ftw očistili našo zemljo od stoletnega sovražnika — nemških osvajalcev. Sedaj je vrata na nas, da se oddolžimo. Da se bomo oddolžili, iti potrebno ničesar drugega, kakor da živimo v najiskrenejšem prijateljstvu z našo veliko zaveznico Sovjetsko zvezo, da utrjujemo kulturne tn druge stike. Predvsem v našem interesu je, da obvarujemo pridobitve, katere smo izbojevali v tem boju. Naša usoda je zvezana z našimi ruskimi brati, z našimi bredi Slovani.	Maršal TITO,
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto L, št 6	Izhaja vsako soboto
Ljubljana, 23. junija 1945	Cena L 2.— oz. RM 0.70 Mesečna naročnina Lir 8.—, RM 3.—.
22. JUHU 1941 - 22. JUNIJ 1945
Od Stalingrada do ^Berlina
tfZr&t na braniku svojift pravic
ti. Junij 1941 Hitlerjeva vojska, pijana zmag brez boja, je napadla Sovjetsko zvezo. Druga za drogo so do takrat padale pred njo države, v katerih ni mogla priti do izraza volja ljudstva, države, katerih izdajalski voditelji so v trenutka največje nevarnosti pustili narode besnenju nemških nacistov. Fašizem Je tedaj slavil svoje zrna--ge. NI nm bilo dovolj, da si Je podvrgel Akoraj vso Evropo, hotel je zavladati vso-
Obrnil se Je na vzhod. Tam stala mogočna država, v katero so se z zaupanjem Obračale oči zatiranih narodov vsega, sveta, V kateri Je vse napredno po svobodi hrepeneče človeštvo videlo svoj vzor tn svojo veliko zaščltnlco, o kateri svet ni smel sH-*ati In govoriti resnice.
Hitler tn njegovi genezam no napravo načrt »bliskovite vojne«. Hoteli se zagospodovati nad največjtm slovanskim naro-gom, hoteli so osvo^ti neizmerna bogastva Bjegove zemlje, hoteti so se polastiti mogočnih ustvaritev sovjetskega ljudstva.
Toda zmotiti so se. Njihovim tankom, topovom tn najmodernejšemu orožju se Je po-Stavb po robu sovjetski človek, nov človek, M Je ttvet ta detel T državi, M Jo Je nstva-gfla velika Oktobrska revolucija, Id Jo sprostite vse zdrave rile tn vso ustvarjalno moč Ijndstva. Podivjanim nemškim tolpam, katerih oflj Je bilo uničevanje ln zatiranje, se je postavil nasproti sovjetski človek v vsej svoji vzvišenosti in plemenitosti.
Hitler ni poznal ritne moči Bdeče armade, El je zraste iz ljudstva In katero je ljudstvo ljubilo, Jt zaupalo ln Jo z vsemi močmi podpiralo. Sovjetski delavci ln delavke v tovarnah, kolhoznild In kolhozi lice, mladina ln starci, vri so v zaledju delati ln dajali od sebe vse, da so dobivali svoji vojski dovolj orožja ln hrane. S svojo ljubeznijo se Jo kropili ln vttvaB vedno novih moti. In taka vojska, ki je tako aeraaSrgftna povezana s svojim ljudstvom, Je morate zmaga«.
Nemški vojak Jo M številka, Je Ml stroj, navajen misliti le z možgani svojega Urarja in stepo Izpolnjevati njegove ukaze. BO Je vojaške lzvežfoan, poznal Je zakone mo-derSega bojevanja, strogo se Je držal teh pravdi, toda sovjetski vojak Je miriti s svojo glavo, Je na vsakem koraku spreminjal vojno taktiko kot Je bilo v danem trenutku najprimerneje te križni vse začuzie nemških Fricov.
NemSid vojak se Je beril nato, da M zasužnjil svet, da Je laldto ropal, da je mogel sadistično uživati nad mukami trpinčenih Hknti te ee naslajati ob pretiti krvi nedolžnih žrtev. Sovjetski vojak se je boril z zavestjo, da brani ne samo svojo domovino, ampak da brani vse napredno človeštvo. Boril se Je s ciljem, da uniči največjega sovražnika napredka, resnice la svobode. Bolti ee Je, da osvobodi svojo zemljo la da osvobodi svet.
Hitler ni vedri ln ni verjel, da živijo nar rodi Sovjetske zveze v bratskem sožitju, da ni zatiranja naroda po narodu. Ni vedel, da tisti narodi, ki so bili na višji stopnji, pomagajo narodom, ki niso imeli prej prilike, da bi se razvili. Ni vedel, da si vsak narod vlada sam, da ima vse pravice in da zna to ceniti. Vsak sovjetki narod se je boril, da brani svojo zemljo ln da brani veliko socialistično državo, ki mn je dala ln zajamčila pravico, da plodove svojega dela ih svojih naporov lahko svobodno užita, da se lahko razvija kulturno In politično, da je enakopraven član velike družine narodov Sovjetsko zveze.
Hitler ni hotel vedeti, da je v Sovjetski zvezi delavski razred, skupno s kmeti In delovno Inteligenco zbran okrog svoje ljub-jene Vsezvezne Komunistične Partije bolj-ševlkov, id sta ji postavila temelje ln jo prekalila v trdih bojih vetiki Lenin in Stalin partijo, ki ne pozna nobenih ovir in nobenih težkoč part je, id je vodila in izvedla veliko Oktobrsko revolucijo, katera je osvobodila delovno ljudstvo In zatirane narode. Partije, okrog katere je sovjetsko ljudstvo strnjeno te zaupa njenemu vodstvu.
Vsega tega fašisti niso vedeli in niso verjeli. Toda kmalu so to morali spoznati. Čeprav je Sovjetska zveza nosila najtežje breme te vojne, čeprav se je na njeni fronti osredotočila največ,ja sila nemške vojske, čeprav so Nemci pošiljal n« njeno fronto svoje elitne trope in najstrašnejše orožje modeme tehnike, čeprav so žrtvovati milijone vojakov, — Sovjetska zveza je izšla iz tega boja kot zmagovalka, odrešila je svet največjega sovražnika, hitlerjevskega nacizma.
S svojim gigantskim bojem je omogočila malim narodom drugih dežel, da so vodili narodno osvobodilno borbo proti okupatorju
M d««* »obodni. Mi, narodi #*■
"Od Stalingrada lui preganja temo, od Stalingrada, Moskve do Berlinat Prostrana evroazijska celina
a potjo bo zvezana široko, premo —
da več ne bo oropana dežela — žarišče vojn, trinoškega pohlepa, da več ne bo bojišče plodna stepa, ne bo več plen zaf roparska krdela;
m bo teptal več pruski škorenj Vzhoda, ne bodo ruska mesta več gorela, vse narode bo skupna pesem grela.
Od vzhoda mm prtsije vsem svoboda, ki čakamo od roda jo do roda — junaška pesem Stalingrad bo pela!
Obogatimo so ‘z m'silni tovarfiav ¥ SaofstsMi zvozil
Zelja slehernega izobraženega Slovenca je bila vedno, da pronikne v blagoglasnost ruskega jezika, da bi lahko ob samem vrelcu črpal mogočnost ruskega ustvarjanja. Toda po ve-Uki Oktobrski revoluciji so evropske velesile in njim podložne države postavili med Sovjetsko zvezo in med nas kitajski zid. Zapad se je zbal vzhoda. Vse, kar se je od revolucije dalje v Sovjetski zvezi snovalo*in ustvarjalo, je postalo našim očem skrito in nedostopno. Režimi zapad-nih držav so vodili kampanjo blatenja vsega, kar se je v Sovjetski zvezi dogajalo. Sramotili so prav tako tudi umetnost in znanost in sploh vse, kar je velikega m dobrega ustvarjal sovjetski genij.
Mi smo vedeli, da se tam go Je velike stvari. Čutili smo, da je tista nepokvarjena življenjska sila vzhodnih narodov prav z revolucijo pridobila novih neizmernih možnosti razmaha. Tam je rasla nova književnost, nova umetnost, sproščeni duh se je vrgel na delo kakor še nikoli. Nov rod pesnikov, pisateljev, slikarjev, kiparjev, igralcev, glasbenikov, arhitektov, znanstvenikov je rasel iz krvi m ruševin revolucije. Ta rod je zmagoslavno uspel. Sveta domovinska vojna sovjetskih narodov in njihova veličastna zmaga nam to dokazujeta. Povezanost
gostovi je smo dolini svoji veliki zaveznici ln zztščitnici največjo zahvalo, kajti če b?
ona ne vodila in zmagoslavno ne zaključila te borbe, M bil} ml danes sužnji nemških
duha z zemljo in z ljudstvom praznuje v Sovjetski zvezi triumf največjega zmagoslavja vseh časov.
Sovjetska zveza je naša velika prijateljica in zaveznica. Prijateljska pogodba s to mogočno in nesebično za-ščttnico vseh malih narodov nam je zdaj na stežaj odprla vrata v to deželo naših sanj. Z ustanovitvijo Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo se pričenja novo obdobje v naši kulturi. Pesnik Oton Zupančič je na ustanovnem občnem zboru tega društva takole zaključil svoj pozdravni govor: »Da, kakšna zabloda, slovensko dušo, ki je od nekdaj hrepenela iz utesnjenosti in si iskala dopolnitve v slovanstvu, hoteti ločiti od velikega čudovitega ruskega naroda, matice slovanstva, a ne omejeno šovinističnega, temveč obče človeško širokega, da imajo v njem prostora vse zdrave duhovne sile vsega sveta. Osiromašili bi, ako bi še dolgo ostali izključeni od tega napetega toka duševnosti. Sezimo hitro v roke našim tovarišem v Sovjetski zvezi, obogatimo se z njihovimi čustvi, mislimi in iz-. sledki z njihovimi novimi pogledi na življenje, z njihovimi najglobljimi sanjami. Mi pa ponesimo k njim Prešerna in Cankarja in morda -najdejo tudi v nas sodobniki vsaj zrnce zanimivega in pažnje vrednegal Gotovo pa je. da najdejo odkritosrčno in pravo ljubezen!«	Tone Seliškar.
Naj živi maršal Stafinl
Kcnzulta Je postavila vojaški oblasti zahteve, tržaškega ljudstva — Delavstvo je pripravljeno, da se bori do, končne zmage ljudske demokracije
Svet ni mogel preslišati in nikomur se ne bo posrečilo zatajiti manifestacij tržaškega prebivalstva v dneh po odhodu naše vojske. Naša vojska je odšla, a na braniku svojih pravic in svobode je ostalo ljudstvo. Odgovorilo je hlapcem fašizma kakor zna samo ljudstvo.
Prebivalstvo Trsta ne tir ja nič drugega, kakor pravico do svobodnega življenja pod svojo ljudsko oblastjo. Zeli se posvetiti obnovi svojega mesta v miru, želi si svobodnega življenja, hoče, da ne bo nihče netil sovraštva med slovenskim in italijanskim demokratičnim ljudstvom.
To je prišlo tudi do Izraza na seji Konsulte osvobodilnega sveta v Trstu. Konsulta je resnična zastopnica vsega tržaškega prebivalstva, pravi organ demokratične oblasti. Na seji je bilo naglašeno, da so bili kvestura, županstvo in sodišča povsem fašistične ustanove in v času nemške okupacije najhujše sovražnikovo orožje proti prebivalstvu. Zato prebivalstvo zahtevo, da bi vojaške oblasti te ustanove povsem odpravile in ohranile organe ljudske oblasti, ustvarjene od ljudstva samega. Odposlanstvo Osvobodilnega sveta za Trst je že prej obiskalo vojaško poveljstvo in postavilo zahtevo, naj vojaške zasedbene oblasti čim prej priznajo Svetu in Konsulti zakonitost
Na sefi je bil z velikim odobravanje sprejet predlog, da pošljejo vojaškemu poveljstvu pismo, ter izrazijo želje prebivalstva,^ki je z manifestacijami tako veličastno izpričalo svojo zavednost. V pismu so zahtevali: ohranitev in okrepitev narodne zaščite, sestavljene iz ljudi, ki so se bojevali skupno z zavezniki proti fašizmu. Preprečiti je treba zaposlitev karabinjerjem in kvesturinom na starih službenih mestih, ker so to vojni zločincu Pospešiti je treba aretacije fašistov iri njihovih pomagačev. Neob-hodno potrebno je, da omogočijo Trstu zveze z njegovim zaledjem. Tržaški Osvobodilni svet naj vojaška oblast takoj prizna kot zakonito ljudsko oblast in ji omogoči delo, ker je osnovano po načelih atlantske listine. Vojaške oblasti naj takoj izpustijo meščane, ki jih je zaprla vojaška policija.
Prebivalstvo Trsta izraža ob vsaki priliki nezadovoljstvo nad razmera-, mi po odhodu naše vojske. Življenjske razmere so se v splošnem naglo poslabšale. Tokrdfinski narodno-osvo-bodilni odbor je takoj po prevzemu oblasti podvzel vse potrebne ukrepe, da zagotovi prehrano Trsta. V teh svojih naporih je dosegel prav lepe uspehe. Stanje prehrane se je izboljševalo iz dneva v dan. Cela vrsta menz, zlasti delavskih, je dobivalo poleg običajnih živil še dodatke. Hrana se je delila po nizki ceni, menze so se vzdrževale iz črpanja vojaških zalog in živil, ki so bila poslana iz Jugoslavije.
Zdaj pa se je prehrana poslabšale. Pojavilo se je svobodno trgovanje. Prej skriti črnoborzijanci imajo sedaj možnost, da potom svobodne trgovine prodajajo svoje blago. Na trgu je poskočila cena tako, da more kupovati le malokdo. Najbolj je pri tem prizadeto delavstvo.
Prav tako je zelo pereče vprašanje preskrbe kurjave. Premog ne prihaja več iz rudnikov, ki so ostali izven demarkacijske črte.
Delavstvo ni zadovoljno s plačami. Naše vojaške oblasti so plačevale pristaniško delavstvo tudi po 270 lir na dan, medtem ko dobivajo zdaj po 100 lir, a še od tega jim odtegujejo četrtino za socialne dajatve. Vojaške oblasti kljub ponovnim intervencijam s strani delavskih strokovnih zvez niso še začele reševati tega vprašanja.
Delavstvo je pripravljeno, da se bori do končne zmage demokratičnih načel. Sovražnik, ki se je potuhnil m ki mu je marsikje uspelo vriniti se nazaj na odgovorne položaje, se poslužuje vseh mogočih podtikanj in laži, da bi med delavskimi množicami zmanjšal ugled ljudske oblasti. Toda to mu ne uspeva. Vojaška oblast prejema dnevno s strani odborov na stotine protestov proti raznim ukrepom, ki ovirajo nemoteno delo strokovnih organizacij v Trstu.
Delavstvo in vse demokratično prebivalstvo Trsta preveva trdna enotna volja, da ne popusti pred temnimi fašističnimi silami in da brani pridobitve osvobodilnega boja.
MEDNARODNI PREGLED
Pozdrav Čehov Jugoslaviji, češkoslovaški ministrski predsednik Firlinger je ob priliki potrditve sovjetsko jugoslovanske pogodbe poslal maršalu Titu pozdravno brzojavko ter izrazil veliko veselje, ki%u čutijo bratje Čehi in Slovaki, da se nova Jugoslavija naslanja na najmočnejšo slovansko državo kakor tudi češkoslovaška.
Sestanku »velikih treh«, M bo kmalu sklican (določeno je bilo, da bo na Dunaju, pozneje pa v okolici Berlina), posveča svetovni tisk največjo pozornost. Na dnevnem redu sestanka bo določitev kraja in časa mirovne konference in, po načrtu predsednika Trumana, sklenitev vojaškega sporazuma med Sovjetsko zvezo, Zedinjenimi državami in Anglijo; ta sporazum naj služi svetovnemu miru.
Dodatni sporazum o demarkacijski črti na Primorskem je bil podpisan pretekli teden. — Jugoslovanske čete so v skladu s sporazumom med Auglijo, Zedinjenimi državami in Jugoslavijo v torek zapustile Pulj.
Volilni boj v Angliji je na višku. Laburisti obtožujejo konservativce, češ da so s svojo dvorezno politiko pomagali fašističnim državam do moči, kar je končno privedlo do vojne.
Nova vlada v Italiji. Vodja osvobodilnega gibanja v Severni Italiji F. Parri je po odstopu Bonomija sestanki novo italijansko vlado in prevzel predsedstvo in zunanje ministrstvo. V vladi je zastopanih šest strank. Vodja italijanskih komunistov Togliati je minister za sodstva
V	Trsta je zasedbena oblast obnovila fašistično prehranjevalno ustanovo »Sepral«. To ustanovo vodi znani fašist Donzano. Pomanjkanje v Trstu je čedalje hujše, črna borza cvete, delovno ljudstvo pa strada.
Angleški parlament je bil razpuščen pretekli teden zaradi bližnjih parlamentarnih volitev. Novi parlament se bo sestal 1. avgusta.
V	Franclji so proslavili 18. junij kot novi narodni praznik. General de Gaulle je 18. junija 1840 poslal Francozom poziv, naj
odklonijo premirje, ki sta ga podpisala * Nemci Petain In Lavah
N »v predsednik Irske Je Ml izvaljen v nedeljo, ln sicer Seagham 0’Kelly, ministrski predsednik v De Valerovi vladi.
Hud volilni p0!-0! je doživel sedanji predsednik kanadske vlade Meckenzie Kiry v svojem volilnem okraju pri parlamentarnih vtititvah. Izvoljen je Ml socialistični kandidat.
»Terjamo pravico, ne maščevanja!« je pisal sovjetski list »Trud« ln odločno terjal kaznovanje vojnih zločincev. Naglasil je, da množice ne morejo razumeti, zakaj se to vprašanje zavlačuje.
Zastopniki ruske pravoslavne cerkve v Angliji. Tja so prispeli na povabilo c&nier-burškega nadškofa pod vodstvom metropolita Krutickega. To je prvi obisk zastopnikov ruske pravoslavne cerkve anglikanski cerkvi.
Franclja bo poklicala pod orožje letnike 1920, 1921 in 1922.
Društvo poljsko-sovjetskega prijateljstva je bilo ustanovljeno v Lodžu.
Erailio Grazioll, krvn1 k slivenskega na-
r°da, »visoki komisar Ljubljanske pokrajine«, je bil prijet v PSsi. Ob zlomu tastoma v Italiji je deloval na področju, ki so ga zasedli Nemci. Bil je prefekt v Bre-soli, pote mpa v Turinu. GrazioM je na listi vojnih zločincev.
Bivšega nacističnega zunanjega ministra Ribbentropa so ujele britanske čete v Hamburgu.
Naglo obnavljajo promet v nemških pokrajinah, zasedenih po sovjetskih četah. Obnovljene so glavne proge, ki vežejo velika Industrijska središča. Nemški železničarji delajo pod uspešnim vodstvom sovjetskih častnikov. Izredno naglo napreduje obnova prometa zlasti na velikem berlinskem področju.
V	Braziliji primanjkuje delavcev, zlasti kmečkih. Zaposlili bi okrog 100.000 evropskih delavcev, če hi vlada dovolila naselitev evropskih državljanov.
