Izhaja v Trstu J
uokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne spreje-
TELEFON 18-67.
» Glasilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu
Organizacija narodno-so-cijalnih železniških uslužbencev na Češkem.
Minolo nedeljo je naša organizacija imela čast pogostiti poleg državnega poslanca Klofača, tudi d'ž. posl. Burivala, ki je ustanoviteli in vodja močne organizacije železniških u-lužbencev na Češkem (Zemska Jednota zriz-ncu drah v kral. beškem). Ta najmočnejša deželna organizacija svoje vrste je v vsakem pogl< du vz»rna in dokazuje, kako skrb gojijo narodni soeijalisti na Češkem za dobro uspe-*anje iste in izdatno pomaganje svojim členom. Socijalni demokrati se sicer tudi tam iz konkurenčne zavisti zaganjajo proti narodno-socijalni organizaciji, ali ravno moč iste dokazuje, kako se delavstvo iste drži, dokaz to, da je velt-koristna in bolj izdatna, nego socijalno-demokratična organizacija.
Da dobimo mali pojem o moči organizacije narodnih železniških uslužbencev na Češkem, nai navedemo nekoliko statističnih podatkov iz letnega poročila te organizacije v 1. 1907.
Pripominjamo, da to poročilo je naravnost klasične vzornosti. Iz njega odseva v8e delovanje organizacije do najmanjših Podrobnosti; zasledovati je mog če, kam 1® šel i najneznatnejši znesek. Kbkor v©mo, je v tem pogledu drugje nekam drugače.
Članstvo organizacije je znašalo koncem 1. 1907 nič manj nego 17.085 železniških uslužbencev, število to, ki vzbuja rešpekt i nasprotniku. In to število rase od dne do dne, kar je pač najboljši dokaz, kako zaupanje uživa pn stanu železničarjev ta organizacija, to je ono zaupanje, ki izvira iz resničnih koristi, ki jih ista doprinaša delavstvu.
Impozantno naraščanje števila članov organizacije je razvidno iz sledeče tabele, pri čemur pripominjamo, da trnja organizacija še le 10 let:
Koncem 1. 1898 . . . členov 138
• v	„ 1899		1.470
v	„ 1900	*	*	*	M	2.706
	m 1901	... „	4.661
	„ 1902	*	*	*	J?	6.122
	1903	... ,,	7.464
)>	„ 1904		8.860
	„ 1905	. . . ,,	10.523
	„ 1906	* * * >>	13.860
„	„ 1907 ...	„ ,,	„ 1908 računa se na podlagi dosedanjih po-			17.085
4atkov			-23.000
PODLISTEK.
Oslova štorija v Bosni.
('eški spisal: Jaroslav Hašek.
Na mejah Bosne-in Srbske nahaja se avstrijska trdojavica. Spodaj, še v Bosni, je vas Črna Bara in pri njej je bunar, vodnjak, kamor so bodili z avstrijske trdnjavice po vodo. Pošiljali so tja po vodo .osla s podčastnikom in dvema vojakoma. Osel je nosil mehe z vodo in, je bil militarist.
Kdor namreč ni imel na sebi avstrijske Uniforme se ni smel oslu približati, če so vojaki za mehe vodo zajemali z bunara.
Tedaj je brcal, rigal in grizel, kratko in malo kazal je nekako sovraštvo proti čakširom, hlačam Bušnjakov, čemur se seveda ni mogel čuditi nobeden razsoden človek, kajti osel je živel na trdnjavici že nekoliko let, v njenem okrožju se je tudi veselo in svobodno sprehajal.
Po noči pa je v hlevu stražil mejo.
Kakor He je namreč kaj na srbski strani ganilo tedaj je začel mili in pridni osel strašno rigati, dokler ni probudil po-®adke. Ž njim vred je delal naj večji šunder pe-
Kako veliko uradno delo treba premagati v taki organizaciji, o tem najbolj priča število vložnega zapisnika, v katerega ss vpisuje vsa korespondenca podružnic na matico in matice same. V letu 1907 je to število naraslo na 8075, poleg tega je bilo v dobi pasivne rezistence v oktobru 1907, vprizurjene pri privatnih železnicah, odposlano nad 650 ekipresnih dopisov, telegramov itd., tako, da prejšnje število rase na 8725 ! — Koledar železniških uslužbencev, kateri je bil 1. 1907 izdan za 1. 1908, je dosegel 10.450 odjemate-ljev. Najbolj zadovoljiv pojav je seveda finančno stanje. Leta 1907 je denarni obrat organizaci e znašal K 516.325 98, dispoz:cijski fond organizacije pa znaša K 30 212 93. Gotovo imponujoča statistika.
