredstev, ki jih ima na žiro računu,
—	iz združenih sredstev rezervnih skladov članic pri interni banki,
—• iz združenih sredstev skladov skupne porabe,
—• iz namensko izločenih sredstev pri SDK,
—	iz investicijskih kreditov bank in drugih posojilodajalcev.
Interna banka izvršuje naloge posamezne članice za plačilo njenih obveznosti v breme sredstev na žiro račun interne banke, dokler niso izčrpana vsa sredstva, ki jih ima članica kot depozit ali namensko izločeno pri interni banki.
Nalogi za plačilo katerih vrednost presega vrednost sredstev članice, ki jih ima kot depozit ali namensko izločeno pri interni banki, se obravnavajo kot zahtevek za kratkoročni kredit. Kreditno razmerje se uredi s pogodbo.
Z računa združenih sredstev rezervnih skladov članic izvršuje interna banka prenose in plačila po nalogu posamezne članice in skladno s predpisi teh sredstev. Kolikor pa zahtevki članic presegajo njen delež v združenih sredstvih, uredi interna banka s članico pogoje uporabe, način in rok vračila, stopnjo nadomestila za uporabo sredstev in druge pogoje s pogodbo.
Za kratkoročno kreditiranje članic lahko uporablja interna banka vsa sredstva, ki jih ima na žiro računu ne glede na vire (skladno z akti njene poslovne politike in tako da ohrani svojo likvidnost). Kolikor pa ta sredstva ne zadoščajo izvrši interna banka plačilo v breme združenih sredstev rezervnih skladov članic.
Prenos kratkoročnih kreditov in plačilo internih obveznosti izvrši interna banka prek internih računov članic, ki jih imajo pri njej za obračun medsebojnih obveznosti in terjatev, najmanj enkrat mesečno pa z nalogom že obračun prek SDK.
Članice bodo skladno z zakonom združevale investicijsko sposobnost članic interne banke, sposobnost za dajanje avalov, garancij in blagovnih kreditov, združevanje sredstev za vlaganje v osnovna in trajna obratna sredstva, združevanje sredstev na podlagi obveznic, sredstev za financiranje tekoče aktivnosti članic, združevanje sredstev rezerv in združevanje sredstev za skupno porabo.
Z združevanjem v interno banko prevzemajo članice tudi skupno odgovornost za ohranjevanje likvidnosti in riziko za poslovanje interne banke. S tem dejansko postaja interna banka sestavni del združenega dela.
Delovna skupnost interne banke
Odnosi med delovno skupnostjo interne banke in interno banko se urejajo po načelih samoupravnega sporazumevanja in svobodne menjave dela. Delavcem delovne skupnosti interne banke mora biti v načelu zagotovljen enak družbenoekonomski položaj kot delavcem v združenem delu. Dohodek delovne skupnosti mora v praksi biti dejansko odvisen od vrste, obsega in odgovornosti opravljenega dela in doseženih rezultatov članic interne banke. Načela notranje organiziranosti delovne skupnosti morajo zagotoviti racionalno organizacijo, ki zagotavlja pravočasno in ekspeditivno opravljanje nalog delovne skupnosti interne banke.
Oblikovanje, uporaba in razporejanje prihodkov interne banke
Prihodki interne banke so: plačila za bančne storitve, obresti od danih kreditov, drugi prihodki, ki jih ustvari interna banka s svojim poslovanjem v skladu s samoupravnimi splošnimi akti in veljavnimi predpisi ter prihodki iz posebne udeležbe članic pri financiranju poslovanja interne banke na podlagi samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med interno banko in njeno delovno skupnostjo.
Celotni prihodek interne banke, ki ga sestavljajo prihodki po tem sporazumu, uporabljajo članice interne banke za poravnavo poslovnih stroškov interne banke. To je za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev delovne skupnosti interne banke. Ostanek celotnega prihodka banke pa kot svoj skupni prihodek razporedijo med seboj.
Skupni dohodek bodo članice razporejale med seboj sorazmerno deležu posamezne članice na depozitih članic pri interni banki, danih kratkoročnih kreditih oziroma drugih oblikah združevanja in združenih investicijskih sredstev članic, danih na uporabo drugim članicam in drugim družbenopravnim osebam.
Za zagotovitev varnega in likvidnega poslovanja ter materialne osnove dela, ima interna banka rezervni sklad in sklad osnovnih sredstev.
Sredstva skladov interne banke se vodijo na ime članic interne banke. Članice interne banke oblikujejo začetna sredstva skladov interne banke ob njenem konstituiranju.
Sredstva rezervnega sklada uporablja interna banka za odpis neizterljivih terjatev, za kritje drugih rizi-kov, ki izvirajo iz njenega poslovanja in za ohranitev tekoče likvidnosti.
Sredstva sklada osnovnih sredstev interne banke sestavljajo poslovni prostor, pohištvo, stroji in druga oprema, ki je namenjena za njeno poslovanje.
Planiranje in poslovna politika
Članice bodo s plani interne banke določale medsebojna razmerja, pravice in obveznosti kot nosilke skupnih interesov pri združevanju dela in sredstev za uresničitev sporazumno dogovorjenih nalog in ciljev in sicer s:
—■ finančnim načrtovanjem svojega poslovanja in razvoja,
—	s samoupravnimi sporazumi o osnovah planov interne banke,
—• s srednjeročnimi načrti za uresničevanje srednjeročnih planov interne banke,
—	s planiranjem v temeljnih bankah,
—	s planiranjem v konzorcijih in združenih bankah.
Osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana interne banke sprejme poslovni odbor interne banke. Predlog sporazuma obravnava in osvoji zbor interne banke s soglasno odločitvijo in ga predloži za sklenitev članicam interne banke.
Samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana interne banke vsebuje zlasti:
—■ skupne interese, smeri in cilje razvoja članic,
—	opredelitev prednosti posameznih usmeritev in interesov,
—	načela enotne finančne politike članic,
—■ možnosti za združevanje, zbiranje in nabavljanje sredstev, potrebnih za uresničevanje dogovorjenih smeri in ciljev razvoja,
—	naloge in obveznosti udeleženk samoupravnega sporazuma pri uresničevanju dogovorjenih smeri in ciljev razvoja članic,
—	načela usmerjanja združenih zbranih in nabavljenih sredstev,
—• politiko oblikovanja in razporejanja prihodka interne banke ter oblikovanja sredstev za njeno poslovanje,
—	politiko združevanja sredstev v skladu interne banke,
—	način usklajevanja potreb in razpoložljivimi sredstvi,
—	osnove, merilo in pogoje združevanja sredstev.
Osnutek srednjeročnega plana interne banke sprejme poslovni odbor interne banke. Na podlagi zbranih stališč, pripomb in predlogov sprejme poslovni odbor predlog srednjeročnega plana interne banke in ga da v sprejem zboru interne banke.
Vsebuje zlasti:
—	dogovorjene naloge in cilje razvoja, ki se uresničujejo s tem planom,
—	namene, višino, načine in cilje združevanja dela in sredstev ter dohodkovne projekcije na podlagi uporabe teh sredstev,
—	pogoje za uporabo združenih sredstev,
—	način in pogoje za zbiranje sredstev ter namene in pogoje za njihovo uporabo,
—	način oblikovanja in uporabe sredstev, ki so združena v skladu interne banke,
interne
—	način ohranjanja likvidnosti in odplačilne sposobnosti interne banke, po njenih članicah,
—	način razporejanja skupaj ustvarjenega dohodka v interni banki.
Letni načrt za uresničevanje srednjeročnega plana interne banke sprejme zbor interne banke na predlog poslovnega odbora interne banke.
Letni načrt vsebuje zlasti:
—	analizo uresničevanja srednjeročnega plana v tekočem letu,
—	analizo možnosti za uresničevanje srednjeročnega plana glede na možnosti interne banke in njenih članic.
—	vire in pogoje združevanja, zbiranja in nabavljanja sredstev ter namene in pogoje za njihovo uporabo,
—	namene in pogoje za dajanje kreditov,
—	plan prihodkov in odhodkov in plan kreditne bilance interne banke.
način prevzemanja rizika, ki izvira iz poslovanja banke, po njenih članicah,
Obveščanje
Samoupravna delavska kontrola
Uveljavljanje in varovanje samoupravne pravice glede odločanja o poslih in sredstvih v vseh odnosih, ki jih članice uresničujejo prek interne banke ali z njenim delovanjem, s samoupravno delavsko kontrolo po zboru interne banke in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole v interni banki.
Posebni organ samoupravne kontrole v interni banki je komisija samoupravne delavske kontrole.
Pravica članstva
Pravica članstva v interni banki preneha s prenehanjem članice po zakonu, z izstopom, s prenehanjem povezanosti v proizvodnem procesu ali v procesu gospodarjenja in pridobivanja dohodka ter s prenehanjem interne banke.
Članica lahko odpove ta sporazum in izstopi iz članstva v interni banki, če z referendumom tako odločijo delavci, ki v njej združujejo delo.
Interna banka preneha, če tako odločijo delavci vseh članic interne banke z referendumom ali če preneha članstvo vsem njenim članicam.
Članice interne banke:
1.	organizirajo v interni banki tak sistem obveščanja, ki bo razvijal pogoje:
—	za obvladovanje upravljanja in gospodarjenja z dohodkom in s plačilnimi sredstvi v procesu dela z družbenimi sredstvi, ki ga upravljamo,
—	za učinkovito oblikovanje in uresničevanje planov,
—	za učinkovit nadzor nad delom in poslovanjem interne banke,
—	za dobro gospodarjenje s finančnimi sredstvi.
2.	trajno zagotavljajo pravočasno in celovito obveščanje o svojem poslovanju in gospodarjenju s finančnimi sredstvi zaradi medsebojne obveščenosti članic o njihovem gospodarskem in posebej finančnem položaju.
Obveščanje članic mora biti celovito, razumljivo, ustvarjalno usmerjeno, redno in pravočasno.
Način in periodiko obveščanja ter organe, odgovorne za obveščanje, določi zbor interne banke s posebnim pravilnikom.
November 1977
OPOMBA:
Gospodarna likvidnost v smislu sporazuma je sposobnost članic interne banice za izpolnjevanje dospelih denarnih obveznosti pod pogojem samolinanciranja v obsegu, ki omogoči:
—	najugodnejše sorazmerje dohodka nasproti stroškom za uporabljena sredstva,
—	zagotovitve pravočasnega plačila določenih obveznosti z izločitvami pri interni banki,
—	varnosti na podlagi likvidnostnih rezerv interne banke, ki omogoča da članica posluje brez lastne likvidnostne rezerve.
Normalna likvidnost v smislu sporazuma je sposobnost članice interne banke za izpolnjevanje dospelih obveznosti pod pogojem:
—	normalnega razmerja med sredstvi iz lastnih virov članice in sredstev iz drugih virov v poprečno uporabljenih obratnih sredstvih,
—	rezerv po določilih tega sporazuma.
INFORMATOR: izdaja uredniški odbor Gradisovega vestnika. Odgovorni urednik Nada Muminovič. Tehnični urednik: Matija
Krnc. Tiska tiskarna Tone Tomšič