V	Španiji uživa zlato svobodo okrog 80 tisoč Nemcev, ki so tja pobegnili ob koncu vojne; nastanjeni so v udobnih vilah ob
Udeešba delovnega liudstia
v izgradnji narodne oblasti
M bo. Velik napredek v razvoju delavske-
BKOTHB BTkOKOTII SVBSB DBLAVCBV IM M AMBA0BBCB9I
GLAVNI ODBOR ZA SLOVENIJO______________________
VSEM PRIPRAVLJALNIM ODBOROM PODRUŽNIC ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV!
* -•« •
Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev sklicuje
KONFERENCE
podružnic, spodaj navedenih zvez, ki se bodo vršile v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22, v sledečih dnevih:
1.	Zveza železničarskih in prevoznih delavcev in nameščencev — 28. junija 1945;
2.	Zveza delavcev in nameščencev kovinarske industrije — 29. junija 1945;
3.	Zveza delavcev in nameščencev tekstilne industrije — 30. junija 1945;
4.	Zveza delavcev in nameščencev lesne industrije — 1. julija 1945;
5.	Zveza delavcev in nameščencev rudarske industrije — 2. julija 1945;
6.	Zveza delavcev in nameščencev gradbene industrije — 3. julija 1945;
7.	Zveza delavcev in nameščencev kemične industrije — 4. julija 1945;
8.	Zveza prosvetnih delavcev — 5. julija 1945.
ZAČETEK KONFERENC JE VSAKIKRAT OB 8. URI ZJUTRAJ!
Podružnice morajo čimprej sklicati sestanke, na katerih naj člani in članice 1» volijo delegate po številu, kakor sledi:
do 100 delavcev in nameščencev 1 delegat, do 500 delavcev in nameščencev 2 delegata, do 1000 delavcev in nameščencev 3 delegati, do 2000 delavcev in nameščencev 5 delegatov.
Glavni namen konference je organizirati federalna tajništva zgoraj omenjenih irei, kakor to določa člen 13 začasnih pravil. Obravnavala pa se bodo tudi najnujnejša politična, gospodarska, strokovna in prosvetna vprašanja. Z ozirom na važnost te konference priporočamo, da bodo izvoljeni najboljši delegati, ki naj pripravijo tudi poročila o delovanju podružnic in stanju obratov, v katerih so člani in članice zaposleni.
SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU!
Tajnik •	Predsedniki
Jurač Jože,' s. r.	'	Perko Vencelj, s.*.
Delo m natege mladine
V	težkem osvobodilnem boju sta bdeli pred vsakim delavcem dve važni stvari: svoboda naroda in nova, demokratična ljudska oblast. Večina delavstva se je v svoji zrelosti in spoznanju še iz jugoslovanske preteklosti polno zavedala, da je treba v osvobodilnem boju poleg narodne giobode izvojevati tudi novo oblast, v kateri bo delavstvo lahko nastopalo enakovredno in enakopravno. V tem boju dosežena enakopravnost in enotnost delavstva, povezana v enotnih strokovnih zvezah, mora povezati vse delovno ljudstvo v izgradnji naše narodne oblasti Zmagovito končani osvobodilni boj je v polni meri zagotovil popolno udeležbo delavstva v naši narodni oblasti Delavstvo je ves čas osvobodilnega boja vključeno v Osvobodilni fronti načrtno sodelovalo v izgradnji narodne oblasti. V težkih bojih z osvajalci in domačimi pomagači je vsak del osvobojenega ozemlja Izvolil in postavil organe narodne oblasti, ki so bili izraz volje in večine prebivalstva. Delovno ljudstvo se je vsepovsod vključilo v organe narodne oblasti. Star osvajalcev državni aparat je bil z organi naše narodne oblasti razbit in odstranjen. V naših vaseh in mestih je začelo novo, svobodno življenje. Narodno osvobodilnemu odboru so pristopili delavci, kmetje, delovna inteligenca in dali naši oblasti resnično ljudski značaj. Ni bilo več sledu o stari, predaprilsM jugoslovanski oblasti in njeni diktaturi; belogardistični ostanki in tisti,. M so šli z okupatorjem, so bil odstranjeni Proti-Ijudska oblast je izginila. Z velikimi napori je narodna oblast premagala vse težave in uredila naše gospodarske razmere, da 153 v glavnem iz lastnih sil in z lastnimi sredstvi hranili našo vojsko in vzdržali do kraja. Narodno oblast, H smo jo razvijali na osvobojeni zemlji ves čas oevčbodilnega boja, je treba izvesti sedaj v vsej Sloveniji.
Sedaj po osvoboditvi, ko stopa pred vso celoto nešteto nujnih in važnih nalog, predvsem gospodarskih, se moramo še prav posebno zavedati, da bodo vse pridobitve osvobodilnega boja zagotovljene predvsem tedaj, če bomo ustvarili res do kraja ljudsko in demokratično oblast. Po osvoboditvi je nastopil čas načrtne graditve narodne oblasti od spodaj navzgor, od najnižjih do najvišjih organov oblasti. Kakor je delavstvo znalo vzbuditi v sebi tiste borbene sile, M so odločilno prispevale k zmagi in svobodi, tako mora vzbuditi v sebi polno tvornost zdravih ljudskih sil na vseh delovnih področjih in predvsem v izgradnji narodne oblasti. Delavstvo, nameščenstvo in delavska inteligenca mora postati ustvarjalna sila naše narodne oblasti in vedno in vsepovsod dajati živo pobudo, da bo naša oblast resnično ljudska.
Kakor je narodna svoboda pogoj za zdrav razvoj ljudske oblasti in urejenega družbenega življenja, tako so urejene družbene razmere pogoj narodne svobode. V starih predaprilskih jugoslovanskih časih se je delavstvo borilo za zboljšanje svojega gmotnega položaja, vendar nekaj odločilnega ni dosgelo, ker ni imelo pristopa k oblasti. Sele osvobodilni boj je do kraja omogočil udeležbo delovnega ljudstva na oblasti.
V	svobodi mora priti do polnega !*■ raza politično udejstvovanje najširših delavskih množic v naS vsenarodni politični organizaciji — Osvobodilni fronti. Iz nas moramo odstraniti pretirano skromnost in namišljeno nesposobnosti Vsi delavci, nameščenci, delovna inteligenca ter prav tako posli, dninarji, vsi kmečki delavci, vse do naših viničarjev Slovenskih goric, se morajo dobro zavedati, da je pogoj svobodne bodočnosti in resnično boljših časov — naša udeležba v izgradnji naše narodne oblasti. Sedaj, ko so odpadle težke spone politične odvisnosti, zapostavljanja, zatiranja od strani protiljudskih oblasti in smo sl z zmago osvobodilnega gibanja zagotovili popolno udeležbo v vsem javnem življenju, bi bila naša največja napaka, če se ne bi do kraja zavedali, da moramo vse storiti, da bodo organi naše narodne oblasti resnično po ljudski volji in izraz naj-pristnejše ljudske skupnosti.
Pred nami so volitve v krajevne in okrajne Narodne osvobodilne odbore kot najosnovnejše organe narodne oblasti. Začeli smo graditi oblast od spodaj navzgor. Zato so prve svobodne, tajne, demokratične volitve, volitve v naše najmanjše edinice, v naše krajevne in okrajne Narodno osvobodilne odbore. V času volitev v krajevne in okrajne Narodno osvobodilne odbore, mora sleherni delavec vedeti, da gre za našo skupnost, za tiste organe narodne oblasti, ki bodo urejali in upravljali naše razmere. Razlikovati moramo med sedanjostjo in preteklostjo. V preteklosti je bilo delovno ljudstvo popolnoma izrinjeno od udeležbe na oblasti. Po zmagi osvobodilnega gibanja v novi — Titovi Jugoslaviji, pa so razmere povsem drugačne. Delovno ljudstvo je in bo voljeno in bo imelo vstop v vse organe narodne oblasti. Organi oblasti, ki bodo izvoljeni, bodo prav kot oblastni organi ljudstvu odgovarjali za vse svoje delo. Zavedati se ‘moramo, da še vedno sovražniki našega ljudstva na skrit način špekulirajo, kako bi omajali trdnost naše narodne oblasti. Še vedno računajo na ljudsko neumnost in nezmožnost množic ter si domišljajo, da brez njih ne bodo mogli delovati organi narodne oblasti. Nekateri se bodo skušali vtihotapiti v organe naše narodne oblasti; in prav tu morajo naše strokovne organizacije razkrinkati vse poizkuse in postaviti svoje ljudi, zavedne in prekaljene v tem težkem boju.
Uroum <rookne strokovne organizacije,
ga strokovnega gibanja. V okviru strokovnih organizacij pa mora rasti naše zanimanje in sodelovanje pri oblasti, v ■vseh naših narodno osvobodilnih odbo-rihAVse strokovne sposobnosti je treba vnašati tudi v organe oblasti, ki morajo uveljavljati in urejati naše javno življenje. Delavci, nameščenci, delovna inteligenca mora kandidirati v volitvah v Narodno osvobodilne odbore. Naše podružnice strokovnih zvez naj v vsakem
Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani se bo danes začela razprava proti skupini gestapovskih zločincev iz Celja in njihovim belogardističnim pomagačem iz Ljubljane, ki je prva v vrsti procesov proti fašističnim zločincem, ki so povzročili našemu narodu neizmerno gorje. Ti procesi niso samo zaradi tega, da bo zadoščeno pravici in naši narodni časti, temveč so neobhodno potrebni tudi kot udejstvovanje samoobrambe našegg naroda in naše države.
‘Že prva razprava je potrebna, važna in poučna v treh pogledih. Prvič bo razkrila, kaj je fašizem namenil Slovanom sploh, nam Slovencem pa še posebej, drugič bo razkrinkala domače izdajalce in pomagače gestapa, ki so bili valpti in biriči italijanskega in nemškega fašizma, tretjič pa se nam iz razkritja dela in sredstev tujega in domačega fašizma kaže, kako skrbno in zvesto moramo čuvati vse pridobitve krvave osvobodilne borbe, da jih ne izgubimo.
V prvi skupini obtožencev so zagrizeni štajerski Nemci in nemčurji iz Celja in okolice. Prvi je brivec Pai-dasch Edvard, ki je bil že od 1. 1934 v Celju član Kulturbunda, je za nekaj mesecev zbežal iz Jugoslavije, aprila 1941 pa se je vrnil in'postal v Brežicah svetovalec nemškega komisarja dr. Suetteja, ki je odločal o življenju In smrti naših ljudi.' Pozneje je bil Paidasch v Celju in Mariboru v propagandnem oddelku Heimathunda
Drugi obtoženec Skoberne Pavel je bil trgovski sotrudflik pri celjski tvrdki Stiger, pozneje pa oskrbnik na Westnovem graščinskem posestvu pri Braslovčah. Kakor Paidasch, tako je bfl tudi Skoberne za svoje prignnja-ško in vohunsko delovanje odlikovan.
Kakor vsi Izkoriščevalci, tako delajo tudi verižni ki in špekulanti z živežem in drugimi življenjskimi potrebščinami največ škode delovnemu ljudstvu. Delavec in na-m iščenec živita — kakor pravijo — iz roke v usta, zaslužek gre sproti za življenjske potrebščine in ni nikdar na razpolago de-mrnih sredstev za tako zvane priložnostne nakupe in pripravljanje zalog. Ker take delavci v nobenem pogledu ne morejo kal-kulirati pri svoji preskrbi, so popolnoma podvrženi diktatom cene in kakovosti blaga, dočim si lahko drugi, ki imajo razpoložljiva denarna sredstva in zaloge v rezervi, življenjske potrebšične izbirajo po svoji volji in po ugodnejših priložnostih nakupa. Na ta način sta verižništvo te špeku.arija veliko socialno zlo, s katerim morajo računati vse vlade in oblasti ter vodit borbo proti njemu. Pri tem se izkaže stara resnica: kakršna je vlada in oblast, takšno je njeno prizadevanje in takšna je njena borba proti socialnemu zlu. V lažni demokraciji je seveda lažna tudi borba proti socialnemu riu. To smo bridko izkušal vsa leta pred vejno. Imeli smo vedno več zakonskih osnutkov in zakonov proti korupciji, korupcija pa je bila vedno večja, pobijali so verižništvo, verižniki pa so se red li. Vsa borba preti verižnifetvu in špekulaciji je šlo od zgoraj navzdol in ne narobe oa spodaj navzgor, kakor se je :o socialno zle udejstvovalo.
V naši demokratični državi, v državi
kraju skupaj s organizacijo Osvobodilne
fronte postavijo kandidatne liste. Organizirano delavstvo mora v volilno kampanjo; postati mora politično delovno in skrbeti, da bodo izvoljeni odbori vredni zastopniki delovnega človeka. Ljudska demokracija je demokracija širokih ljudskih množic, delavcev, kmetov in delovne inteligence, ki ne smejo dovoliti, da bi jo kalili taki, ki iščejo svojih koristi in ki so sovražniki in nasprotniki ljudstva.
Pred vsem organiziranim delavstvom in delovno inteligenco mora bdeti smisel in volja za čimprejšnjo in čim popolnejšo izgradnjo naše narodne oblasti.
Kovač Stane.
Obtoženi Robida Viktor je bil v mladosti rudar v Trbovljah, pozneje pa brivec v Braslovčah, kjer je bil med nemško okupacijo propagandni nacistični šef in v službi nemškega vojaškega vohunstva.
Četrti obtoženec Himmer Robert, uradnik celjske tvrdke Zangger, je strasten nemški šovinist in znan sovražnik Slovencev. Med okupacijo je bil goreč germanizator Štajerske, organizator Heimathunda m kot celjski župan od 1. 1941 največ;1 zatiralec slovenskega življa.
Tudi naslednji obtoženec KreV Jožef spada v k,-cg tistih nemških fašist, ki so zastavili vse sde. da bi na Štajerskem uničili Slovence Pri Kul-‘.urbundn se jc ude.ivv <"al it c i leta 1929 in ko so prišli nacisti v Celje, je z vso vnemo in sadistično naslado podpiral nasPje nad našimi ljudmi.
Zadnji obtoženec dr. Skoberne Jurij je član celjske rodbine, ki j1- med to domovinsko vojno povzročila mnogo gorja na Štajerskem. V Jugoslaviji jc v celjskem občinskem odboru zastopal nemško skupino, kmalu po nemški okupaciji pa jc posta! predsednik razsodišča pri okrožnem vodstvu Heimathunda ter prevzel tako odgovornost za grozodejstva, ki jih je okupator izvršil na zasedenem ozemlju.
Pri ostalih obtožencih je dokazanih toliko izvršenih zločinov, da jih obtoženci ne morejo prikrivati, dr. Skoberne pa skuša prikazati, da je nedolžen, ker ni javno nastopal in ker se sam ni udeleževal pobijanja slovenskih ljudi. Pri tem pozablja, da je bil zločinski vodja nemških barbarstev in strasten pobomik germanizacije na Štajerskem.
ljudske oblasti pa je borba proti špekulaciji in čini torzi urejena ua drugi osnovi. K tej borbi je pritegnjeno delovno ljudstvo, ki ima od špekulacije in črne borze vedno in povsod največ škode. Zakon o pobijanju špekulacije in gospodarske sabotaže, ki ga ‘e letos konec aprila izdalo predsedstvo AVNOJ-a, označuje točno, kaj se smatra za nedopustno špekulacijo ali sabotažo. V prvem členu zakona je navedeno: Za nedovoljeno špekulacijo se bo smatralo vsako gospodarsko delovanje, ki hoče z izkoriščanjem izrednih gospodarskih razmer, nastalih zaradi vojne in posledic fašistične okupacije, doseči nesorazmerno imovinsko korist na škodo narodnih interesov, člen 4. pa pravi: Nedovoljena špekulacija ali gospodarska sabotaža se bo kaznovala po teži prestopka: prvič z denarno kaznijo, drugič s prisilnim delom od enega meseca do desetih let, tretjič z zaplembo dela ali celotnega premoženja, četrtič s smrtjo.
Posebno važno za način Izvajanja prepotrebne borbe proti špekulaciji pa je določilo, da morajo krajevni narodno osvobodilni odbori* kjer je to zaradi pobijanja špekulacije potrebno, sestavljati komisije za izsleditev špelmlantov. Te komisije smejo v lažjih primerih izrekati tudi denarne kazni, sicer pa izrekajo kazni okrajna narodna sod:šča, smrtno kazen pa le okrožno narodno sodišče. S komisijami krajevnih na rodno osvobodilnih odborov je vsa borba proti velikemu socialnemu zlu pravilno
Mladinski kongres v Ljubljani ni samo manifestacija svobode, priborjene z dragocenimi . žrtvami, pri kateri ima mladina časten delež, temveč tudi pregled velikega že opravljenega in za bodočnost začrtanega dela za izgraditev, obnovo in obrambo domovine. Od zloma nekdanje države do danes ima mladina vseh jugoslovanskih narodov za seboj težko, a tudi veličastno pot. Mladina je bila v ospredju, ko so jugoslovanski narodi spontano ovrgli in odklonili politiko gentov in patentiranih »državnikov« tudi v narodno-osvobodilnem gibanju je bila mladina najbolj odporna proti vabam in intrigam »uradnih« jugoslovanskih vlad v emigraciji.
Pri manifestacijah te velike in važne vloge mladine ne smemo prezreti njenih podrobnosti v vseh smereh narodnega in državnega življenja v vojni in miru. Vidimo jih pri pripravah na ta kongres, ki so se začele že proti koncu lanskega leta, ko se je pripravljala zadnja ofenziva proti fašizmu. Takrat se je naša mladina posebno izkazala v plemenitem tekmovanje pri zbiranju opreme in hrane za naše borce ter pri transportih te dragocene pomoči čez močno zastražene ce-
usmerjena od spodaj iz ljudskih množic navzgor.
Načrtna razdelitev in potrošnja
Z zakonom je bila podana samo osnova za kaznovanje špekulantov, slediti pa so morali predpisi, da se špekulacije že v kali zaduše, špekulanti kupujejo in prodajajo v glavnem proizvodnjo, ki služi vsakdanji potrebi ljudskih množic ali pa industriji in obrtu za predelavo, špekulacije s tako proizvodnjo se praktično najbolj zatre, če je vea ta proizvodnja načrtno urejena in razdeljena ter je število posredovalcev pri njeni razdelitvi čim manjše. Gospodarski svet je zaradi tega na predlog zveznega ministra za trgovino In oskrbo izdal uredbo o načrtni razdelitvi ln potrošnji. Gospodarski svet določa, kateri proizvodi kmetijstva, gozdov, rudarstva ln industrije spadajo pod to uredbo. Uredba tudi določa, da Izdela minister za trgovino ln oskrbo ob sodelovanju komisije za obnovo države načrt za razdelitev vse proizvodnje na posamezne federalne edinice.
V dopolnilo uredbe je te dni Izšel tudi odlok, kdo sme kupovati ln prodajati proizvode, ki spadajo pod načrtno razdelitev. Kupovati smejo te proizvode samo tisti, katerim so proizvodi potrebni za domačo uporabo, za predelavo ali pa za prodajo. Tako bodo smeli industrijci in obrtniki kupovati le tiste surovine ln polizdelke, ki jih smejo po obrtnem zakonu predelati, trgovci pa bodo smeli zaradi nadaljnje prodaje kupovati le blago in Izdelke svoje stroke. Na ta način bodo preprečeni doslej običajni načini špekulacije, po katerih Imajo — recimo — trgovci oblačilne stroke v svojih skladiščih v nakani verižništva tudi velike zaloge razn-h Izdelkov strojne Industrije, trgovci špecerijske stroke pa galanterijo in tekstilne izdelke. V prometu od uvoznika ali domačega proizvajalca do potrošnika je dovoljeno sodelovanje največ dveh posredovalcev: trgovca na debelo ln trgovca na drobno. Tam, kjer je bil doslej samo en posredovalec, jih brez neobhodne potrebe ne sme biti več. Minister za trgovino bo prepovedal nadaljnje obratovanje trgovin, čč se ugotovi, da sy bile ustanovljene od proizvajalca z namenom, da se prepreči izvajanje predpisov o razdelitvi proizvodnje, ali pa če se izkaže, da podjetje samo na videz od časa do časa trguje.