Se nekoliko številk, ki naj ilustrirajo moč te organizacije 1
Pravovarstveni urad, v katerem deluje več odvetniških moči, specializiranih v železniško-pravni stroki, je posegel 1. 1907 v 720 uluč£yih za splošni trošek K 8484 52
Konsumno društvo, nad katerim razpolaga železniška organizacija je imelo 1. 1907 lep obrat K 754.079'15. Organizacija ima tudi svojo posojilnico, zadrugo z omejenim poroštvom ki je istega leta dosegla obrat K 116.588’79.
Že te cifre dokazujejo, da se gre tu za močno organizacijo. O uspešnem delovanju iste na gospodarsko-mezd-nem polju pa hočemo drugič poročati.
Kakor je bilo sklenjeno na nedeljskem popoldanskem sestanku N. D. O., pri katerem je referiral poslanec Buriv&l, se v Trstu kmalu skliče shod železničarjev, ki naj položi temelj k pristopu naših železničarjev k tej močni organizaciji, ki stremi za tem, da združi pod svoje okrilje vse dosedaj zapostavljeno slovansko železničarsko na Avstrijskem. Vže iz gori navedenega sledi, da si smemo šteti v veliko zadoščenje združitev s tako organizacijo, kakršna je češka organizacija železniških vslužbencev.
Češko drž. posl. Klofni In Bufluol v Trstu, SOStO „N- D- 0 “
Nestrpno pričakovana prispela sta zastopnika bratskega nam češkega naroda v Trst kakor gosta „N. D. O." Drž. poslanec tov. Klofač prišel je že v soboto zvečer, dočim je državnozborski poslanec tov. Bufival, zadržan shodom na Budjejo-vicah, prišel šele v nedeljo dopoldan.
Na čast milim gostom priredila je N.
telin kantinerja, ki se je tekom časa popolnoma užil vojaškega duha.
Kadar so se ponoči peljali kmečki vozovi na srbski strani, tedaj se je spravil petelin na petje in tako so živeli vsi varno na tej trdnjavici, kajti stražila sta jo osel in petelin.
Živeli so v strahu božjem. Kar na enkrat pa se je pripetil slučaj, ki je popolnoma uuičil mir cele posadke, mir okraja in spravil deželno upravo Bosne v veliko razburjenost. Predmetom te vele-izdajske afere je bila koza Branka Nušiča.
II.
Prej nego preidem k pravemu pripovedovanju te veleizdajske afere, pri kateri oledeni kri vsakemu dobremu državljanu, dovoljujem si na kratko spregovoriti o Bosni in Hercegovini ia sploh o okupiranih deželah, kot je to razkladal en moj prijatelj nekemu Francozu :
„Avstro-Ogerska se deli v Avstrijo in Ogersko in okupirane dežele.
Te zopet se delijo v Bosno, o kateri se ne sme govoriti, in v Hercegovino, o kateri se sploh ne sme govoriti. Potem pride Novi Pazar, o tem se tudi ne sme govoriti
„In dalje ?“ je rekel Francoz. „0 tem
D. Ch v soboto zvečer v gledališčni dvorani »Narodnega doma** sijajen delavski večer. Že zunanja slika ki jo je nudila velika dvorana, je bila kaj slikovita. Do zadnjega kotička napolnjena s skoro samimi delavci. Na ospredju odra razvit nsš simbol, modra zastava N. D. O. v znak narodne žalosti radi nedolžno prelite krvi v Ljubljani, v črno ovita,,. Na odru en pevski delavski zbor. A vse okoli navdušenje, ki se je v kratili povspenjala do prave ekstaze...