Tako je borba proti špekulantom in veriž-nikom organizirana na pravi osnovi in njen uspeh J*e odvisen od tega, kako bodo široke ljudske množice pomagale organom demokratične oblasti v tem boju. Ta pomoč je določena že z zakonom, potrebno pa je, da postane po pobudi zavednih delavcev še močnejša ln odločnejša.
ste. Ta pomoč mladine je bila zelo važna in učinkovita v Beli Krajini in severni Primorski, mladina iz vojske pa je v znaku svojega predkongresnega tekmovanja organizirala udarne ostrostrelske skupine, ki so zadajale občutne udarce okupatorju. Mladina je organizirala tudi vrsto napisnih in listkovnih akcij ter raztrosila tudi po več sto tisoč letakov v eni taki akciji. Največ mladinskih akcij in tekmovanj fronti in zaledju v pomoč je bilo letos v zadnjem tednu meseca marca. Mladina Bele Krajine se je zbrala v delovne skupine, ki so začele s pomla-danskim delom na polju ln pripomogle, da je bila vsa zemlja kljub pomanjkanju vprežne živine in delovnih •moči vzorno obdelana. Samo v Beli Krajini je bilo v enem tednu obdela?-nih nad 600 njiv, očiščenih okrog 80 travnikov, okopanih in obrezanih okrog 30 vinogradov. Primorske mladinke so zbirale za borce velike količine hrane, gorenjski pionirji iz Železnikov, organizirani v brigadi »Ratitovec«, pa so dobili orožje ter s borci škofjeloškega odreda hrabro odbijali napadalce. Take in podobne požrtvovalne akcije so bile priprave za II. mladinski kongres povsod, kjer so bile žične ovire že porušene, in kakor hitro so padle nove sovražne utrdbe, so se borbene im delovne vrste mladine močno, razširile in utrdile.
S tem so nastale nove naloge, katerim se mladina že ves čas naše svobode vneto posveča in ki' bodo zdaj na kongresu po izkušnjah doslej prehojene poti načrtno določene za danes in jutri po geslu:	»Mladina naprej!
Mladina v prve vrste vnetega in po-budnega dela za obnovol« Z delom po tem geslu se je mladina v zadnjih dneh odlikovala pri raznih akcijah za preskrbo internirancev in pregnancev« ki se v velikih skupinah vračajo domov, ter pri zbiranju raznega starega materiala, ki je za našo industrijo izvor dragocenih surovin. Zelo vneta je mladina tudi pri kulturnem in prosvetnem delu, še večji pa bodo uspehi njenega udejstvovanja po kongresu, ki bo omogočil večji pregled dela in nalog ter bo delovne skupine bolj povezal za povečano obnovitveno, kulturno, prosvetno itd. delo. To delo pa bo močno in uspešno tudi zaradi tfga, ker so narodi Jugoslavije pstva-rili novo državo, v kateri ima mladina vse pogoje za svoj duševni in telesni razvoj.
Izbvljšanje prehrane. Narodna vlada ri prizadeva, da se prehranjevalne razmera čim prej in čim bolj zadovoljivo uredijo ter cla bo delavstvo prejemalo primerne obroke živil. Novi dodatki dkupaj z osnovnimi obroki za težko delavstvo bodo znašali na dan po 365 g enotne moke in 270 g fižola, koruzne moke, ješprenja in testenin ter 23 g maščob. Pri najtežjem delu zaposleni delavci bodo prejemali po 465 g enotne moke na dan, 270 g drugih dodatkov tn 33 g maščob. Večje obroke bodo prejemali ■ tudi noši povratniki, ki so se vrnili Iz taborišč, da sl čim prej opomorejo. Iz Splita in Dubrovnika so bila prepeljana živila, ki jjk je dala mednarodna ustanova UNRA.
Kočevarje so izselili z ozemlja ob SotH, kamor so jih naselili Nemci in zdaj domače prebivalstvo obnavlja zanemarjena
posestva.
Novo abecedo uvajajo za makedonščlno. Doslej ni bilo za makedonski jezik enotne, primerne abecede, poslej pa bo omogočen v tem pogledu neoviran razvoj tega jugoslovanskega jezika in delo za odpravo nepismenosti med Makedonci bo mnogo uspešnejše.
V Imenu pravice In saimrobramtie
Razprava preti skisplaal gestapovskih ziočmcev iia saJiSssvih
pomsgačev
Na prvem dvortaBu »Starega pfakrac ▼ Celju sa streljanje določena skupina Slovencev. Vsaka toka skupina je štela po BO oseb in so dnevno ustrelili po tri take skupine.
Borba isreli špskuladli In vernostmi

Maža velika zaveznica v borbi in delu
----------------- * ------!---------
kemija in domovi &o opveii
Cesta, ki vodi domov. Kraji, znanci z otroških let. Glej, zdaj — zdaj bo tu jarek, za njim ovinek in potok. Vsenaokrog zorana zemlja, črna, rahla, prav taka kot je bila pred vojno. Vladimir Čumak se je dvignil, se oprijel voza in v lice mu je zavel veter, stepski, svež, napojen s pomladjo. Razburjenje ga je kar dušilo. Samo pomislite, pet let ga ni bilo doma. In kakšnih pet leti
Oster ovinek in srce se je stisnilo. Kolhoz Stalin. Okras in ponos Ukrajine. Garaža, klub, znana poslopja, toda mrtva, brez streh, razbita z izstrelki. Namesto tako čistih kolhoz-nih hišic — črni dimniki in ognjišča. Namesto rodnega doma — kup razvalin, zraven zemljanka.
Vladimir je postal nekoliko sekund; ni se mogel takoj odločiti, da bi vstopil. Predolgo se je bojeval, da bi veroval v dober konec, in preveč silno je ljubil, da bi pričakoval slabega. Čez uro je sedel med domačimi. Mati mu je stregla in si skrivaj brisala solze, a oče, molčeč, resen kakor vedno, se je zanimal za sinova odlikovanja, kakšna, kdaj in zakaj jih je prejel.
Nemce so spodili iz vasi pred nekaj tedni. Spomini na težke dni, ki so jih preživeli pod tujcem, so bili tako ostri in grenki, da ni ta večer nihče govoril o tem; čemu bi si kvarili veselje in srečo ob svidenju.
Potem pa je Vladimir sam zvedel tn videl, kaj so napravili hitlerjevci s s kolhozom in rodno zemljo. Le zaka j so Nemci tako zelo sovražili pr iv ta kolhoz? Mogoče zato, ker ga je lju- . bila in poznala vsa naša dežela? To je bil odlikovan kolhoz, kolhoz milijonar, s svojim lastnim gledališčem, kinom, z lahkimi stroji, parki. O njem so pogosto pisali dnevniki in revije, sem so prihaja gostje iz Gruzije, Si birije, z Urala.
Kolhoz je imel že lepo pot za seboj. Njegova zgodovina — saj to je delček zgodovine naše domovine, zgodovine borb, zmag in časti. Sinovi in hčere kolhoznikov so odhajali v mesta, učili so se v institutih in akademijah, delali v tovarnah; pa kako radi so se vračali domov v ukrajinske glinaste koče, kjer tako okusno diši po pečenem kruhu; kako radi so hodili po poljih, uživali .njih prostranost, vdihavali gost vonj zemlje in se veselili uspehov rodnega kolhoza. In kolhoz je rasel, in bogatel, zemlja je dajala vse več pšenice, drobnica se je množila, sadni vrtovi so bujno cveli. V hišah kolhoznikov so zapeli gramofoni, pojavila so se kolesa, dekleta so se zbirala na večernih zabavah v svilenih oblekah.
Ko so prišli Nemci, narod ni klonil. Ljudje so delali na polju molče, čemerno in vsakikrat so strgali nemško ime vasi in ga zamenjali s svojim: »Kolhoz Stalin.« 20 let so se ponašali z voditeljevim imenom, pa da bi se sprijaznili s tem, da bi se ločili od njegaI
Nemci so videli ta molčeči odpor kolhoznikov, razumeli so, da svinje in konji ne ginejo sami od sebe, da se shrambe s pšenico, ki je odločena za prevoz v 'Nemčijo, ne užigajo kar slučajno. Metali so kolhoznike v ječe, jih gonili v Nemčijo. Obesili so se-kietarja komsomoljske in partijske organizacije, streljali ljudi v neposredni okolici, pa niti pokopati jih niso dovolili. Porušili so vse klube, priljubljene kotičke in gledališče. To so bili težki dnevi, a kolhozniki so častno vzdržali.
' In ko so se znova vneli boji in je obzorje žarelo od požarov, so kolhozniki poslali svoje ljudi k vojakom-rde-čearmejcem, da so jih privedli Nemcem v hrbet. Oficir je dolgo hvalil predsednika in podaril kolhozu pet dobrih konj...
Sedaj pa si je bilo treba opomoči od gorja, ki so ga prizadejali Nemci. Treba je bilo pozidati stanovanja, odpreti šolo, posejati in požeti, preskrbeti živino, znova zasejati. /„ Vladimir Čumak se je spravil s svojimi sovaščani na delo. Včasih je bilo težko. Ničesar ni bilo: niti piugov, niti traktorjev. Na pomoč pa je pristopila soseska. Z Altaja so poslali tri traktorje. Stari tovariši iz Gruzije so pripeljali posodo, odejo, mize. Leningraj-čani so. poslali knjige. Kolhozniki so vedeli v kako težkem položaju je domovina, da potrebuje vse sile za vojno, in njihova srca so zadrhtela od hvaležnosti pri pogledu na te darove.
Že mesec dni po osvoboditvi je bila vsa zemlja zorana. Orali so s kravami in voli, sejali so otroci in žene. Vse z rokami. Podnevi tn ponočL
Če bi pred vojno v kolhozu Stalina pripovedovali o tem, da bo v eni zemljanki živelo petnajst ljudi, bi nihče temu ne verjel. No, sedaj pa so živeli prav tako. Živeli so, ne da bi tožili. Spominjali so se dni, ko je bila njihova zemlja mrtva in razpadajoča. Takrat so si kolhozniki želeli, da bi šla pšenica v slabo klasje in bi bombaž sploh ne pognal kali.
Sedaj pa se je zemlja, osvobojena, prepojena s krvjo, preorana z rokami otrok in žena, znova odela v zelen je. Žito je zraslo, šlo je v klasje. Kakor da bi se zemlja veselila z ljudmi in jim*hotela pomagati v borbi s sovražnikom.
Kolhoz je počasi oživljal. Z vzhoda so prihajali ljudje, gonili živino, vozili deske in cement. Komsomoljci dva-rfdjste brigade so se odločili, da sezidajo klub in zidali so ga poleg svojega dela, trudni, toda živahni in zadovoljni. Pri prvi prireditvi dramaiske-ga krožka v klubu, baš pri veseloigri, je starka Alehina naenkrat zajokala in vzkliknila:
»Kakor da bi Nemcev nikoli ne biloI«
Nihče se ni jezil nanjo. Povedala je to, kar so vsi čutili.
Na te čase, ko so bili tu Nemci, se sedaj redko spomniš. Vsekakor pa stisneš zobe in te nehote prešine vroče sovraštvo takrat, ko zagledaš bratske grobove, nežno okrašene z zelenjem in cvetjem, ali porušeno električno centralo. Pa saj ni časa za spomine. Dnevi tečejo, prepolni važnih opravkov. Posebno veliko skrbi ima mladina. Saj je na njenih ramah vse gospodarstvo. Pa ne samo gospodariti, treba je znati tudi zidati, prenavljati, pomagati vsem. Mitrofan Porfir-jevič Budij, predsednik kolhoza, se je spominjal prve skupščine po osvoboditvi:
»Vsak, ki je mogel nositi puško, je šel takoj na vojsko. Sklical sem ljudi. Gledam — same ženske in otroci. Le kako bom delal, si mislim. Toda evo, vidite, vendar smo temu kos.«
Spremljamo ga po kolhozu. Po dograjenih farmah blejejo ovce in mukajo krave. Malo jih je. Veliko manj kakor pred vojno, toda petkrat več kakor preteklo leto. V garaži sta dva
tovorna in osebni avtomobil. V hlevih je sto konj. S setvijo smo zaključili deset dni pred določenim rokom in polja z ozimino so živo in sočno ozelenela.
»Junaško smo delali!« Pravi predsednik in pokaže na veliko častno desko. S fotografije gledajo pohvaljeni fantje in dekleta.
»Zelo mladi, pa zelo razumni«, se je smehljal sekretar komsomoljske organizacije, Vladimir Drapkin, eden od najbolj upoštevanih ljudih v kolhozu.
Fantje in dekleta so zdaj za vse sami: vodijo traktorje, jih popravljajo, pozidava jo šolo in bolnišnico, delajo na farmah, organizirajo otroške jasli in vrtove. Vale Sorokin je pravkar i polnil petnajst let. Nosi očetove škornje in kapo, ki mu uhaja na oči Ta otrok ima na ramah dve sestrici in bolno mater. Ta nerodni fant, pegast, z zavihanim nosom, ki zardeva na skupščinah, kadar ga hvalijo, dela sedaj za dva.
Saša Kazakova, modrooka šestnajstletna deklica, je najboljša vodnica kolhoza. Vsaka deklica njenega voda naredi v enem dnevu za tri delavnike.
Tu bi lahko našteli še mnoge mlade kolhoznike, nasmejane in otožne, rjavooke in svetloglave, skromne, sramežljive dečke, ki pa se niti ne zavedajo, da je njihovo delo in življenje velikega pomena in rastejo kot pravi ljudje.
Sonce zahaja za stepo. Razgreta zemlja močno diši. Vladimir Čumak — najboljši traktorist kolhoza — hodi po okolici. Že leto dni je v kolhozu. Čim bolj se vojna odmika, tem redkeje ga boli obtolčena glava, tem hitreje delajo brazgotinaste roke, navajene na puško, ki pa so si v teh letih vojne tako želele zemlje in dela.
Prav v teh letih je posebno globoko spoznal, kako zelo mu je draga rodna zemlja. Bojeval se je daleč od tod na severu. Toda dobro je vedel, kako veliko hrabrih borcev je obležalo v neizmerni stepi, zato, da bi lahko vnovič vzcvela v delu na veselje ljudem. Tudi on je žrtvoval zato del svoje krvi, svojega življenja, dela. To je njegova zemlja, na novo pridobljena, na novo oživela, rodna.
(Iz »Pravde«.)
Zastava
V prvem delu te povesti prikazuje sovjetski pisatelj Valentin Kata j e v na nekem otoku malo posadko sovjetskih mornarjev, ki je od Nemcev popolnoma obkoljena. Topovske municije ni več, hrane je samo še za en dan, Nemci pa zahtevajo belo zastavo v znak predaje. In sovjetski mornarji so napravili zastavo, pa še kakšno!
Pravkar se je zdanilo. Bilo je temno, vetrovno jutro pozne jeseni. Na obzorju je nemški poveljnik von Ewerscharp skozi daljnogled "zagledal mali granitni otok. Ležal je sredi sivega, nelepega morja. Oglati valovi so neznosno enolično posnemali oblike obrežnih skal. Zdelo se je, da je morje izsekano iz granita. Nad obrisi ribiške naselbine se je dvigal ozki, trioglati cerkveni stolp s črnim, pokončnim križem, ki se je zarezal v sivo nebo. Na vrhu je plapolala velika zastava. V jutranjem mraku je bila čisto temna, skoraj črna.
»Reveži«, je rekel von Ewer-scharp, »gotovo so morali žrtvovati vse svoje rjuhe, da so sešili tako veliko belo zastavo. Nič ne pomaga. Kapitulacija ima svoje slabe strani.«
Dal je povelje.
Flotilja izkrcevalnih in torpednih čolnov je krenila proti otoku. Otok je fasel, se približeval. Zdaj si že s prostim očesom lahko opazil peščico mornarjev, ki so stali na trgu pri cerkvi.
V tem trenutku je vzšlo malino-vo-rdeče sonce. Obviselo je med nebom in vodo, z zgornjim robom se je skrilo v razvlečen meglen oblak, s spodnjim pa se je dotikalo nazobčanega morja. Čemerna svetloba je razsvetlila otok. Zastava na cerkvi je pordečila kakor zareče železo.
»Vrag te dal, kako lepo«, je rekel von Ewerscharp, »sonce se je duhovito pošalilo z boljševiki. Pa jo bomo takoj prisilili, da bo po-bledela«.
Veter je razburkaval morje. Valovi so udarjali ob skale. Skale so z bronastim zvenom odbijale udarce. Drobno brnenje je drhtelo v zraku, ki je bil nasičen z vodnim prahom. Valovi so se umikali v morje in razgaljali mokre okrogle skale. Ko so zbrali sile in se preuredili, so se znova zagnali v napad. Iskali so občutljivo točko, silili v viličasta, ozka, od vode izlizana mesta, curljali v globoke špranje. Voda je klokotala, stekleno žuborela, sikala. Nenadoma pa se je z vso silo zaletela v nepredvideno oviro, zabobnelo je kakor od topovskega strela, odbila se je in bruhnila cel gejzir kipečega rožnatega prahu.
Izkrcevalni čolni so zadeli ob dn-o. Do prsi v vodi, s stroinicami nad glavo, so Nemci skakali s skale na skalo, drseli, padali, znova vstajali in se podili proti trdnjavi. So že na skali! Sedaj lezejo v odprte line baterije!
Von Ewerscharp je stal na topovski ploščadi in zaril prste v njeno ograjo. Niti za trenutek ni odmaknil oči od obale. Bil je vzhičen. Obraz mu je spreletavalo mrzlično drhtenje.
»Naprej, dečki, naprej!«
Nenadoma pa se je otok stresel od strahovito močne podzemske eksplozije. Iz lin so zleteli okrvavljeni kosci obleke in človeških teles. Skale so lezle druga na drugo, se lomile. Zvijalo jih je, jih i? globine, iz neder otoka dvigalo na površino, s površine pa suvalo v zevajoče prepade, kjer so ležale grude ožgane kovine — mehanizmi razbitih, topov.
Otok je spreletel potresni val.
»Baterije mečejo v zrak!« ie kriknil von Evverscharp. »Prelomili so pogoje kapitulacije. Barabe’«
Tedaj se je sonce počasi skrilo v oblak. Oblak ga je pogoltnil. Rdeča svetloba, ki je mračno osvetli e val a otok in ‘morje, je ugasnila. Vse je zagrnila enolična sivina. Vse — razen zastave na cerkvi Von Evverscharp je mislil,
da se mu meša. V nasprotju z vsemi fizikalnimi zakoni je ogromna zastava na cerkvi še naprej ostala rdeča. Zaradi sivega ozadja pokrajine jo je bilo mogoče razločiti še posebno dobro. Kar rezala je v oči. Tedaj se je von Evver-scharpu posvetilo. Zastava bela sploh nikdar bila ni! Vedno je bila rdeča. Ni mogla biti drugačna. Von Evverscharp je pozabil, s kom se bojuje. To ni bila optična prevara. Ni sonce prevarilo von Evverscharpa, von Evvenscharp je prevari! samega sebe.
Von Evverscharp je dal novo povelje.
Eskadrilje bombarderjev, Stuck-lovcev so se dvignile v zrak. Torpedni in izkrcevalni čolni so z vseh strani napadali otok. Po mokrih skalah so plezale nove verige izkrcevalnih čet. Padalci so kakor tulipani padali na strehe ribiške naselbine. Eksplozije so trgale ozračje in sredi tega pekla je trideset sovietskih mornarjev razpostavilo po okopih pred cerkvijo svoje brzostrelke in strojnice in jih naperilo na vse štiri strani sveta — na jug, na vzhod, na sever in na za-pad. V tej strašni, poslednji uri ni niti eden izmed njih pomislil na živi j eni e. Vprašanje življenja je bilo rešeno. Vedeli so, da bodo umrli. Toda pred smrtjo so še hoteli uničiti čim več sovražnikov. To je bila njihova bojna naloga. In izvršili so jo. Streljali so točno,
precizno. Niti en strel ni šel v izgubo. Niti ena granata ni padla zastonj. Na stotine nemških trupel je ležalo na stopnicah, ki so vodile k cerkvi.
Toda sile so bile preveč neenake.
Drobci opeke in ometa, ki so jih dum-dum krogle trgale iz cerkvenih zidov, so obsipavali sovjetske vojake. Obraze so imeli vse črne od saj, znojne in krvave; rane so si mašili z vato iz podloge uniform. Trideset sovjetskih mornarjev je streljalo do poslednjega diha, padali so drug za drugim.
Nad njimi pa je plapolala rdeča zastava, sešita iz najrazličnejših koščkov rdečega blaga, iz vsega količkaj primernega, kar se je našlo v mornarskih kovčegih. Sestavljena je bila iz svilenih robčkov »za spomin«, iz rdečih rut, iz malinovo-rdečih volnenih šalov, iz rožnatih tobačnih mošenj, iz rdečih odej, iz majic, celo iz spodnjih hlač. Tudi rdeči koteninasti ovitek prvega zvezka »Zgodovine državljanske vojne« in dva portreta, Leninov in Stalinov, ki sta bila izvezena na živordečem atlasu, dar kujbiševskih deklet — sta bila všita v ta ognjeni mozaik.
Plapolala je v vrtoglavi višini, sredi hitečih oblakov, valovala in gorela, kakor da vihra z njo doslej neznan velikan-zastavonoša skozi bojni dim, naprej, k zmagi.
kamenjava
(Slika iz življenja vojakov Rdeče armade)
Drzni izvidnih Nikolaj Tiho-nov je imel eno samo slabost. Ves polk jo je poznal, se navadil nanjo ter mu jo konec koncev odpuščal.
Tihonov je nad vse rad zamenjaval vžigalnike, žepne svetilke, tobačne doze, pipe — skratka vse, kar spada v skromni inventar vojaka. Ni mogoče reči, da bi imel kakšno korist od tega, nasprotno, navadno je potegnil kratko pri takih zamenjavah. Toda vsake stvari se ie hitro naveličal in ko je zamenjal vžigalnik za pipo, jo je čez dva dni že ponujal za barvast svinčnik ali cigaretno dozo. Ko pa je nekoč opazil, da ima seržant Vasja prekrasen nož, je dokončno izgubil ravnovesje. Posebno je privlačila^ fotografija, ki je bila vdelana v emajlirani ročaj ter predstavljala, kako si mlado dekle pred velikim zrcalom spleta lase. Odslej ni imel več miru, letal je za seržantom Vasjo ter mu ponujal za nož zdaj električno svetilko, zdaj sijajno ukajeno pipo ter bil pripravljen za nameček zamenjati svoj novi pas za starega. Toda seržant Vasja se je očividno zaljubil v nož in ga za nobeno ceno ni hotel dati iz rok.
»Pojdi bratec, pojdi,« se ga je otepal. »Tu ni komisijski magazin in končno nož se mi je priljubil, mesec dni sem ga delal. Spravi svojo šaro, ne trati po nemarnem časa!«
»Striček Vasja,« je žalostno govoril Tihonov, »no povej, kaj hočeš zanj. Če hočeš, ti odstopim svoje žganje, medaljo si dobil — treba je poplakniti!«
»Čudim se ti,« — je strogo odgovoril seržant Vasja, »slaven človek si v polku, pa se vedeš kot otrok... Sicer pa — saj imaš sam žepni nož?«
»Dam ti ga, vse kar hočeš ... Veš, dekle mi je všeč — lase si spleta, čisto me spominja na neko znanko. Daj, zamenjaj nož, trma ti poltavska!«
Razgovor se je nepričakovano zaključil. Od nekod je prišel dežurni in povedal, da bo kosilo slabo: nemški ostrostrelec je ranil kuharja, novi kuhar pa je komaj dva tedna pri tem poslu. Tedaj so vsi pozabili na zamenjavo — kdor je bil na fronti ve, kako spoštovana osebnost je dober kuhar. Nenadoma se obrne Vasja k Tiho-novii in mu reče:
»Veš kaj, Tihonov? Zamenjava: -jaz ti dam nož, ti pa mi pripelji živega nemškega ostrostrelca. Prijahaj na nemškčm Fricu, pa boš dobil nož! Dokaži, kako drzen izvidnik si!«
Tihonov je zamrmral:
»Kaj si izmisliš, Vasja!... Prijezditi na Fricu!«
»Nič posebnega«, je nadaljeval Vasja. »Vsi vemo, da si hraber iz-
vidnik. Vidiš nož? Prijahaj na Fricu — pa bo tvoj. To je vse.«
Na splošno začudenje se Tihonov niti malo ni vznemiril. Mimo je ležal v travi ter tolkel s šibo po škornjih.
»Ali ga boš res dal?« je vprašal.
»Ne poznaš moje besede! Moja beseda je kamen.
Tihonov je odšel in vsi so pozabili na ta razgovor.
Pa tudi ni bilo težko pozabiti: vojakov odmor je kratek in boji so se nadaljevali. Na tem delu fronte so se Nemci posebno utrdili, treba se je bilo pripraviti na močnejši sunek. Na zemlji brez gospodarja je rasla visoka rž — skoraj do pasu. V tej rži je bil skrit nemški ostrostrelec ter silno gnjavil vojake. Živega ujeti ni bila lahka stvar: dnevi so bili tihi in vsak korak se je slišal daleč naokrog. Vsem je bilo jasno, da je prijahati na tem Fricu kaj kočljiva zadeva — ne, Vasja se ne misli ločiti od noža, ko je postavil Tiho-novu tako težke pogoje.
Ko je drugi dan spet prišel Tihonov k Vasji ter legel v travo, ni nihče več omenil včerajšnjega razgovora. Vasja je pripovedoval staro vojaško pravljico o tuiem kralju, njegovi hčerki ter neumnih ministrih, katere je prebrisani vojak vse ugnal v kozji rog ter dobil kraljevo hčerko za ženo.
Tihonov je raztreseno poslušal pravljico ter "ostril tri palice. Ko je končal to opravilo, je vstal ter resno dejal Vasji:
»Popazi na nožek, Vasja, kljub vsemu bo moj!«
Sonce se še ni dvignilo, ko je izvidnik Tihonov že ležal v rži ter se plazil proti mestu, od koder je po navadi streljal Nemec. Ko se mu je dovolj približal, je vtaknil v zemljo palico ter vdelal vanjo košček zrcala tako, da je bilo obrnjeno proti vzhodu. Nato je v razdalji 30 m postavil še dvoje takih zrcal ter se previdno oddaljil.
Nemec je že dolgo ležal na starem mestu v rži ter čakal, da se zdani. Zadovoljno si je mel roke: prejšnjega fine ga ni bilo in Rusi bodo gotovo mislili, da je nevarnost minila. Tedaj je posijalo sonce in spredaj v rži se je nekaj zasvetilo. Nemec je nameril puško, ustrelil — in odblesk je ugasnil. »Kaj bi to moglo biti?« je razmišljal in prav tedaj je zagledal- na desni strani, kakih 30 m od tam prav tak sijaj. Ustrelil je, toda tokrat zgrešil ter šele z drugim strelom ugasil odblesk. Minilo je nekaj časa in čudni lesket se je znova pojavil — tokrat na levi. Nemec se je dokončno zmedel, napenjal oči — in nenadoma se mu ie stemnilo: top, silen udarec po tilniku ga je omamil in ostrostrelec je izgubil zavest.
I Sovjetska znanost
Nedvomno je sovjetska znanost igrala Odločilno vlogo v vojni. Moramo vedeti, da (51 enanstveon delo v nobeni drugi, še tako napredni državi z največjimi kulturnimi izročili bolj široko in globoko razpredeno kakor v Sovjetski zvezi. Nobena država na svetu nima toliko znanstvenikov in znanstvenih zavodov, nobena druga država pa tudi ne podpira tako znanstvenih ustanov in ji ne nudi toliko sredstev ter pogojev za uspešen razvoj kakor Sovjetska zveza. V nekaj stavkih ni mogoče podati prave slike o znanstvenem delovanju v Sovjetski zvezi. Obširno bi bilo treba govoriti že o samem znanstvenem delu moskovske univerze; ta kulturna ustanova uživa že dolgo velik ugled v svetu in iz nje so izšli številni najslavnejši ruski kulturni ter znanstveni delavci svetovnega imena Moskovsko vseučilišče ima tudi zelo bogato tradicijo, če bi že hoteli govoriti o sovjetski znanosti, bi bilo treba najprej imenovati slavnega ruskega učenjaka, Mihajla Lomonosova, ki je ustanovil v Rusiji prvo vseučilišče. Po zaslugi velikih zamisli Lomonosova se Je ruska znanost razvila do največje višine ter je dala svetu ddlgo vrsto slavnih učenjakov, res pravih duhovnih velikanov. Naj omenimo vsaj začetnika ruskega letalstva N. E. Žukovskega, učenjaka svetovnega slovesa, ki je zgradil v moskovski univerzi prvi aerodinamični lijak v Rusiji. Skupaj s svojim sodelavcem Capljiginom je ustanovil sloviti osrednji aerohidrodinamični zavod, središče sovjetskega teoretičnega delovanja na področju letalstva. Omenimo naj še prvaka ruske kemije N. D. želinskega, ki je pokazal industriji načine, kako naj iz-premlnja odpadke surovin petrolejske industrije v razne aerodinamične spojine, ki so izredno pomembne za kemično industrijo in obrambo.
i Savfetska erožfe
Vojna je dokazala, da so bile mnoge vrste sovjetskega orožja neprekosljive. Sovjetski tehnik in izumitelj sta prekosila nemško tehniko In razkričani nemški izumiteljski duh. Znanstvenik in tehnik, delavec in strokovnjak, vojak, strateg in konstruktor so delovali vsi v soglasju. Tako je bilo mogoče ustvariti najboljše orožje, na višku sodobne tehnike. O čem bi naj govorili — o sovjetskih letalih, motornih vozilih, topovih, oklepnikih in raznih povsem novih vrstah orožja? Vsega ni mogoče niti našteti. Odločimo se,, recimo, za sovjetski tako Imenovani težki oklopnik. Preberimo, kaj je o njem napisal Vavilov, dopisnik »Pravde«, po razgovoru s konstrukterjem oklopnikov.
»žal moram razočarati ljubitelje veličastne zunanjosti: naš sodobni težki oklopnik je skromen navidezno, ce’o mnogo manjši je kakor njegov prednik, prvi ruski oklopnik KV. Toda njegov oklep je mnogo debelejši, ln hitrostrelni top je mnogo natančnejši. Naše načelo je, da je treba sovražnika uničiti, ne da bi imeli sami izgube. Zato oklopnik ne sme buditi pozornosti, biti mora kolikor goče majhen, da lahko nastopi neopazno na odločilnem kraju. Posadko naj ščiti čim močnejši oklep, a velikost oklepnika se vendar ne sme zmanjšati. Kako je mogoče izpolniti vse te pogoje, ki si povsem nasprotujejo ? Konstruktorji seveda nimajo lahke naloge, toda sovjetske konstruktorje je vzgajal tovariš Stalin. Ni stvari, ki bi je ne zmogli!
Prvi oklopnik! tipa KV so bili izdelani ob koncu 1. 1939 v kirovskih tovarnah. Svojo preizkušnjo so izvrstno prestali v boju na Finskem. Toda, kako zastareli se nam zdijo zdaj! Prvi oklopnik! KV so tehtali po okrog 50 ton, bili so precej visoki in imeli so precej zapleten vozni mehanizem. Postopno smo uvajali izboljšave. Glavni konstrukter Kotlu, ki mu ni bilo niti še SO let, ko je bil izdelan prvi KV, si je sča-
Tihonov je ležal na njem ter bil zelo zadovoljen, da se je vse tako dobro izteklo. Za vsak slučaj ga je zvezal ter čakal, da se zmrači.
Spustila se je noč in v plitvem 'jarku je Vasja vnovič pripovedoval dolgo zgodbo o kraljevi hčerki in prebrisanem vojaku. Nenadoma so zagledali neko čudno štirinožno bitje, ki se je pomikalo proti njim. Posvetijo — po poti gre Tihonov in nosi na hrbtu ujetega Nemca.
»Daj nož, striček Vasja«, je spregovoril Tihonov. »Vzemi Frica, tu je, mrha ...«
Vsi so obmolknili ter odprtih ust gledali zdaj Tihonova, zdaj ujetega Frica.
Vasja se je sklanjal nad ležečega Nemca ter ga pozorno ogledoval.
»Daj nož!« je ponovil Tihonov.
»V redu!« je naposled rekel Vasja. »Samo midva sva se drugače zmenila, Tihonov. Midva sva se zmenila, da moraš ti prijahati na Fricu — in ne on na tebi...«
Vsi so se zasmejali. Tihonov je pomolčal ter se naposled oglasil:
»Veš kaj, Vasja, nisem mislil, da si tak pikolovec. Skratka birokrat.«
»Ne, birokrat pa nisem«, je odvrnil Vasja.
»Daj roko, tu imaš nož!«
Tihonov še vedno služi v istem polku, njegov sloves raste in za ujetega Nemca je dobil »Rdečo Zvezdo«.
Drugače pa se ni dosti spremenil, še vedno je pripravljen zamenjati vsako stvar — razen noža, ki ga ne da za nič iz rok.
Zgodba, ki ‘ste io slišali, ie čista resnica. Če boste kdaj prišli v naš polk, vam bo vsakdo rad potrdil.
'L Nikulin,
> s : -	/
V ivL	v 'f J
jjgfefr \r
'j t i|yV ~
’ V-s
l, < /:, >,
'	------- V
T}* ;
7\
.	. p	-
sačel delati v tovarni »Rdeči oktober« ▼ Harkovu, ko mu Je bilo 15 leti Izučil se Je za mehanika in se izbraževal tr večernem tečaju. Pozneje Je država poslala Kotina v vojaško akademijo na fakulteto za mehani-zeijo in motorizacijo. Tam se je navdušil za konstruiranje oklopnikov. Poverfli so mu vodstvo oddelka za konstrukcije in od tam je bil L 1937 poslan v kirovsko tovarno.
Kotin je pripovedoval o prizadevanjih, da bi bil oklopnik čim prostornejši za posadko, da bi bil čim bolje oborožen, a da bi kljub temu bil manjši. Dosegli so izredne uspehe. Tako se jim je posrečilo zmanjšati skoraj na polovico hladilne naprave. Z izboljšanjem hladilnih naprav so pridobili tudi na prostoru in tako so prihranili precej pogonske sile. Sovjetski težki oklopnik je sčasoma postal orožje, ki je prebilo vsako nemško obrambo.«
AH veš kdo ]e Žiikov?
Ce bi hoteli izčrpno odgovoriti, zakaj je zmagala Sovjetska zveza, bi morali primerno opisati vsaj Rdečo vojsko, prikazati njen ustroj, predstaviti posebej sovjetskega vojaka, opredeliti duh te vojske, a morali bi posvetiti pozornost tudi ne v najmanjši men sovjetskim vojskovodjem. Genialnost maršala Stalina, vrhovnega poveljnika Rdeče vojske, je dovolj izpričana. Prav bi pa bilo, da bi se bolj seznanili še z drugimi sovjetskimi maršali, ki so v tej vojni izvo-jevali edinstvene zmage v zgodovini. Vsaj nekaj besed o maršalu Grigoriju žukovu, vrhovnem poveljniku sovjetskih zasedbenih čet v Nemčiji! Njegovo ime je posebno zaslovelo v zadnjih letih, kljub temu pa marsikdo še ne ve, kdo je prav za prav žukov. Ponovimo njegov življenjepis z njegovimi preprostimi besedami kakor je nedavno govoril z novinarji, ki so se zanimali za njegove življenjske podatke.
»Rodil sem se L 1896 v okraju Ugodskij zavod pri Moskvi. Moji starši so bili kmetje. Ko mi je bilo približno 11 let, sem prišel v Moskvo, kjer sem delal kot kožuhovinar, dokler me niso ob izbruhu vojne poklicali pod orožje. Dodeljen sem bil h konjenici, potem pa k desetemu dragonskemu polku v Novgorod. Najprej sem služil kot prostak, kmalu sem pa postal podčastnik, nakar sem se udeležil bojev z Nemci ter sem bil odlikovan z dvema križema sv. Jurija in dvemi medaljami. S križema so me odlikovali, ker sem v neki hudi bitki zajel več nemških častnikov. Od takrat stalno služim v vojski. Poročen sem že 22 let in imam dve hčeri; starejša je 16 let stara- Ali sem mnogo potoval po tujini ? Ne, vse življenje sem posvetil vojaški stroki v svoji domovini Ali obvladam kakšen tuj jezik? Tujih jezikov ne govorim, berem pa s pomočjo slovarjev nemško in francosko že izza prvih dni vojne. Kaj sem bil do obrambe Moskve? Najprej sem poveljeval na široki obrambni črti leningrajske fronte. Ko so se Nemci ustavili pred Leningradom, sem šel na zahodno fronto, kjer smo pripravljali obrambo pred Moskvo. Po znanih bitkah pred Moskvo sem pohitel pred Stalingrad, kjer sem organiziral mestno obrambo in na povelje maršala Stalina izvedel stallngrajskl obrambni načrt. Ali sem končal študij na vojaški akademiji? Končal sem konjeniško šolo, potem pa višjo šolo za častnike. Pravite, da so si Nemci domišljali, češ, voje-vanja sem se naučili od njih. Nemški način vojevanja sem proučeval samo kot način slučajnih sovražnikov, a povsem sem prepričan, da ruska taktika in operativna umetnost zelo prekašata nemško. To je dokazala sama vojna.«
Maršal žukov je bil torej organizator obrambe Leningrada, Moskve In Stalingrada ter Je bil v resnici eden največjih — če ne največji — junakov Rdeče vojske že pred njenimi mogočnimi napadi, ki se je v njih zopet Izkazal kat najboljši vojskovodja.