Ko je v dvorano stopil drž. posl. tov. Klofač, spremljan od odbora „N. D. 0.“. ga je pozdravil vihar navdušenja, ki si je dajal izraza v „nazdar“ klicih in mahanju robcev. Tam, pod našo zastavo, je sel tov. Klofač, nakar je predsednik tovariš dr. Josip Mand č vstal in v imenu „N. D. O." prisrčno pozdravil milega gosta in ga predstavil občinstvu, ki je kakor en mož vstalo se svoiih sedt-žev in gosta zopet viharno aklamirilo. Ko se je ta vihar nekoliko pomiril, je predsednik dr. J. Mandič v krasnem govoru izrazd radost, da nam je dano pozdraviti poslanca Klofača kakor zastopnika čilega češkega naroda in kakor zastopnika ponosnega češkega delavstva. ,Ko nam je obljubil — je dejal govornik — da nas obišče dne 27. t. m., nismo vedeli, da bo mt-j tem časom naša mila domovina okrvavljena. Naš mili gost je prišel k nam v težkih časih, po krvoprolitju v Ljubljani, in zato se mi temveč nadejamo pomoči od njega in njegovih somišljenikov. Poslanec Klofač je prišel v Trst, dasiravno besni v češkem deželnem zboru furor nemške obstrukcije.
Prišel je v Trst, da položi prvi kamen za hram (ieško-slovenskega, slovanskega delavskega bratstva. In tukaj je dr. Josip Mandič v vznešenib besedah se spomnil razvoja češkega industrijalnega življa, češ-škega naroda, ki je pomočjo svojega naravnega instinkta, svoje železne volje in svoje velike etične podlage se razvil iz peščice ljudi, ki je lahko »stajalapod eno streho1*, do močnega leva, strah in trepet nasprotnikom Slovanstva, a ponos in tolažba za vse nas, majhne in potlačene Slovence. Razpravljal je o potrebi koucen-trecije vseh slovanskih delavskih elementov in napil posl. tov, Klofač-u, kakor zastopniku idej, ki nam odprejo novo obzorje kot Slovani, kot delavci!
Občinstvo je burno aplavdiralo govorniku, na kar je vstal in spregovoril posl. Klofiič. Ovacije, ki mu jih je prirejalo občinstvo, so	se vsaki	čas ponavljale.
Govornik je moral takorekoč paziti na hip, ko se je vihar	ovacij nekoliko
dalje se tudi ne sme govoriti", končal je prijatelj svoje predavanje.
III.
V Orni Bari je živela zadovoljno koza Branka Nušiča, katera je po naklonjenosti usode preživela pred leti ono giozno katastrofo, ki je doletela vse koze v Bosni in Hercegovini. Deželna vlada je namreč posekala gozdove in potem se je zmislila, da so tega vničenja gozdov krive koze. Te ničvredne živali oglodavajo grmovja in drevje. Deželna vlada je torej izdala ukaz, da se morajo do gotovega roka vse koze v Bosni Gercegovini snesti, sicer da bodo lastniki koz postavljeni pred vojaško sodišče.
Branko Nušič je rešil svojo kozo s tem, da jo je peljal onstran meje. Ko pa je bil ukaz od vlade razveljavljen, ker je bratrancu nekega načelnika deželne vlade zdravnik predpisal, da mora piti kozje mleko izpod Sarajeva, pripeljal je zopet Branko Nušič svojo kozo na bosansko ozemlje.
To je bila jako prebrisana žival, ki je spoštovala ukaz deželne vlade in ni oglodavala grmovja in drevja, na kateri zločin je razpisana v Bosni in Hercegovini kazen smrti. Koza ne more rekurirati in v Bosni bi ji to tudi presneto malo koristilo. Koza Branka Nušiča je tedaj spoštovala
polegel, da je nadaljeval svoj govor. Govoril je češki, vendar so ga naši delavci prav dobro razumeli, ka ti komaj je z govorom dospel do kake vzvišenejše točke, komaj da je zakhučil kak stavek, že je zopet začelo vršeti po dvorani. Govornik je dejal, da mu imoonira način, kakor se ga je vsprejel •. Dalje je dejal, da je ravno delavstvo moč Slovanstva. Nekoč se tega ni razumelo. Boj za narod je v prvi vrsti stvar delavstva. »Delavec ima dolžnost — je dejal — biti se za narod, ker narod je on, in se torej bije za-se. Sovražniki naši razpolagajo s kapitalom in so organi rirali tega. Mi pa imamo le roke in moramo roke organizirati!“
Povedal je, da so imeli češki delavci vedno pred očmi slovansko narodno socialno organizacijo — slovansko internacionalo. Priporočal je, naj bi se slovenski in češki delavci medsebojno obiskovali. Priznal je, da ima naša „N. D. 0.“ — čeravno je še mlada — dobro in trdno podlago. — Trst in Praga da imata za Slovanstvo največi pomen. — če pa hočemo nekoč stati trdno na svojih lastnih nogah, tedaj si moramo vstvarti slovanski socijalizem, kajti socijalna demokracija nam le veže roke, mesto da bi nam pomagala do enakopravnosti! Slednjič je izrazil nado, da se vse slovansko delavstvo združi pod zastavo narodnega socijalizma
Seveda zopet ni bilo ni kraja ni konca ovacijam, ko je govornik zaključil svoj govor.