NepmnaglStvI
Lemiigrad
Nepremagljivost Leningrada je najboljši dokaz nepremagljivosti sovjetskega ljudstva In njegove vojske. Nobeno drugo mesto se ni proslavilo v zgodovini z junaštvom svojih branilcev in svojega prebivalstva kakor Leningrad v pretekli vojni. V tem p gleda bi smeh hkrati z imenom Leningrada in.e-iiovati le še Moskvo in Stalingrad, a ne smemo pozabiti, da je bh Leningrad dolgo povsem oblegan, medtem ko je Moskva morala vzdržati samo čelni napad. Organizacija obrambe Leningrada je nekaj brezpri-memega. Morda nam podo nudili naslednji podatki vsaj malo sliko o tehnični strani leningrajske obrambe. Mesto Je obdajal venec 55.428 bunkerjev ln oporišč, če bi te bunkerje razvrstili drugega ob drugem v ravni črti, bi segali v razdaljo od Leningrada do Moskve. Dolžina cest in poti, narejenih med obleganjem, znaša 3353 km, dolžina vseh pontonskih mostov pa bi bila dovolj za premostitev Finskega zaliva od Talina do polotoka Hanko. Protitankovski rovi, jarki in predori bi se vlekli v ravni Črti od Leningrada do Japonske — v dolžino 7360 km. če bi razvili žične ovire v ravni črti, bi segale od Leningrada do Ti-flisa. Podminiranega je bilo toliko ozemlja, da je bila njegova površina enajstkrat večja od površine New Torka. Mesto je prestalo nepopisno obstreljevanje in bombardiranje. Nemški divjaki so izstrelili odnosno vrgli na same stanovanjske četrti Leningrada 4.638 rušilnih, 10.252 zažigalnih bomb ln 148.478 granat Nemci o hoteli mesto najprej požgati in razrušiti; tretje poletje so opustili načrtno bombardiranje posameznih pomembnejših objektov (nameravali so jih porušiti, 700) ter so začeli obstreljevati vso mestno površino. Toda prebivalstvo je junaško vztrajalo. Oktobra ln novembra 1941 ln avgusta 1943 so padale bombe ln granate brez prestanka na mesto. V posameznih dnevih ni utihnila ka-nonada niti minuto. — Ali ni Leningrad najslavnejše mesto v zgodovini zaradi tega
Sovfetekl letalci
V	tej vojni je bilo letalstvo odločilno, čeprav ne smemo podcenjevati drugih vret orožja. Vsekakor gre sovjetskim letalcem največji delež zmage. Svet ne more zatajiti, da so sovjetski letalci najboljši in da je bilo sovjetsko bojno letalstvo najsposobnejše. Sovjetski letalci so ostali gospodarji neba na vzhodnem bojišču ln zavarovali so zaledje, da je bilo življenje mest ln delovanje industrije neovirano. Nemcem se ni posrečilo prodreti na moskovsko nebo. Nemci so metali ogromne letalske sile v boj, da bi zaustavili sovjetsko prodiranje v drugi polovici vojne. V treh letih so izgubili na vzhodnem bojišču 50.000 letal ln 120.000 pilotov, razen tega so jim pa sovjetski letalci še uničili 200.000 motornih vozil, na deset tisoče vagonov in številne lokomotive. Nad 1500 sovjetskih letalcev sl je pridobilo najvišje sovjetsko odlikovanje — imenovani so bili »junaki Sovjetske zveze«. Nekateri so si pridobili ta naslov že večkrat, polkovnik Popriškin trikrat. Popriškin je bil ključavničar in je šele leta 1939 končal letalsko šolo. Kmalu je zaslovel kot najboljši ter najhrabrejši letalec ln napredoval do letalskega poveljnika. Sovjetska letala so se izkazala kot izvrstna. Posebno se je izkazal konstrukter Ljušin s svojimi letali, posebno z »letečim tankom«.
z Maiwef@ sovjetske zmage
V	tej vojni je Rdeča vojska izvojevala toliko velikih zmag, da bi bil celoten pregled mnogo preobširen ob tej priliki. Najslavnejša je bila nedvomno bitka za Star
ki bo za vsa Sase prešla v zgodovino, kajti tedaj se je naglo spremenil ves razvoj vojne. Nemcem se je že zdelo, da so tik pred zmago ter da bo vojna končana že spomladi 1913. Bitka za Stalingrad je bila končana 2. februarja 1943 — bitka za nar predek človeštva, za svobodo, je bila dobljena. Premaganih je bilo popolno 91.000 najboljših nemških čet, na čelu s feldmar-šalom Pauhtsam, 24 generali in 2500 častniki. Po tej mogočni zmagi je bila pot k nadaljnjim velikim zmagam, kakršnih dotlej še ni bilo v zgodovini, odprta. Vse te zmage je kronalo zavzetje Berlina letos 2. maja. Letos se je velika sovjetska ofenziva začela sredi januarja na fronti od Baltika do Karpatov In nemška obramba je bila prebita na 1200 km dolgi črti. S to ofenzivo je bila preprečena nemška zimska ofenziva na zahodu; nemški načrt je bil, da bi zopet zavzeli Belgijo in Alzacijo. V 40 dneh zimske ofenzive je Rdeča vojska Izgnala Nemce iz 300 mest ln okrog 100 pomembnih tovarn oboroževalne industrije in zavzele so ozemlje z železniškim omrežjem, ki meri nad 15.000 km. Ujetih je bilo 350.000 Nemcev, mrtvih je pa bilo najmanj 800.000. Popolno osvobojena je bila Poljska in precej češkoslovaškega ozemlja, iz vojne je pa bila Izločena Madžarska, zažnji nemški zaveznik v Evropi. Potem je Rdeča vojska začela naglo prodirati na nemškem ozemlju, ki na njem ni bilo nad sto let nobenega sovražnikovega vojaka, kakor so se hvalili hitlerjevci. Končna zmaga se je naglo približala, v Berlinu so zaplapolale zastave svobode. Doživel! smo najznamenitejšo, najlepšo pomlad in zdaj, ob kresu, c* štiriletnicl začetka vojne na Vzhodu, gorijo kresovi na naši svobodni zemlji, ki ji je Rdeča vojska pomagala izvojevati svobodo.
Vidmar Drago: Partizani so rušili proge okupatorja (linorez)
isto cfefsf© v S&vfefslrf zwezl
Akademija znanosti Sovjetske zveze, M obhaja 220-letnico svoje ustanovitve, združuje 14 zavodov za znanstvena raziskovanja. Zavod za geologijo vodi učenjak svetovnega slovesa, ki se posveča geologiji že 60 let, Vladimir Obročev. Deloval je nad 20 let v Sibiriji ter prehodil nad 30.000 km poti. Napisal je za celo knjižnico znanstvenih deL Odsek ja geologijo in zemijepisje je priredil v zadnjih 27 letih več znanstvenih odprav kakor jih je bilo dotlej prirejenih v 200 letih.
Zmage sovjetskega izumiteljskega duha. Med vojno so se uveljavili številni genijalni sovjetski izumitelji, zlasti v oboroževalni industriji. Tako ja dopisni član Akademije znanosti Jakovi jev napravil načrte za okrog 30 vrst izvrstnih letal. Ta letala so se posebno odlikovala v bojih z najboljšimi sovražnimi letali. Junak socialističnega dela Iljušin je ustvaritelj letala »leteči tank«, ki so ga Nemci imenovali »črna smrt«. Izkazala se je še dolga vrsta junakov dela, sovjetskih znanstvenikov ter izumiteljev, ki so s svojim delom pripomogli izredno mnogo k zmagi sovjetskega orožja, tako n. pr. konstrukter ji tankov, strokovnjaki, ki so izpopolnili sovjetsko topništvo in še nešteti drugi ustvaritelj: noyega orožja.
Sovjetska zveza ima okrog 16.900 znanstvenikov. Caristična Rusija je imela samo 5600 znanstvenikov, kar najbolje prikazuje edinstveni kulturni napredek Sovjetske zveze. Po ljudskem štetju leta 1989 je štela Sovjetska zveza nad 13 milijonov ljudi z višjo izobrazbo.
Na Dnjepru obnavljajo nnjvečjo evropsko električno hMrecentralo, ki bo hkrati arhitektonska umetnina, kakršne še ni na svetu. Na levem bregu Dnjepra bodo postavili ob centrali 70 metrov visok spomenik Leninu. Ob glavnem vhodu pa bo stal prav tako veličasten spomenik padlim bojevnikom v boju za Dnjepropetrovsk. Na desnem bregu reke bo stal spomenik Stalinu.
Obnova prestolnice Bele Bnsije, Minska, je eden najlepših primerov delavnosti ter naprednosti sovjetskega ljudstva. Cim so
junaškega boja? Nepremagljivi Ianingradi izgnali sovražnika, so začeli delati pa raz-
valinah in pogoriščih. Spomladi je okrog 20.009 delavcev končalo stavbne tečaje. Pri obnovi svoje prestolnice pomagajo tudi sosedne dežela in iz Moskve, Leningrada ln Kujbiša prihajajo vlaki z gradivom ter opremo. Vlada je deda 31.5 milijona rubljev za obnovitev Minska. Približno polovica te vsote je določena za stavbna dela. Načrte aa obnovo so izdelovali najslavnejši sovjetski arhitekti.
Sovjetska avtomobilska Industrija je zelo napredovala tudi med vojno. Zlasti je povečala proizvodnjo največja tovarna tovornih avtomobilov »Gorkij«. Uvedene so bile nove vrste avtomobilov, posebno primerne za vojne namene. Izredne uspehe je dosegla tudi tovarna »Stalin«. Zdaj zidajo v mnogih pokrajinah številne avtomobilske tovarne.
Avtomobilska razstava v Moskvi je nedavno pokazala, kako veliko vlogo so igrala v tej vojni motorna vozila; v mnogih primerih so odločala o izidu vse vojne. Rdeči vojski so izredno številni in za vojne primere prilagojeni avtomobili omogočili edinstvene uspehe v obrambi kakor v napada.
Kijevska filmska Industrija je zelo delavna. Po osvoboditve Kijeva so izdelali že 70 filmskih žumalov ln 20 filmov. V delu je film »Dan zmage«, ki bo pokazal zmagoslavje Ukrajine ob koncu vojne. Dalje snemajo velik dokumentarični film »Obnova Donjecke kotline«, ki bo pokazal svetu, kako znajo v Sovjetski zvezi delati za obnovo.
V	AzbeJdztanu velikopotezno pogozdujejo doslej povsem neplodno zemljo. Za vzgajanje raznih vrst dreves ln grmičevja prilagojenega posebnim podnebnim in krajevnim razmeram, imajo celo vrsto poskusnih postaj. Hkrati so tudi pri Taškentu začeli zasejati narodni park, ki bo obsegal nad 300 hektarjev, in v njem bodo združene r glavnem vse vrste dreves in grmičevja Azije, osrednje Amerike Itd
V	Sovjetski zvezi že žanjejo, in sicer poletni ječmen v Turkmeniji na velikih poljih, ki jih umetno namakajo, žanjejo tudi že v drugih deželah, ki Imajo toplejše podnebje.
spešuje stalno delo neštetih delavcev In ustanov. Komisariat za kmetijstvo je izdelal načrt za znanstveno delo, ki naj omogoči napredek kmetijstva po vojni. Posebno pozornost bodo posvetil! zlasti pokrajinam, ki so med vojno najbolj trpela. Puščave odpravljajo v vzhodnih sovjetskih republikah s pomočjo čedalje daljše in gostejše mreže namakalnih prekopov. Edin-
vode delajo v Karakumski puščavi v Turkmeniji; dajal bo vodo za namakanje 70.000 hektarjev zemlje. Kopljejo še številne prekope in lice celih dežel se bo zaradi dela povsem spremenilo — puščave se spreminjajo v rodovitno zemljo.
Neprecenljivo škodo je trpela sovjetska zemlja med vojno kakor so že doslej ugotovili geologi, ki proučujejo tla v pokrajinah, kje so divjali najhujši boji. Silno razdejana je bila zemeljska površina zlasti v okolici Stalingrada. Zemlja iz spodnjih plasti iz lijakov, povzročenih od bomb in granat, je nerodovitna. Zato bodo morali navoziti za okrog 6.000 hektarjev polj
700.000	m® rodovitne zemlje od drugje.
300.000	m3 zemlje bo potrebno samo za poravnavo lijakov in jarkov. Zemlja je tako razrvana, da so lijaki tik drug drugega.
Znanstvene odprave je odposlal na delo »zahodni sibirski oddelek« Akademije znanosti v številne sibirske pokrajine. Na delu so številni učenjaki raznih strok, zoologi, botaniki, geologi itd. Glavna naloga odprav je proučevanje sibirskega naravnega bogastva.
V Ukrajini Je odprtih 105 gledališč, na-
daljah 27 gledališč pa bo še Izročenih svojemu namenu do konca leta. Tako tudi kulturno obnovitveno delo v deželah, ki so najbolj trpele med vojno, naglo napreduje.
Utripanje srca so filmaU v Sovjetski zveri, in sicer med operacijo častnika, ki mu je mina raztrgala prsi. Med vojno so izdelali v Sovjetski zvezi za znanstvene namene 350 izredno pomembnih zdravniških filmov.
FrissiM&k® delavstvo
v veiBti dvorani Ljudskega doma v Mh-ijalh so se te dni zteali delavci na prvem velikem zborovanju ter z zastopniki vseh mestnih industrij, podjetij in ofceta tevo-EU mestni strokovni svet. Dvorana je bffia krasno okrašena s slovenskimi, jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami. Velika rdeča zvezda re. čelu dvorane je izražala Iskreno bratstvo med slovenski im in itatfc-jamskim ljudstvom, ki škuipaj žhd ter sa je složno borilo za svobodo svoje zemlje. Mnogi napisi na stenah dvorane bo slavBl jugoslovansko armado, maršala Tita in Sovjetsko zvezo ter izraža®, ljubezen majskih delavcev do naših partizanov, ki so se dolgu. leta borili v istrskih hribih za boljšo bodočnost delovnega ljudstva dbeh narodnosti v Slovenskem Primorja.
Tajnik mestnega narodno osvdboditnega odbora tov. Pobeg je »tvoril zborovanje z željo, da bi bila ta konferenca zdrav temelj delavskega	ki Stopa po 25.
letih fašističnega zatiranja iri pet svobodnega razvoja, dlan okrožnega odbora itali-jemsko slovenske protifašistične zveze tov. Ivam Bukavec-VojimiT je orisal pomen novega strokovnega gibanja, ki bo brez dvomi najboljše zastopalo interese delovnega ljudstva. Pretrgana je veriga, ki je držnla delavca priklenjenega k stroju, in delaveo ne je vmB v tovarno z veseljem do dela ter s težnjo, da bi čim več dal za hitro an uspešno obnovo porušene domovine, štiriletna krvava botba slovenskih in italijanskih partizanov je tudi primorskim delavcem priborila pravice. Delavstvo bo znalo te pravice čuvati jn braniti preti vsakomur.
Govor je bil sprejet z velikim navdušenjem. Po izvolitvi članov sbrofoovregn sveta pa je zborovalce pozdrava član izvršnega NOO tov. Mamili, M je tudi pozval delavstvo, naj z vsemi svojimi močmi sodeluje pri gospodarski obnovi ter tako prispeva svoj velik delež k srečni bodočnosti, delovnega Ijudstvai v Sloverdkem Primorju.
Delavci v Slovenskem Primorju so se posvetili svojim strokovnim organizacijam že v prvem mesecu svobodnega življenja. Nia precej veVikem ozemlju slovenske Istre, Brkinov, Pivke in Krasa so važni industrijski centri, kakor Tržič, lq Srna red 10 tisoč industrijskih delavcev, Postojna in IHrekia Bistrica s precej razvito lesno industrijo, Milje s svojimi starimi ladjede1 picami ter Koper, Izda in Piran z vežnimi industrijami za toonserviranje rib En zelenjave ter za izdelovanje mezge in marmelade. Delavstvo teh Industrijskih centrov, zlasti Tržiča, M*j in Izole, je blo že V dobi fašističnega režima napredno ter zavzeto za skupno borbo. Gibanje naprednih delavcev v Tržiču, MSljah m drugod se ni začelo šele tedaj, ko so naše čete zavzele te ekraje, kajti ti delavci ao bili dobro organizirani v Delavski enotnosti že pred dvema letoma. Delavska enotnost, ki je mnogo prispevala k današnjemu strokovnemu gibanju, je delavcem pokazala vse krivice, M so se godile v dolgih 25 letih fašizma, ter jih usposobila za. odtočno borbo. že leta 1943. je okrog tisoč delavcev zapustilo svoje tovarne ter se pridružila partizanom,
V Tržiču, Miljah, Kopru, Izoli la Piranu
ao delavci na velikih slavnostnih zborovanjih izvolili svoje strokovne svete, potem pa so Sledila delavska zborovanja v Ilirski Bistrici tn drugod in novi odboru so se z vso vnemo posvetili delu. V velikih ladjedelnicah v Tržiču, kjer je zdaj približno 8 tisoč delavcev, v normalnem času pa okrog 16 tisoč, so bili orgaztisirar 5. tovarniški strokovni odbori, po raznih oddelkih tovarn pa določeni zaupniki. V tovarnah Antigoni in Ampelea v Izoli, ki imajo približno 1800 delavcev, a jih bodo imele v bližnji bodočnosti mnogo več, so bila velika zborovanja, katerih so se udeležili vsi delavci in tudi delavke, ki ao mogle zdaj prvič govoriti q svojih težnjah in pravicah. Ta zborovanja so postavila temelje novega življenja delavstva. Značilno je, da se je na vseh teh zborovanjih kazala velika vnema za obnovitveno delo. Povsod so poudarjali: Trdo bomo delala z zavestjo, da delamo za. naša boljšo bodočnost. Trci> bomo delati, zato, ker vemo, dn je borba, ki so jo pričeli slovenski ln italijanski partizani, borba za pravice delovnega ljucMva. Na zborovanjih pa delavci tudi manifestirajo večno bratstvo obeh ne rodov, ki se je rodilo in utrdilo v škuprčh tegobah in skupnem trpljenju ter tudi v skupni borbi za pravice vsega, datovoega ljudstva,	K- B,
IIJilfmibtf- TEME
MSPEčnE osnov
Tovariši, bralna ura!
#	'i 1»
Orgadzlratam bralne krožke, berimo pretsdamo, raz-pravllafmo o testa, kar samo prebrati! — ©Metepzso pri
svegem tiske!
Nezaupljivo, nevoljno in tudi a prikritim strahom si vzel včasih časnik v roke, preletel z očmi naslove, se za trenutek ustavil ob tej ali oni novici, nakar si jezno odrinil umazano cunjo papirja: »Same laži!« Včasih, ko je srd prekipel v tebi, si sedel k pisanju. Prsti niso bili vajeni peresa, besede so se ti zdele preokorne, daniti ž njimi povedal natanko vse, kar si čutil, vendar je iz njih dihala jasna misel in preprosta resnica. Morda si se celo opogumil in odposlal dopis; upal si, da ga bodo vsaj prebrali ter da se bo kdo zamislil nad njim v uredništvu. Nisi pa seveda smel upati,. da bi ga objavili vsaj- prekrojenega, kajti resnica ni imela domovinske pravice v takratnem časopisju, ki je služilo le koristim nekaterih. Tovariš, tedaj delovni človek ni imel svojega lista — a se zdaj dovolj zavedaš, kaj imaš v svojem tisku ?
Kako jemlješ v roke zdaj naš list? Praviš, da si navdušen in da prebereš vse do zadnje pike. Prav je, prebereš vse, a ni prav, če si slepo navdušen nad vsem, kar bereš. Da se bova razumela: Ko pišem to zate in neštete naše bralce, skušam pretehtati vsako besedo, da bi bil čim tesnejši stik med bralci in listom; toda dobro se zavedam, da ne smem biti povsem zadovoljen nad tem, kar napišem, kakor ne smeš biti zadovoljen ti, ko to prebereš. Pisati bi moral predvsem o stvareh, ki nas, delovno ljudstvo, morajo najbolj zanimati; pisal bi naj tako, da bi bralec moral reči: »Vidiš, tako je treba pisati za nas! To sem hotel tudi jaz povedati! To je prava beseda!« Hotel bi se dotakniti vseh vprašanj, ki se nam zdaj vsiljujejo; rad bi razpravljal s teboj, izmenjaval misli z vami, tovariši bralci, rad bi odgovoril na vsa vprašanja, ki jih sicer še niste izrekli in ne nakazali; rad bi vam pojasnil vse, kar se vam še ne zdi jasno; željni ste izobrazbe — rad bi vas poučeval; marsikaj veste, česar ne vem jaz, in želite, naj bi upošteval vaše zamisli pri urejevanju lista — zelo rad bi vam ustregel, poučite me! Bralci, zdaj imate besedo! Sodelujte z uredniki, bodite tudi dopisniki, ne le bralci; bodite tudi svetovalci!
Toda zdaj se moramo pogovoriti o prvi vaši nalogi, tovariši bralci! Kako berete liste? Vsak zase? Se kaj pogovorite o tem, kar ste prebrali ? Vam je vselej vse jasno? Ali mislite, da so listi vzorni in da ni treba nobenih izpopolnitev? Razpravljate o perečih vprašanjih, M ste o njih brali, dobro proučite govore članov vlade,' delavskih voditeljev, organizatorjev ? Ali čutite potrebo, da vam list nudi kaj več kakor le novice, razvedrilo in sporočila ? Berete list a takšnim zanimanjem, da čutite potrebo pogovoriti se o tem, kar ste prebrali? Zdaj pa še eno vprašanje: Ali organizirate bralne krožke, berete skupno In razpravljate o berilu?
Dobro vemo, da se je delavec naučil misliti v trpljenju — misliti jasno ter pametno — in zna tudi razpravljati o gospodarskih, socialnih in celo o kulturnih zadevah. Zna pravilno presojati ter ločiti resnico od zmote, pravico od krivice, pametni ukrep od nespametnega. Zdaj ima priliko, da se izkaže s svojim zdravim razumom, da se izpopolni z branjem, izmenjavanjem misli s tovariši, kot govornik in dopisnik, kot organizator. Zato pa organizirajmo bralne krožke v obratih. Prirejajmo stalno bralne ure in razpravljajmo na njih o vsebini lista! Tako delajo v Sovjetski zvezi, ki nam je lahko v vsakem pogledu zgled. Od nas samih je odvisno, da bo naš tisk čim bolj ustrezal svojemu namenu in kako bomo reševali ter rešili nešteta vprašanja, ki o njih časopisje razpravlja.
Ne utegnemo? Preveč smo zaposleni v tovarnah, pisarnah, na stavbiščih? V resnici je zdaj prostega časa komaj dovolj za najpotrebnejši počitek, a prav zaradi tega ga moramo izkoristiti tem bolj; že v kratkem odmoru med delom v samem obratu, ko smo vsi zbrani, lahko čas Izkoristimo, ne da bi se nam
*
bilo treba odpovedati počitka. Bere glasno eden izmed tovarišev, nakar se oglasimo k stvari še drugi; vprašamo, če česar ne razumemo, da nam pojasnijo drugi, povemo odkrito, kaj mislimo, ne da bi potrebno kritiko zamolčali, in predlagamo, kaj bi bilo treba ukreniti, odnosno svetujemo, kako bi se bilo treba lotiti reševanja vprašanja. Če ni mogoče prirejati bralnih ur v obratu, določimo čas za skupno branje in razpravljanje ob prostem času, vsaj enkrat na teden,
n. pr. ob nedeljah. Ravnali se bomo po
krajevnih razmerah, predvsem po delovnem času, glede na kraj sestanka in po pripadnosti k posameznim strokovnim zvezam, zato ni mogoče predlagati natančnih navodil, kako naj organiziramo bralne ure. To je prepuščeno vaši pobudi. tovariši! Zamisel je tu, zdaj je pa vaša naloga, da jo izvedete!
Tovariši, prihodnjič torej bralna ura! Pričakovali bomo vaših poročil, kako ste sprejeli to zamisel in tudi, kaj sodite o svojem tisku; pišite iskreno, kar vam leži na srcu, predlagajte svoje zamisli, sodelujte čim bolj z nami, skrbite, da bo vaš list čim boljši! Skrbite, da boste lahko ponosni na svoj list! Bodite aktivni, ne pasivni bralci! Berite s svinčnikom v roki! Berite, razpravljajte in pišite!
PnzadmaMžm m uspehi dela
mariborskega okrnila
Strokovne konference in zborovanja v Mariboru nudijo precej točno siiko delavskega razpoloženja in njegovih duhovnih in tvornih sil. V marsičem se ta slika strinja s slikami drugih okrožij, ima pa tudi značilne posebnosti, ki so delavstvu mariborskega okrožja v čast.
Kakor drugod, tako se tudi v Mariboru naleti na izraze negotovosti, ki so deloma posledica dolge brezpravnosti in izkoriščanja, deloma pa tudi znak pomanjkanja pobude. Tako se tu pa tam kdo oglasi, da ne kaže prehitro delati, ker je preveliko pomanjkanje surovin. Na opozorilo, da je tudi drugega dela dovolj in da morajo tudi delavci sodelovati pri preskrbi surovin, se pa tudi taki premalo iniciativni delavci takoj lotijo z vso vnemo dela. Tudi uslužbence neke javne ustanove, ki so čakali od drugod na pomoč, je bilo treba zadnjič opozoriti na zgled drugega dosti večjega javnega podjetja, ki si-je po zgledni pobudi svojih nameščencev in delavcev samo pomagalo.
Za industrijo mariborskega okrožja so v ospredju vprašanja preskrbe surovin, kvalificiranega delavskega kadra in zvišanja proizvodnje. To je seveda splošen pojav, lahko pa se reče, da rešuje delavstvo mariborskega okrožja vprašanje zvišanja proizvodnje z zgledno vnemo in pobudo. Tako se je pri »Jugotekstilu«■ proizvodnja zvišala za 30 %, pri tekstilnem podjetju Edih za 17 %, in sploh bt težko našli obrat, ki tudi v težkih okoliščinah ne bi precej zvišal svoje proizvodnje. Posebne omembe vredne primete požrtvovalnega in pobudnega dela najdemo v vseh strokah, izredni uspehi pa so bili naslednji:
V industriji letal v Mariboru so delavci napravili 4000 nadur ter ao za 60 vagonov strojev in opreme v rekordnem času spravili iz podzemskih v odprte prostore. Izredno so se izkazali tudi grafični delavci. Neko od bomb porušeno tiskarno so sami popravili, popravili so šest strojev, da so lahko že eno uro po zlomu okupacije posvetili obrat službi osvobodilnega tiska. Grafično delavstvo ima 4500 nadur in 636 udarniških ur. Med javnimi podjetji in ustanovami je na prvem in vzglednem mestu pošta in so poštni uslužbenci že delali za nas, ko so bili Nemci še v Mariboru. Se pred prihodom ministrskega delegata so bile vse zveze urejene. Pri lesni industriji »Drava« imajo delavci okrog 500 nadur, po 24 ur so delali brez pre-stanka in je to požrtvovanje posebno važno zaradi tega, ker izdeluje ta obrat prepotrebne lesene hiše. O delovnem rekordu pri »Splošni stavbeni družbi«r smo že poročali in bo požrtvovalnost delavstva tega obrata go-
tovo še mnogokrat izkazana, ker je obrat pri važnem obnovitvenem delu močno razširil 'svoje področje.
Za strokovni pokret je delavstvo povsod zelo navdušeno in zavzema pri tem odlično mesto tudi delavstvo Mežiške doline. Iz tega okoliša je treba omeniti tudi zgledno dobrodelno akcijo. Uvedena je bila nabiralna akcija za otroke in so delavci Mežiške doline, ki so popolnoma navezani kakor delavstvo drugih krajev na pičle živilske obroke, nabrali 500 jajc in nad 500 kg moke, masti in drugih živil. Pri nekaterih obratih je velika ovira zvišanja proizvodnje pomanjkanje surovin. Tako na primer manjka v Rušah apna in antracita. Nekdaj je bilo v obratu okrog 600, zdaj pa je samo še 150 delovnih moči in bi moralo podjetje skrbet za to, da pridejo v obrat še delavci, ki se vračajo iz internacije.
Zadnjega strokovnega zborovanja v Mariboru se je udeležil predstavnik viničarjev iz Slovenskih goric, ki je naglasil, da so tudi viničarji zavzeti za strokovno organizacijo in da imajo polno razumevanje za naloge enotnega delavskega pokreta. K temu pokre-tu so se viničarji Slovenskih goric in Haloz pridruževali že po prvi svetovni vojni in je gotovo, da se bo prav v mariborskem okrožju razvila močna organizacija viničarjev in kmečkih delavcev.
Veliko zanimanje za strokovni pokret kaže vse delavstvo mariborskega okrožja, zavzeti pa se mora to delavstvo tudi za konkretno podpiranje naše ljudske oblasti. To podpiranje je predvsem potrebno pri našem notranjem čiščenju na ta način, da delavci z vsemi svojimi močmi podpirajo sodišče narodne časti ter se udeležijo volitev v narodno osvobodilne odbore. Pri tvojem političnem delu in pri delovanju v strokovnih organizacijah pa sta naši narodni skupnosti, sploh delavstvu pa še posebej nevarni dve skrajnosti. Na eni strani oportunizem, ki dopušča, da se nevredni vrivajo v ospredje, češ da so sposobni, na drugi strani pa prevelika strogost in nepopustljivost proti tistim, ki imajo še pogoje za novo delo in življenje. V delavski organizaciji imajo mesto vsi, ki se zavedajo svoje dolžnosti v delavski skupnosti, dočim spada jo v politične organizacije samo oni, ki imajo v političnem pogledu popolnoma čisto preteklost.
Založimo našo industrijo s surovinami, Iri so nam na razpolago: star papir — papirni industriji, stare kovine — kovinski industriji, kosti, kavčuk, steklo, črepinje — kemični industriji, cunje — tekstilni industriji!
MSJso Kranjec
Stara jablana
(»Tihožitja In pejsažl«)
Na strokovni konferenci v Celin
Vsi pripravljalni odbori ESZDN celjskega okrožja sj se zbrali na svoji prvi konferenci. Prišlo je okrog 500 delavcev in nameščencev. Z velikim zanimanjem so sledili političnemu referatu in referatu o strokovnih organizacijah, ki ga je imel predsednik Glavnega odbora ESZDN Slovenije tov. Perko Vencelj.
Po končanih referatih se je razvila živahna diskusija. Delavci in nameščenci so se zelo zanimali za enotno zavarovanje, o katerem je govoril tov. Perko in ki jim doslej še ni bilo znano. Zelo odobravajo, da je uprava v rokah delavcev in nameščencev.
Prav tako so z odobravanjem sprejeli rešitev vajeniškega vpiašanja. Popolnoma pravilno razumejo novi zakon o maksimalnih in minimalnih mezdah. Zlasti jih je zanimalo vprašanje obratnih zaupnikov in njihova vloga v novih strokovnih organizacijah.
Nato so delegati posameznih odborov poročali o delu svojih podružnic. Poročali so, kakšno zanimanje vlada med delavci za enotne strokovne organizacije, kako se organizirajo, koliko so že dvignili produkcijo, s kakšnim veseljem delajo nadure...
Vstal je tov. delegat železničarjev iz Zidanega mosta. Izjavil je, da je presenečen nad uspehi delavcev v tovarnah ter zahteval pojasnila, zakaj oni niso še dobili navodil za organizacijo, kajti tudi železničarji hočejo prav tako sodelovati pri ustvarjanju nove države. Tovariš, ki v okrožju odgovarja za delo strokovnih organizacij, mu je razložil, zakaj to doslej ni bilo mogoče, v najkrajšem času bodo uredili tudi tam.
Tovariš iz hrastniške steklarne je povedal, da bi lahko delali in da hočejo delati, toda manjka jim 40 m2 pločevine, kakor tudi premoga, ker rudnik še ne obratuje. Vstal je delegat VVestnove tovarne in dejal: »Mi imamo pločevino in vam jo lahko damo. Tako vas bomo po svojih močeh podprli, da boste mogli v redu delati.« — Tovariš iz rudnika Pečovnik je obljubil steklarni premog. Čeprav je sam prah, ga bodo vendar lahko 'uporabili.
V rudniku v Zabukovici pri Celju je organiziranih samo polovico delavcev. Na vprašanje, zakaj niso pritegnjeni v organizacijo vsi, je delegat odgovoril, da bi sicer radi bili, toda jih ne sprejmejo, ker se niso zadržali med okupacijo tako, kot bi bilo trba. Tovariš predsednik je pojasnil, da tako postopanje ni pravilno.
Vsi ti delavci se prav gotovo niso tako zelo umazali, da bi jih mi danes morali odbijali. Če so tukaj nekateri taki primeri, jili je treba raziskati in predati sodišču narodne časti. Vsekakor pa moramo danes gledati široko.
V	nadaljnji debati so se rešila mnoga vprašanja tako o prodajnih in nabavnih zadrugah, o organizaciji delavskih kuhinj itd.
V	Zidanem mostu so vsa stanovanja razbita od bombardiranja. Delavci, ki prihajajo trudni z dela, morajo hoditi spat ven iz Zidanega mosta. Na konferenci so se zanimali, kako naj rešijo svoje stanovanjsko vprašanje. Tov. predsednik jim je svetoval, naj organizirajo obnovitvene zadruge. V državnih delavnicah v Nazarjih delajo hišice pb enotnem načrtu. Zadruga naj se obrne nanje ,n na ta način se bo lahko stanovanjsko vprašanje za nekaj časa rešilo.
Konferenca je trajala od 9. dopoldan do 6. zvečer, toda delegati niso kazali prav nobene utrujenosti in so se še potem, ko so konferenco zaključili s himno »Hej Slovani«, razgovarjali in načenjali nova vprašanja.
Izvolitev strsfetmsega sveta v Piranu
V	veti ki dvorani Ljudskega doma v Piranu je bilo 10. t. m. splošno delavsko zž>>-rovtnje, katerega se je utielež.lo okrog 200 aaetopnikov vseh. podjetij, tovarn in rudni kov. Tajnik mestnega odbora OF tov. Šema se je zahvalil za številno udeležbo, tov. Ivam Bukavec-Vojimir pa je podal referat. V svojem poročilu je nagi sil, da delavstvo dtames ne predstavlja samo delovne Sile v podjetjih In tovarnah, temveč tudi najnaprednejšo politično silo v borbi za demokracijo in narodno svobodo. Po skupni borbi proti okupatorju je v Primorju napočil ose, da se delavske množica združijo ter odstranijo vse razdore med slovenskim in" italijanskim življem, ki jih je zasejal fašizem, Samo združeni Si lahko zgradimo skupno srečno bodočnost. Zavedamo se, da lamo trdo delali, toda delali bomo s prepričanjem, da bo naše delo ;aa vsem v korist ter da bo 'z njim ustvarjeno blagostanje širokih ljudskih množic, ki ao doslej trpele pod fašističnim nasiljem.
Govor je bil sprejet z navdušenim odobravanjem, v krajevni strokovni svet pa so bili izvoljeni naslednji tovariši: predsednik Andreja Pitaoo, pomorščak, podpredsednik Ravaiino Francesco, trgovski pomodri k, tajnik Pictro Loj, deavec, in osem članov odbora.

Okrog hiše je bil prostran vrt, • rt jen kakor so ograjeni vrtovi v gorah, z govi in latami. Na tem vrtu je bilo mnogo sadnega drevja, povečini še mladega, nekaj celo pred nedavnim zasajenega. Za hišo pa je stala med tem mladim drevjem stara, zelo stara jablana, z raskavo skorjo, brez vrha, z odžaganimi vejami, ki so nekatere nanovo pognale. Le ena sama veja je še bila nedotaknjena, zdrava. Debela kakor kakšno drevo, je stala vodoravno, in se je dvignila Čele, kjer se je razširila v manjše veje. Tiste veje, ki so iz odžaganih pognale, so vedno jeseni cvetele, le ona stara, nedotaknjena, je cvetela spomladi. Rodila tudi ta že dolgo ni.
Ampak, takrat ko je oče Presečnik prvič navezal malemu Tončku vrv na to vejo, kjer naj bi se gugal, je jablana bila še košata, dasi že stara. Tončku je bilo komaj eno leto. Odtlej so ga tam vsak dan zibali. Vrvi razen pozimi niso nikdar sneli. Ko je doraščal, se je sam gugal. V gorah ni bilo otrok, da bi se gugali z njim, pa si je pomagal, kakor je vedel in znal.
Ko se je tako gugal že nekaj let, se je sosedovim, ki so bili za dva streljaja daleč, rodila hčerka. In ko je ta doraščala, je prišla nekega dne z materjo k Presečnikovim, pa ji je Tonček takoj razkazal svojo gugalnico. Poslej sta se skupaj gugala. Na
vejo te stare Jablane sta bili navezani dve vrvi, da ni bilo treba enemu čakati, ko je drugi imel zabavo. Spomladi je jablana cvetela, jeseni pa so na njej zorela lepa jabolka, ki sta jih gugajoč se jedla, in pri tem seveda modrovala, kakor pač modrujejo otroci. In tako sta modrovala tudi nekega dne, ko je jablana najlepše cvetela, njima pa je bilo Tončku dvanajst, Manci pa sedem let. Tedaj je rekel Tonček, ko sta v zraku plavala vštric:
»Ko doraseš, Manca, te vzamem za ženo. Mislim, da nimaš nič proti?«
Manca ni prav nič zardela, zdelo se JI je naravno, premislila je, nato pa odgovorila sila resno:
»Dobra žena ti bom, samo tepsti me ne boš smel. Ali me ne boš?«
»Ne bom te tepel,« je odvrnil pametno, »zakhj naj bi te pa? Saj boš pridna in poštena?«
»Saj si lahko misliš,« je odvrnila. »Samo strah me je, če bi me tepel. Naš ata skoraj ' vsak dan tepejo mamo. Nimam rada ato. Ti ne smeš biti tak.«
»še dotaknil se te ne bom!« je dejal mirno in resno.
»Tudi piti ne boš smel,« je dejala, bo sta bUa visoko v zraku.