Na to je tov. predsednik pozdravil prisotne brate Čehe — mej njimi dr. Moravca — in zas’opnike podružnic „N. D. 0.“ v Puli, v Biljah in v Ajdjvščini, kakor tudi zastopnike v Brdih se vstanov-ljajočih podružnic ,,N. D. 0.‘* Posebno je občinstvo aklamiralo, ko le predsednik izrekel pozdrav prisotnim Ricmanjcem.
Na to so še govorih : drž. posl. dr. Rybaf, podpredsednik „N. D. 0.“ tov. Jaklič, tovariši Kodela, Josip in lian Bufon, na kar je predsednik dr. J. Mandič zaključil oficijelni del tega prekrasnega sestanka.
Ves večei sta se pa mej govori vrstili v petju narodnih pesmi pev. dr. »Ilirija** in pa pevski zbor »Čitalnice** pri sv. Jakobu, ki sta kakor navadno izvršila na sijajen način svojo nalogo.
Pozno v noč smo se razšli in komaj pričakovali naslednjege dna, da se podamo na
veliki shod v dvorani »Narodnega Doma**,
ki se je vršil v nedeljo, dne 27. septembra t. 1. ob 10. uri in pol pred-poludne. »jSdinost** imenuje ta dan »velepomemben dan »Narodne delavske Orga-
postave. Dvanajst let sojo zapeljevala drevesa in drevesca nasajena na stroške dežele.
Skušnjava je bila včasih grozna, toda koza je vedno zamrmrala svoje kategorično : ^Ne smem", dobro vedoč, da živi v deželi vojaške uprave.
Dvanajst let je lepa doba, posebno če uvažuiemo, da so navadno koze bitja slabejšega karakterja.
Nekarakternih koz se potepa mnogo po gričih vseh dežel, ni treba da bi to bila ravno Bosna ali Hercegovina.
Toda koza Branka Nušiča se je pošteno klatila po strminah in skalah.
Često so se ji cedile sline po gobcu, ko je videla zelenjavo mladih drevesc, toda njena poštena državljanska krepost je veduo zmagovala. Kadar tako veleva deželna uprava v Bosni, niti koza ne sme biti sladkosnedna. Dvanajst let se je vzdrževala. Bila je to uzorna žival.
A tu se je pripetilo nekega doe, da je bilo mecesnovo drevesce pri trdnjavi, vsajeno pred nekoliko leti v spomin okupacije Bosne in Hercegovine črez noč oglodano. Gnusni zločin je bil odkrit zjutraj ob 5. uri in ob šesti uri so peljali vklenjenega Branka Nušiča k okrožnemu sodišču.	(Dalje)
nizacije" ! In reg je bil to za nas in ža razvoj naše organizacije velepomemben dan. „Edinost“ pravi nadalje, da je bil ta dan položen temeljni kamen vzajemnosti češkega in slovenskega delavsta, in sicer ne le teoretične, ampak tudi praktične vzajemnosti. O tem bo še govora. Za sedaj — na tem mestu — podamo le v glavnih obrisih kroniko tega velepomembnega shoda.