Malo je pomislil, nato pa odvrnil: »Pil bom. Ker kakšen možak pa je, kdor ne pije? Saj bi me bilo sram.«
Zdaj je ona mislila. In ko sta bila na drugi strani v zraku, Je rekla: »Ce boš že pil, vsaj pijanec ne smeš postati. Sicer te ne vzamem. Naš ata se večkrat opijejo in to je tako grdo!«
»Pijanec ne bom,« je obljubil, »če bi pa že moral biti, ne bom surov. Vesel pijanec bom, in bom samo prepeval.« Manca je spet nuslila, pa dejala:
»Ne, bolje bo, če sploh ne piješ. Saj si kljub temu lahko vesel. — In kaditi ne smeš.«
»Kadil bom, to sl lahko misliš! Sram bi me bilo, če v nedeljo pred cerkvijo ne bi kadil — cigare.«
»Pa vsaj pipe ne smeš,« je zaprosila. »Iz pipe tako strašno smrdi. Naš ata kadijo iz pipe. — In kleti ne smeš. To je tako grdo! Naš ata vedno kolnejo, da me je kar strah, mater pa sram.«
»Klel ne bom, Manca, če tako hočeš,« je obljubil, »Tako kak primejduš bom pa včasih rekel. To se spodobi za možaka.«
»No,« je privolila Manca, »to tl že dovolim, ker vsi tako govorijo. Samo kaj hujšega ne smeš! — In za drugimi ženskami ne smeš gledati," p meni baba ali kaj podobnega reči!«
»Ne bom gledal za drugimi, tl povem. Ker če te rad imam in če si lepa, zakaj naj bi gledal še ra drugimi, ne? Tudi ti nikdar ne bom rekel baba. Tako se reče samo tistim babnicam, ki so slabe. Tl pa sl dobra.«
Delovm rekord pri mariborski Splošni stavbeni družbi
Poročali smo že o izredni požrtvovalnosti monterjev In drugih delavcev pri postavitvi železne konstrukcije za železi.iški viadukt pri Pesnici. Vodja skupine monterjev je bil tovariš Lapuh Vinko, človeku se zdi kar neverjetno, da se more težko delo skrajšati od 14 na 4 dni ali skoraj za 70 odstotkov. Monterji In ostali delavci so dosegli ta rekord zaradi tega, da bi čim prej omogočili železniški promet, gotovo pa je, da bodo tudi udarniki v pravem pomenu besede in da bo podjetje pit normalnih delovnih pogojih dosegalo največjo storitev. Za udarniško udejstvovanje ho priložnosti dovolj, kajti tovarna je dobila naročila za vse mostove, ki jih je okupator porušil od Maribora do Kotoribe. Med temi mostovi je tudi več železniških mostov čez Dravo m Muro. Tovarna zaposluje sedaj 380 ljudi, med katerimi je 40 uradnikov in mojstrov. Delavci delajo na teden 22.700 delovnh ur.
Brolih Jernej
★
Obssova porušene tovarne v Novi Gradiški
Tovarno pohištva v Novi Gradiški, ki je bila največje podjetje te vrste v nekdanji Jugoslaviji in ki je imela tudi v zadnjem predvojnem letu še nad tisoč delavcev, so Nemci tn ustaši tako opustošill, da pri nekaterih tovarniških objektih ni ostal kamen
»Naša mama so tudi dobri, pa jim vendar ata rečejo baba in še hujše stvari, ld niso za nikamor.«
»No,« je obljubil, »lahko sl misliš, da ne bom tak, kakor vaš ata!«
Tako sta se pomenila Presečnikov Tonček in Hojnikova Manca, ko je bilo njemu dvanajst, njej pa sedem let! še sta se gugala leto ali kaj, potem pa "sta doraščala in nekaj let sta se kar sramežljivo spogledovala, če sta se že srečala. Srečavati se sta si želela, ali nista utegnila od dela, in nekako ju je bilo sram. Tako so minila leta. Dorastla sta, in tedaj se je zgodilo nekega nedeljskega popoldneva, da je Manca, že zrelo dekle, prišla k Presečnikovim, kjer je po naključju našla Toneta samega doma. Ležal je pod jablano, s časnikom v roki, pa bolj gledal v vejo nad seboj, kjer sonce ni moglo prodreti skozi listje. Manca je zelo zardela, ker ga je našla samega, njemu pa je kmalu odleglo in ji je ponudil prostor ob sebi. Ne nanj, pač pa se je ozrla po stari Jablani, ki Je bila zdaj že močno okleščena, spominov pa je hranila kljub temu več ko dovolj.
»Oklestiti smo jo morali,« je dejal, .»ker so se ji veje posušile. Samo ta je še ostala. Čudna jablana, one obsekane so pognale mladike, in te mladike cvetejo vsako jesen. ta stara veja pa cvete spomladi. Ne redi pa prav nič. Kljub temu je ne bom posekal.«
»Ne boš je posekal?« Je dejala tiho.
»Ne,« je pritrdil, »nikdar je ne bom. Oče jo je že hotel, jaz pa nisem dal. — Alt se
spominjaš, kako sva se tu nekoč gugala?«
na kamenu. Nemci ao odnesli tudi nefej strojev najboljše in najvažnejše pa so delavci skrili po bližnjih gozdovih. Takoj po osvoboditvi so se delavci z na j večjo požrtvovalnostjo lotili obnove obrata, ki je danes zelo važen, ker izdeluje vrata in okna za poškodovane hiše vse okolice. Svoj delovni čas so si delavci tako medili, da delajo osem ur za normalne potrebe tovarne, eno uro za popravila v tovarni eno uro pa za obnovo okoliških vasi, torej vsega skupaj deset ur, po potrebi pa tudi več. Po udarniškem načinu so delavci v tem času dosegli tudi rekordne storitve in je tovarna v najkrajšem času izdelata za 280 Vaških hiš okna in vrata,
IMaamisti v niški trfcsčal tovarni
Delavci tobačne tovarne v Nišo, ki je med vojno močno omejila svoj obrat zaradi raiznih poškodb, so si postavili nalogo, da tovarno v najkrajšem času dvignejo do nekdanje kapacitete. Da bodo po udarniškem načinu svojega dela to dosegi^ se vidi že zdaj. Tako se je v štirih mesecih proizvodnja cigaret v tovarni povečala desetkrat, proizvodnja tobaka v zavojčkih pa šestkrat. Že v prvem mesecu, ko so bile ovire največje, se je proizvodnja zelo povečala. Tako so meseca januarja producirali 22 milijonov 561 tisoč cigaret ta 560.550 zavojčkov tobaka, po enem mesecu pa že 105,209.000 cigaret in 1 milijon 264 tisoč zavojčkov tobaka.
Zardela je, pobesila oči, a se ljubko nasmeh-nTa. »Ali se spominjaš, kaj si mi tedaj obljubila?« Smehljau. se je tudi zdaj, a že nekam grenko, naposled je še dejala mirno:
»Bila sva otroka. Zdaj pa je vse drugače!«
Mislil jt nekoliko, čez čas pa dejal tQux a resno: »Nič ni drugače. Ali prideš k nam? Hočeš ? t
Odkimala je. »Takrat sva bila otroka. Zaaj pa drugi odločajo. Saj veš, da vaši ne morejo naših. Oče je pijanec in revni smo postali...«
»To ni nič. Tebe hočem. In Inašl mi ne bodo nič rekli. Samo reci, če hočeš, pa pridem pote! Res pridem!«
In po daljšem premisleku je odvrnila: »Če vaši ne bodo preveč proti, pa pridem.« Kimal je zadovoljno, žulil travo, naposled pa dejal tiho:
»Manca, poljubil te bom, če ne bo# huda?«
»Ne,« je odvrnila in zardela. »Bo kdo videl, če že mora biti, pa drugič in drugod!«
»Ne,« je dejal,« pa naj vidi!« In že Jo je pritegnil k sebi in poljubil. »Tako, zdaj sva se dogovorila. »In čez čas je dejal trdno: »Te jablane ne bom nikdar posekah Ostala nam bo za spomin, ne? Dokler bo stala, se bova rada imela.«
»Da, rada te bom vedno Imela.«
Dve leti kasneje je mlad: Presečnik prvič ponesel ven svojega leto starega otroka, navezal vrv na vejo stare jablane in ga gugal. Otroku je ugajalo, da bi se kar neprestano gugal. Za prvim so prišli še štii*
Železničarshi m trtmsportsd delavci
Delavci in nameščenci ljubljanske postaje
Dne 6. t. zn, je Ml ustanovni občni zibor podružnice železniških delavcev in nameščencev ljubljanske postaje. Za uvod zborovanja je tov. Urbič Anton opisal 251etho borbo železniških delavcev, med katero je reakcija z vsemi slami raizbijala delavsko enotnost ter tako jemala delavskemu po-kretu vso moč. Nova organizacija bo tz-po taliti vse, za kar so se delavci doslej borili, ker jo vodijo ideali, katerim so partizani pod vodstvom maršala Tita izbojevali snago in veljavo.
' Delegat Glavnega odbbra je orisal težko borbo proti okupatorju in raztolmačil pomen enotne delavske organizacije.
Tov. Podbregar je pozval vse železničarje k disciplinarnemu delu za obnovo in srečno bodočnost Titove Jugoslavije, tov. Virant Janez pa je pojasni strokovni sestav zveze železniških in prevozniških delavcev in nameščencev. V popolnem soglas-so bili izvoljeni Člani odbora podružnice nadzorstva. '
★
Delavci kemične industrije Kemična tovarna v Mostah
Delatvci in nameščenci Kemične tovarne sano imeli 14. t. m. občni zbor podružnice naše enotne strokovne zveze. Zbor je bil v jedilnici, ki je bila okrašena s cvetjem in slikami maršala Tita, velikega maršala Stalina, Lenina Marra in Enegtea. Predsednik pripravljalnega odbora tov Zeler.ko je podal kratko poročilo o pripravljalnemu delu, potem pa je tov. Iskra kot zastopnik rajonskega OF opisal ustanovitev in delo Osvobodilne fronte ter razvoj borbenih edink;. Tov. Bricelj, zastopnik Glavnega odbora ESZDN, je govoril o nalogah in smernicah strokovnih organizacij ter podal tudi pregled nove zakonodaje, ki je važna za delavstvo in delavske organizacije. Vsa izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem, potem pa je bila soglasno sprejet® Bata podružničnih odbornikov. Po volitvah je bilo podano poročilo o delu obratne delavske kuhinje, kateri je ostalo 12. t. m. v blagajni še 4.307 lir.
Po viharnem vzklikanju maršalu Titu, velikemu maršalu Stalinu, predsedniku Narodne vlade Slovenije tov. Kidriču In ministru za industrijo tov. Leskošku, je predsednik podružničnega odbora tov. Mehle Mihael izrekel zborovalcem zahvalo za vneto sodelovanje ter za zaupanje, ki so ga izkazali odbora.	Delavec M.
★
TekstUvd in &tkt£Shd dekivci • Tekstilno delavstvo v Kranja
Obrat »Tekstiiindus« je imel ob zlomu fašistične oblasti na Gorenjskem precej škode zaradi eksplozij v bližini in tudi zaradi ropanja. K sreči so stroji ostali nepoškodovani. Delavci so popraviti tisoč kvadratnih metrov pokvarjene strehe, očistim bi ' itne prostore in čez en teden je obratovalo že 60 tkalskh strojev, kar je več kot v zadnjem času okupacije. Produktivnost se je tako dvignila za 69 %. Bil je tudi že sestanek strokovne organizacije, prvi v 15-letnem obstoju obrata. Tov. Bore je vsem razumljivo razložil glavna politična in gospodarska vprašanja ter pomen strokovne organizacije. To so prvi sadovi naše osvoboditve, M smo jih pogrešali ne samo pod okupacijo, temveč tudi v predvojni Jugoslaviji Po sestanku so delavci zatrjeval: »Potrudili se borno, da bomo to svobodo čuvali ter s svojim delam prispevali vse za čim hitrejšo gospodarsko obnovo domovine.«
V tovarni »Intex« je bdi tovatmtšlkl sestanek na katerem je bil izvoljen pripravljalni odbor enotne strokovne organizacije. Or-Oantairand delavci in nameščenci so povečini tudi naročniki »Delavske enotnosti c. Delavci delajo udarniško ter se je tako produkcija v tovarni zvišala na 80 %. Primanjkuje pa delovnih moči, ker je precej delavcev in mojstrov še v vojski. Vodstvo tovarne se je pobrigajo za pridobitev novih delovnih moči, da bi obrat 3m več prispeval k obnovi naše domovine.
otroci, in vsak se je hotel gugati, na tej stari jablani.
»Ne,« je rekel Tone Manci, »nikdar je ne bom posekal. Nama Je prinesla toliko sreče, ko sva se tu gugala Najini otroci se prav tako radi gugajo na njej. Ostala nama bo za spomin. Ako že po čem, po njej M se rad ozrl, ko bom umiral.«
»Na smeš je posekati,« Je prikimala Maiv-ca smehljaje. »Tu sva se srečala, srečo nama je prinesla...«
' »Ko ti bom poslednjič segel v roko,« je dejal in se nekaj zamislil, »se bova ozrla po njej, in spomnila se bova vsega ...«
In tako se je zgodilo... nekega dne. -.
Nekega dne mnogo let kasneje, ko so otroci že dorasli, in ko so prišla tista strašna leta, so prišli tudi k Presečnikovim Švabi. Povezali so Toneta in Manco, sodili so jima: dva otroka, da sta odšla k partizanom, dekleti, ki so ju imeli ujeti z njima, da sta podpirali partizane. Tudi sama da sta podpirala partizane, vedno pazila in izdajala, če se bližajo oni, Švabi!
In na tisto vejo, kjer sta se nekoč otroka gugala, so navezali dve vrvi, napravili zanko. Povedli so ju pod jablan, pod tisto staro vejo. Bila je jesen. Mladike na odžaganih vejah so razkošno cvetele, s tistim lepim belim, rožno nadahnjenim cvetom. Stala sta tam, Tone in Manca, stala sta in sta se ozrla drug po drugem. In potem sta se ozrla po veji nad sabo, po tisti, kjer so zdaj visele vrvi. Vse je bilo tako strašno podobno nečemu ... nečemu nekdanjemu, mladosti; tisti mladosti, ko sta se otroka tu srečala, čeprav je imei povezane roke se je Tone vendar dotaknil Manč:ne roke, ln se grenko nasmehnil.
Volitve v tovarni pletenin Hribar
6. t. ra. je bil v tovarni Hribar občni zbor. Tovariš Isop je razložil pomen in namen organizacije, tov. Bricelj je prečita! poročilo pripravljalnega odbora ter red občnega zbora, blagajničarka tov. Cizeljeva pa je poročala, da je zbrala prispevke 112 članov in članic, kar pomeni, da so se včlanile vse sedaj zaposlene delovne moči. število članov se bo povečalo, ko se bodo vrnile tovarišice iz internacije in ko bo tovarna obratovala v polnem obsegu.
Izvoljenih je bilo 11 članov odbora in 3 člani finančnega odbora. S tem je bila ustanovljena podružnica ESZDN in tov. predsednik se je zahvalil etenom za odboru izkazano zaupanje ter naglasil, da bo odbor poleg tzponitve svojih nalog skrbel tudi za popravo krivic iz prejšnjih let. Svoj govor je končal z besedami: »Naj živi delavska enotnost! Tovariši in tovarišice, pojdimo na delo!«	Leban Bruno
★
Prosvetni delavci Organizacija glasbenikov
Ustanovni občni zbor podružnice Strokovne zveze prosvetnih delavcev na Glasbeni akademiji, Glasbeni srednji šoli in Glasbeni Matici je bil 15. t. m. Poverjenik Iniciativnega odbora za glasbeno akademijo tov. Ravnik je poudaril naloge, ki jih morajo zdaj glasbeniki izpolniti s svojim strokovnim delom, tov. dr. Cvetko je podal referat o idejnih osnovah, delu in pridobitvah Osvobodilne fronte, predsednik Iniciativnega odbora tov. Ljubič pa je govoril o demokratičnem značaju in o organizacijskih vprašanjih enotnih strokovnih zvez m Zveze prosvetnih delavcev. Po volitvah v odbor podružnice je predsednik podiružn enega odbora kapetan tov. Pahor počastil spomin padlih borcev zs. svobodo, katerim je slovenski glasbenik dolžan, da prooikne v široke narodne množice ter jim odpre pota do dobrin visoke umetnosti, ki jih prej niso mogle biti deležne.
Podružnica na 4. molki realni gimnaziji v Ljubljani
Pionirjem strokovnega gibanja, ročnim delavcem so se z veseljem pridružili njihovi tovariši — posvetni delavci v zavesti, de bodo mogli povešeni obuvati dragocene pridobitve narodnoosvobodilne borbe in zgraditi novo Jugoslavija
Na poziv pripravljalnega odbora se je takoj priglasilo vseh 26 nameščencev šole, id trenutno bivajo v Ljubljeni, in 18. junija t L se je vršil ustanovni občni zbor podružnice ESZDNJ. Po pozdravu tov. predsednika prof. Mariniča je v jedrnatih besedah podala politični in organizacijski referat tov. prof. Potiskava a pozivom na rešo največ jo dolžnost, zanesti prosveto v najširše kroge delovnih množic. Nato je bil izvoljen odbor iz 5 članov in 3 člansko finančno nadzorstvo. Izvoljeni odborniki so «1 takoj po predlogu razdelili funte-je. Pri zadnji točki dnevnega reda o prvih nalogah nove podružnice Je sprejetih več predlogov: osnuje se tedaj ruščine, Iti ga bo vodil fcov. dr. Bezlaj, podružnica naroči na »Delavsko enotnost« in vse brošure, M zdaj izhajajo, članarina se bo odtrgovala pri izplačilu mesečnih prejemkov in prirejali se bodo sestanki z razpravami o aktualnih političnih ln strokovnih vprašanjih.
Ustanovitev podružnice Prosvetnih delavcev v Mostah
Dne 19. t m. Je M v ntiadlnskem »svetišču v Zeleni jami dbšni zibor podružnico ESPZD-Moflte, kj ga je sklical pripravi joi-e1 odbor za člane fca šol: Moste, Sv. Peter ln Hrušica. Na dnevnem redu sta Mi predvajanji »Naš politični položaj« in »Nteša. organizacija«. Prvo predavanje je imel tov. Iskra, predsednik rajonskega odbora za Moste, drugo predavanje pa tov. ostanek. Prvtt predavatelj je živo orisal razvoj osvobodilnega gibanja, drugi pa je pokazal pomen in namen organizacije jn so vsi Zborovalci uvideli iz nflegovegia izvajanja, da je dolžnost vseh, zdjružtti se v organizaciji v korist naroda in njegove prosvete. Volitve odbora so htie soglasno izvedene in predsednik tov. Ivančič je zaključil lepo zborovanje s poudarkom, da čaka organizacijo veliko delo, pri katerem, morajo odbor vne-
»Tu sva se srečala, Manca.« Manca mu je vrnila z grenkim nasmehom. »Tu sem ti povedal, da te ljubim, in ti. si mi rekla, da ml boš žena.« Tudi zdaj se je grenko smehljala »In tu, sem rekel, bi ti rad segel v roka ko bom umiral. Glej, izpolnilo se mi je.« Tokrat sta se oba grenko nasmehnila. »Samo to mi še povej: ali A bila srečna?«
Pogledala mu je naravnost v oči, globoko, kakor morda Se nikdar ne, in dejala: »Bila sem srečna* Pa tl, ali sl bil tl srečen?«
»Bil sem srečen,« je rekel Tone in prikimal »Te sreče nama ne morejo ukrasti, ne?«
»Ne, ne morejo nama je.«
Tam na tisti veji stare jablane, ki cvete spomladi in jeseni, sta ostala samo dva koščka vrvi: prvi one, ki so na njo obesili Toneta, a se je odtrgala, drugi pa od Man-čine; njeno so prerezali Dom so požgali, dekleti pa odvedli. Sinova sta bila pri partizanih.
Tam na tisti stari jablani sta morda še zdaj koščka vrvi, ki sta ostala od strašne gugalnice. Nikdar ju ni nihče snel, nihče se ju ni dotaknil. Ostala bosta tam, dokler ne preperita, ali dokler se jablan ne posuši. Saj zdaj nima čemu **eč stati: nima komu hraniti spominov na lepo sreča Stara Presečnikova, ki sta jo tako ljubUa, sta mrtva. Ali pa si jo bodo otroci, ako se vrnejo, ohranili za spomin ? Ne za spomin na srečo, temveč za spomin na strašne dni? Nq, tak spomin je pregrenak, premočno bi bilo vsak dan gledati na tisto staro jablano, na tisto vejo, kjer se je začela in kon-, čala sreča njihovih staršev.
Memopeiski delavci
Ustanovitev podružnice v Tobačni tovarni
Manopolski delavci in nameščenci smo sl v četrtak po delu krepko segli v roke in napravili zčd živih teles, katerega bodo zaman skušali raš.ti reakcija in razr-I peto-kolonaši. Ustanovili smo svojo podružnico in tako dosegli nekaj, kar smo si že dolgo želeli. Nikdar in nikoli ne bomo pustili rušiti tega, tar smo tako težko pričakovali in za kar smo se tudi borili. Dokazali smo, da bomo znali ceniti veliko pridobitev, ki nam jo je s tolikimi žrtvami priborila naša junaška vojska. To smo občutili, ko smo bili svobodno zbrani na občnem zboru, Iti je bil prava manifestacija tovarištva. Govorila je tov. Anica Ceh, ki je posebej pozdravila delegata državnih monopolov tov. dr. Lasiča, direktorja tovarne tov. Logarja in tov. Marinira kot zastopnika rajonskega odbora OF. Iz poročil tov. tajnika smo slišali, da ima podružnica do sedaj vpisanih 448 članov in da ima članstvo tudi veliko razumevanje za svoje glasilo, M ima v tovarni 346 naročnikov. Toplo je bila sprejeta že na Članskem sestanku dota o izbrana kandidatna lista, kateri je na čelu tov. Valentin Bulc. Ko je bil dnevni red zborovanja Izčrpan, so zborovalci poslali svoj pozdrav predsedniku Narodne vlade 23 Slovenijo tov. Kidriču, ministru za industrijo tov. Leskošku in finančnemu ministru tov. dr. Beblerju.	Až.
*
Zavarovalni nameščenci Nameščenci zavarovalnic
Nameščenci »Občne zavarovalnice«, »Jadranske«, »Dunava«, »Elementarjia« in »Ju-ooslavije« so se 2. jun. polnoštevilno zbrali nt sestanku, na katerem Je bil izvoljen pripravljalni’ odbor podružnice ESZDN. Po volitvah je izvoljeni začasni odbor pod predsedstvom tov. Kaufmana pričel s smotrnim delom. Nameščmci navedenih zavarovalnic so se sto odstotno organizirali ter tudi postali naročniki »Delavske enotnosti«. Nadaljnji delovni sestanki odbora bo-*do tedenski, dn ge sproti razmeitrivajo tekoče stanovske zadeve in ti^j zaradi tega, ker čaka nameščence pri zavarovalnicah obilo dete. za boljšo bodočnost svobodne domovine.	And.
*
Beksvct drčšnsMh podjetij in ustanov
Podružnica pri Mestnem vodovodu
Delavstvo ta naimeščenabvo Mastnega vodovoda je imelo 20. t. m, ustanovni občni zbor svoje podružnice, katerega sta se udeležila tudi načelnik mestnih podjetij tov. Tuma Branimir ta delegat ESZDN m magistrat in glavni odbor tov. Blažič Alojzij. Smernice o bodočem delu usiužbensbva Mestnega vodovoda je podal tov. Tumta, tov. Blažič pa je razložil razvoj iti pomen enot-r.t$h strokovnih organizacij. Zborovanja so se udeležili vsi delavci ln nameščenci, ld so soglasno izvolili odbor podružnice, kateremu je kot predsednik na. čeki tov. Mramor Ivan.
★
tfrmpoMnfško p&močtdštvo
Gospodinjske pomočnice za boljšo bodočnost
Toti aa nas gospodinjske pomočcčce je prišel	dan osvoboditve. Se danes
je mnogo gospodinjskih pomočnic, M imajo na mesec po 200 do 300 Ilir pleče, delajo dnevno po-12 do 16 ur. Pred vojno je od oblasti le malo poskrbljeno za gospodinjske pomočnice, določila o delovnem času ta počitku pa na eni strani niso upoštevale gospodinje, na drugi strani pa tudi same pomočnice niso ziahetvale uveljeve teh določil, ker no ae premiato zavedate svojih pravic.
Po večini srno se če v mirni dobi organizirale v takratni Zvezi gospodinjskih pomočnic, da bi Si priborile svoje pravice, kar pa nam ni uspejto. Da je napočila nova doba, smo uvidele na nedeljskem sestanku na Okrožnem urada, kjer je bilo veliko zanimanje za izvajanje člana glavnega odbora ESZDN Slovenije, ki je razlagal smernice ta delo organizacije ter pokazal pota in naloge našega strokovnega, političnega ta kulturnega udejstvovanja. V zavesti, da se je začela nova doba dela In življenja, go gospodinjske pomočnice prišle na ta sestanek, prihodnjič bo pe. še večja udeležba. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, M bo vse pomočnice organiziral, <$& bodo združene v Enotni strokovni zveza delavcev ln nameščencev dosegle svoje pravice.
Marjanca Stekarjeva
Strokovni pokret v Črni gori
Do začetka maja se je v čarni gori ta Boki formiralo 66 strokovnih podružnic, od teh na Cetinju 20, v Nikšiču 18, v Podgorici 10, v Bijelem polju 5, v Hercegnovem -3, v Beramah 5, v Tivtui Budvi, Kolaštau in Plavu pa po ena. V ostalih krajih črne gore se podružnice še pripravljajo. Poleg podružnic sta bila ustanovljena tudi mestna strokovna sveta v Nikšiču in v Beramah, Na Cetinju, Nikšiču, Podgorici te Hercegnovem so organizirani delavci uredili ta odprli svoje domove. V delavskem (temu na Cetinju bo imela svoje prostore tudi Delavske zbornica, M je še urejena. Organizira se tudi urad za zavarovanje delavcev črne gore ta Beke.
Nove strokovne organizacije v Sarajevu
V Sarajevu je strokovni pokret zelo živahen. Najprej so se argramiziraJi mono-pdlski, lesni, tekstilni, usnjarski ter gostinski delavci in. nameščenci, za. njimi pa delavci in uslužbenci pošte, železnice, vojno tehničnega zavoda ta mestne občine. Ne-
davno ja te torti ustHoovnt občni zbor
podružnice v sarajevski tobačni taverni, ki je zdaj v težkem položaju, ker ao Nemci pred svojim umikom pokvarili večino strojev ta je ostalo v obratu le malo delavcev. Ne zborovanje pa bo prišli vsi in v novo organizacijo se jih je vpisalo ned 400. Svojo podružnico so nedavno ustanovili tudi delavci ta nameščenci sarajevske električne centrale, kd so se izkazali z veliko borbenostjo ta odločnostjo pri osvoboditvi Sarajeva. Sami ao preprečili, da Nemci pri umiku niso poškodovali naprav een-ceentrale.
Federalna Srbija ima že 20 iizkultumih društev
športno življenje v federalni Srbiji je Izredno živahno. Ministrstvo prosvete, ki padaj® dovoljenja za ustanovitev fizku'turnih društev v okviru strokovnih zvez večjih podjetij in ustanov omladinskih in drugih množičnih organizacij, je doslej prijavilo ustanovitve preko 20 fizku lturnih društev pri Fizkulturr.em odboru Srbije. Vsa novo osnovana flzkultuma društva so na svojih prvih sestankih izdala resolucije, v katerih so podčrtala, da bo delo društev odgovarjalo danim smernicam v pogledu zbiranja vseh pozitivnih sil.
»Fizkultumik«
V Beogradu je izšla druga številka lista »Fizkulture«, kj je uradno glasilo Fiizkul-tumega odbora Jugoslavije. List bo začasno izhajal dvakrat mesečno to bo vso svojo pozornost posvečal organizacijskemu vprašanju fizkulture ta splošnim fteskultur-nim vprašanjem.
Obvestila:
Arhive ha drage pisane spomenike iz naše mredmo-osvo-bodilaae borbe crava|m»!
Pozivamo vse partizane ta partizanke — funkcionarje, ki vedo zb pisane spomenike ta arhive iz naše Mrodno-osvohoditaie borbe s fašističnimi okupatorji in domačimi izdajalci, da o njih sporoče: »Zgodovinskemu Oddelku Vojne oblasti IV. Armade«, ker se bo na podlagi teh pisanih virov napisala vojaška zgodovina naše borbe.
Naša narodno-osvobodilna borba je edinstvena v vsej naš; slovenski zgodovini. Poldrugo tisočletje smo robovaii samopašnim zavojevalcem, umirali za interese zemlje — lačnih tujcev. Poldrugo tisočletje je bila slovenska zemlja poprišče osvojevaini teženj nam sovražne tuje gospode.
Naša narcdno-osvobodUna borba je enkrat za vselej prekinila s to žalostno preteklostjo. Enkrat za vselj je z ogromnimi žrtvami prekrižala račuine fašistom im vsej reakciji. Enkrat za vselej je glasno in jasno povedala vsemu svetu, da bo na slovenski zemlji gospodar le Slovenec.
Ta borba ima ogromen pomen aa nas Slovence in Jugoslovane kakor tudi za vse ostale svobodoljubne, danes še zasužnjene narode. Potezah in dokazali smo. da sj je treba svobodo priboriti, ta to s težkimi žrtvami, ki so se marsikateremu zdele brezupne ta samomorilne. Ta štiriletna borba je preobrazila naš narod. Sključenost ta hlapčevska pohlevnost pred tujcem je izginila. Postali smo samozavestni m ponosni, ker se zavedemo, da smo prvi prižgali plamenico upora in se pod najtežjimi prilikami, gcSoroki, uprli okupatorju.
Naša dolžnost je dar.es, da obelodanimo prestane muke ta trpljenje te štiriletne borbe do vseh podrobnosti. Naj narod izve in z njim ves svet, koliko smo pretrpeli, koliko žrtev doprinesli za uničenje fašizma ta osvoboditev noše lastne zemlje. Ta naša borba mora postati trajen spomin ta neusahljiv vrelec za -vzgajanje naših bodočih pofcolenj.
Zategadelj pozivamo vse, ki vedo za kakršnikoli arhiv, propagandne brošure letake, časlopiiee, dnevnike, spomine, fotografije, sploh vse, kar se le najmanj tiče naše borbe, da feito pošljejo, odnosno o njih sporeče »5godov4nski@mu Oddelku Vojne Oblasti IV. Armade«.
Zgodovinski oddelek Vojne Oblasti IV. Armade
Za oškodovance pri eksploziji na ljubljanskem kolodvoru so zbrali delavci ta nameščenci tovarne Bonač 1379 lir.
Za tiskovni sklad »Delavske enotnosti« ep zbrali delavci Kemične tovarne v Mo-stah 2875 Ur. — Tovariši drugih podjetij, poanematjte ta zgled ter podpirajte svoje glasilo!
' Iniciativni odbor za ustanovitev strokovne zveze prosvetnih delavcev (SZPD) Slovenije sporoča upokojencem ta brezposelnem bivšim uslužbencem prosvetnih ustanov, naj prigteise svoj pristop v SZPD pri naši najboljši podružnici na kisuki šoli ali znanstvenem zavodu. Pristop je popolnoma prostovdljein. — Zvezno tajništvo SZPD,
Frančiškanska ulica 6/1.
Sodno in upravno uradništvo se organizira; v Zagrebu je imelo pretekli teden zborovanje z namenom, da se pouči o Enotnih strokovnih zvezah delavcev in nameščencev Jugoslavije tor da se organizira.
Zeniška železarna je dosegla velike uspehe zadnje čase po zaslugi udarniškega dela svojega delavstva. Narejeni so bili številni železni mostovi, med njimi tudi 35 m dolg železniški most ta so tako omogočili neposredno železniško zvezo na progi Zenica—Sarajevo.
Delo za popolno odpravo nepismenosti v Srbiji uspešno napreduje. Letos do maja je bilo prirejenih 1928 tečajev, M jih je obiskovalo 29.560 tečajnikov. Desetina tečajnikov je bila nad 40 let starih. V prejšnji Jugoslaviji je Mio 45 do 60 odstotkov prebivalstva nepismenega.
Protifašistično razstavo so priredili v ’ Petrov aradlnu. Razstava prikazuje fašistično strahovlado, nudi pregled osvobodilnega boja ta predoča delavce pri delu za obnovo.
PO JUGOSLAVIJI
Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo je bilo ustanovljeno 19. t. m. v Ljubljani. Ustanovni občni zbor je bil prava manifestacija naših kulturnih delavcev za čim tesnejše zbližan je med našo in sovjetsko kulturo. Spregovoril je tudi pesnik Oton Župančič. Med drugim je dejal, da se je v Sovjetski zvezi »ustvarilo mogočno sozvočje dela, znanosti in umetnosti« ta da je slovenska duša »od nekdaj hrepenela iz utesnjenosti in si iskala dopolnitve v slovanstvu«; osiromašeli M, ako bi bili še nadalje odtrgani od kulturnih vrelcev velikih slovanskih bratov. Za predsednika društva je bil Izvoljen Fr. Albreht; podpredsednika sta Fr. S. Finžgar ln Miško Kranjec, tajniki pa Mile Klopčič, dr. Cene Logar in dr. ing. Dušan Avsec.
Tudi Hrvatska za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo. V nedeljo je bil v Za-grbu ustanovni občni zbor Društva za kulturno sodelovanje Hrvatske s Sovjetsko zvezo. Za častnega predsednika je bil izvoljen Vladimir Nazor, pesnik, za predsednika pa A. Avgustinčič, kipar.
Minister za kmetijstvo tov. J. Hribar je obiskal Slovenske gorice. Na sestanku v Ljutomeru je razpravljaj tudi z viničarji, ki so doslej živeli v silnem pomanjkanju. Prebivalstvo je zelo osiromašeno zaradi roparskega gospodarstva Nemcev med vojno.	-
Prvi kongres protifašističnih žena Jugoslavije se Je začel 18. t. m. v Beogradu. Kongresa so se udeležile tudi zastopnice ženstva iz Sovjetske zveze, Bolgarije, Madžarske, Italije, Albanije itd. Dobro so zastopane vse federativne eddnice nove Jugoslavije.
Prvega kongresa protifašistične mladine Balkana 8. julija se bo udeležilo 500 delegatov vseh balkanskih držav. Kot priprava za kongres je bilo od 18. do 22. t. m. v Beogradu konferenca in na nji so sprejeli načrt za kongres.
Obnovitvena dela v Sloveniji naglo napredujejo, tako da je železniški promet na glavnih progah že skoraj povsem reden. V torek je bil obnovljen tudi železniški promet med Ljubljano ln Jesenicami ter Boh. Bistrico brez prestopanja. V sredo je bU vzpostavljen civilni brzovozni in tovorni promet na vseh železniških progah v Sloveniji, kjer so že dotlej vozili redno vlaki.
Za gospodarsko obnovo Prekmurja. Ta najbolj Izrazita kmetijska slovenska pokrajina je med vojno silno trpela. Ob priliki svojega nedavnega obiska Prekmurja je kmetijski minister Narodne vlade tov. Janez Hribar izdal nujne odloke v pomoč najbolj prizadetim kmetom. Nemci ln Madžari so Izvozili Iz Prekmurja približno 20 tisoč glav govedi, 6000 konj, 8000 prašičev, 4000 vagonov krompirja, 2000 vagonov žita, 40 vagonov masti Itd.
g in pol milijona din škode na šolskih in kulturnih ustanovah so napravili Nemci ln Madžari samo v ljutomerskem okraju, kakor je bilo ugotovljeno nedavno na učiteljskem sestanku. Učiteljstvo bo moralo premagati mnoge težave, preden bo popravljena vsa škoda ln omogočeno neovirano vzgojno in prosvetno delo.
Velenjski premogovnik zopet obratuje. Proizvodnja se je dvignila že na 300 ton premoga na dan. Prav tako je bila proizvodnja zelo povečana v Zabukovicl pri Žalcu.
Ljubljanski obrtniki so v nedeljo zborovali prvič v novi Jugoslaviji. Zborovanje je pokazalo, da se naši obrtniki zavedajo svojih nalog v novi državi ter da bodo morali napeti vse sile za obnovo. Med vojno so zelo trpele številne delavnice. V predvojni Sloveniji je bilo okrog' 20.000 obrtnikov, ld so zaposlovali približno po 12.000 pomočnikov ta vajencev. O sedanjem stanj« zbirajo podatke. Pri gospodarski obnovi domovine bo Imelo naše obrtništvo t®-redno pomembno vlogo. Obnova obrtniška delavnosti je mogoča le s smotrnim načrtom,' pri čemer bo treba predvsem upošte-vati misli, ki jih je povedal v svojem govoru podpredsednik centralne vlade tov. Edvard Kardelj.
Zložljive lesene hiše izdelujejo v Ajdovščini za pogorelce. Zložljive hiše bodo ime-le po 2 sobi ta kuhinjo. Kmalu bo izdelanih 900 hiš.
Savinjski splavaril bodo zopet plovtB les v vzhodne pokrajine države. Zdaj je pa pripravljenega okrog 550 kubičnih metrov lesa, M bo prepeljan po železnici s Šmartnega ob Paki v Vojvodino za stavbne namene.
Obnovljen železniški promet med Zagrebom ln Beogradom. Glavna železniška proga med Zagrebom in Slavonskim Brodom je med vojno najbolj trpela in promet med Beogradom in Zagrebom je bil zdaj lahko vzpostavljen le po slavonsko-podravski železnici do Osijeka. Vožnja med Beogradom, tn Zagrebom traja 15 ur.
Žitnica Jugoslavije, Vojvodina, nam bo dala že letos skoraj toliko pridelka kakor v mirni dobi. To je predvsem zasluga požrtvovalnega delovnega ljudstva, M je napelo vse sile, da bi bilo kljub vsem težavam obdelane čim več zemlje ter popravljena ogromna škoda. Do 1. junija je bilo obdelane 95 odstotkov plodne zemlje. Preteklo jesen je bilo obdelano (za setev ozi-mine) 18 odstotkov zemlje, vso drugo zemljo so pa obdelali spomladi.
Eden največjih mostov v Jugoslaviji, čez Donavo pri Novčm Sadu, je bil nedavno izročen svojemu namenu. To delo je zopet lep uspeh udamištva zavednega jugoslovanskega delavstva.
Uspešna obnova na Hrvatskem. Obnovljeni so bili premogovniki v Hrvatskem Zagorju in proizvodnja razveseljivo narašča* Obratovanje premogovnikov je tudi pospešilo obnovo železniškega prometa in industrijske delavnosti. Znana tovarna Tivar v Varaždinu je v nekaterih oddelkih že presegla predvojno storitev.
Enotnih strokovnih
flelascev nantoSčenoer Btoeetijft. Uredništvo to nanesti I4obljan#i Miklošičeva 22-H. tal štev, 4*38.
to ki pcfousdno podpimiti vsi č&aoL