Shoda se je vdeležilo ogromno, impozantno število delavcev. Dvorana in galerija sta bili natlačeni do slednjega najmanjega kotička. — Shod je bil sicer napovedan že za 10. uro predpoludne, ali čakalo se je več nego pol ure, na prihod češkega državnega poslanca tovariša B u f i v a 1 a. Shod je otvoril tovariš predsednik N. D. 0.“ dr. J. Mandič, ki je občinstvu najprej predstavil milega gosta češkega drž. posl. tov. Klofača. „Posl. Klofač — dejal je govornik — je izrekel včeraj na komersu važno besedo, češ, ako bi se socijalna demokracija zares ravnala po načelih svojega velikega učitelja Marka, potem bi bila ista dobra tudi za nas. Ali temu ni tako ; za to treba postaviti se na svoje noge. Rekel je tudi, da mi Slovani imamo le roke, te treba torej organizirati. Nadalje, da imata Trst in Praga velik pomen za Slovanstvo. To je vse gola resnica. Jaz nadovezanjem še to, da bode naš narod le tedaj zmagal, ako zmaga ljudstvo, to je demokratična in socijalna ideja. V znamenju tek skupnih nam idej je posl. Klofač prišel k nam in mi pozdravljamo njegov prihod, kakor začetek ožjih stikov med češkim in slovenskim delavstvom.
Posl. Klofač je, viharno aklamiraD, izvajal v poljudnem, lahko umevnem češkem govoru približno sledeče:
„.Taz sem Čeh, a vi ste Slovenci! Jaz govorim češki, a vi govorite slovenski. Vendar, dasiravno je mej češkim in slovenskim jezikom nekoliko razlike, sem prepričan da me bodete VBi razumeli, Kajti: kar ne bo razumelo uho, bo razumelo srce!"
Na to je nadaljeval : Kar ste pred letom začeli v Trstu, začeli smo mi na Češkem pred 11 leti. Internacijonala je bila tudi pri nas, ali prišla je v roke Židom. Vrhovni poveljnik iste, dr. Adler, je izšil iz nemškega radikalno nacijonal 'nega taborja. Mi pa hočemo, naj nam komandira lastni človek. Naša češka organizacija je sedaj jako močna. Kak je naš program ? Mi smo idealisti, ne utopisti. Socijalno vprašanje pojmujemo tako, da treba skrbeti za razvoj bližje bodočnosti. Teorija proletarizacije in konečne revolucije ne zadostuje potrebam delavstva. Kako se bodo reševali problemi danes sto let, to prepustimo našim unukom ! Za nas je pa bolj važno, da prevdarimo, kako in s kakimi sredstvi se bodemo danes ohranili. Razdelili smo ekonomični ideal od soc. ideala. Glede prvega smo si vzeli za vzor Angleško, da čim prej še v današnjem socijalnem razmerju dosežemo čim najboljše pogoje. Ideal socijalni je nekaj drugega : ni smeti zamenjati oba ideala. Ta drugi tiči v notranjosti človeka. Dokler mi sami ne bomo boljši, nam zunanja forma, pod katero živimo, monarhija, republika ali socijalistična država, malo pomaga. Stre-miti moramo po notranji revoluciji človeka, da postanemo boljši. In nacij onalna ideja, ta najvišja etična ideja, nas k temu izo-brazuje. Za to je nacij onalna #deja eminentno socijalna. V nas Cehih je narod, ki je bil k smrti ubit/vstal od mrtvila in se prepodil. Zakaj ? Radi onih žrtev, za kajere daje moralno silo nacijonalna ideja.
Prava demokracija ne obstoja, kjer ne obstaja rešpekt do dela.
Nikak stan ne sme reči: od nas živijo vsi. Resnica je, da eden živi od, drugega. Ako se ednemu slabo godi, trpi tudi drugi. Slovani so večinoma delavski narod; delo treba nam organizirati. Nemec je mogel napredovati proti jugu, Italijan proti severu le zato, ker delavci niso bili organizirani. Sila slovanskih narodov bo obstajala v organiziranem delavstvu. Socijalna demokracija je hotela tudi nas organizirati, zalitevaia je pa vse od nas, za nas ni storjla nič. Kaj je ista storila proti neenakosti narodov na vseli poljih ? Nič. Kaj je ista storila za Vas v Trstu, ki se borite vse 25 let za eno borno slov. ljudsko šolo'-'Zopet nič! Slov. delavca n. i pr. kar brutalno iztiravajo iz Nemškega. Socijalna demokracija se ni nikdar ganila. Zato smo si rekli : postavimo se na lastne noge. Kdor je proti narodu, je proti delavstvu. Boriti se za svoj narod, pomenja za delavca : boriti se za-se.
Smo socijalni in internacijonalni, če je treba, v boju proti kapitalu, ali narodni — makar fanatiki v izbojevanju narodnih pravic.
Govornik poživlja inteligenco, naj gre
k narodu, k ljudstvu. Ne pa delati tako, kakor nemški liberalci.
— Tudi pri nas je liberalna inteligenca v tem pogledu grešila. Treba iti k ljudstvu. Inteligenca mora delati za zboljšanje ljudstva, za organizacijo istega. Organizacija ima velik moralni namen. Človek identificira svojo čast z častjo družbe in to vzgaja in povznaša človeka.
Nekaj o Ljubljani ! Naša monarhija je — Nemec’ in Madjar. Krivda tiči v anarhiji med Slovanstvom. Dolžnost naša pa je, da se ekonomično emancipiramo. Treba organizirati konsumente, v prvi vrsti proti nemškemu producentu.
Trst ima za Slovanstvo velik pomen in zlasti Čehi se tega zavedajo. Trst je predmet svetovnega boja, Nemčija mora delati ekspanzivno politiko: hiperproduk-cija prebivalstva in industrije jo silita isti; tej ekspanziji smo na poti mi, Čehi in Slovenci. Zato je boj proti nam največji. Drang nach Osten je večji nego si mislimo. Nenoško-židovski kapital v Trstu je pijo-nir za pruskega kralja. Naša monarhija ne umeva nevarnosti, ona je dosedaj delala v lastno pogubo.
Nočemo inferiornih in superiornih narodov. Hočemo biti enaki med enakimi. In v to nam pomore emancipacija našega delavstva. Nasproti francoskemu temperamentu, angleškemu praktičnemu in nemškemu doktrinarskemu socijalizmu postav-liamo slovanski socijalizem srca in bratstva, ki bo še igral veliko svetovno vlogo.
Viharno, ogromno, navdušeno ploskanje je sledilo govoru posl: Klofača. Na to je pa tov. predsednik dr. J. Mandič predstavil občinstvu češkega državnega posl. Burivala, ki je bil mej tem dospel v Trst in nrišel naravnost na shod. Občinstvo ga je burno aklamiralo.
Posl. Burival je pozdravd shod imenom močne češke železničarske organizacije, kateri on predseduje in ki šteje 23.000 organiz:ranih členov. Piišel je rade volje v Trst, da bi tu položil temelj k skupni organizaciji železničarjev. Kajti njegovo stremljenje je organizirati vse slovanske železničarje na Avstrijskem.
Predsednik dr. Mandič je omenil ve-lepomembnost priklopljenja naših železničarjev k češki organizaciji. Ko se to zgodi, bomo drugače govorili s kamarilami na železnicah.
Tov. podpredsednik- Jaklič se je kakor železničar spominjal žalostnih izkuženj železničarjev pod socijalno-demokratičnem vodsvom. Pozval je tovariše, naj se lotijo organizacije. Za njim je še govoril Slavoj Škerlj ki je v jedrnatem govoru poživljal slovenske delavce, naj se pridružijo gibanju močnega češkega delavstva, kajti samo na ta način bodo občutili našo moč ne samo kapitalisti ampak tudi avstrijska vlada.
Dr. Mandič se je v zaključnem govoru zahvalil obema govornikoma. To priliko je porabil tudi, da se zahvali za izraz simpatij, izraženih od češkega delavstva povodom obletnice N. D. O. Predlagal je pozdravni telegram zahvale in solidaritete vodstva na Češkem.
Na to je še v lepih besedah poudarjal zgodovinski pomen tega dneva, ko so se sklenili prvi stiki med češkim in slovenskim delavstvom. A na to je ob viharju ovaciji zaključil shod, na kar se je občinstvo mirno razšlo.	_
Popoldne ob 4. uri je posl. tovariš Burival govoril železničarjem, v dvorani N. D. O .S tem posvetovanjem se bavimo na drugem mestu.
fi\\ so konsumne zadruge res koristne, oziroma nevarne?
Konsumne zadruge so med vsemi zadružnimi oblikami dosegle največjo popularnost in je ni dežele ali kraja, kjer se ne bi bilo že skušalo vstanoviti kako kon-sumno zadrugo ali „magazin“. Statistike modernih držav nam dokazujejo s številkami, da je ne samo relativno, ampak celo absolutno od vseh zadružnih vstanovitev, največ konsumnih zadrug.
Ali so konsumne zadruge res koristne ? Imajo li prav delavci, ki se posebno v zadnjemu času z vedno naraščajočim navdušenjem zbirajo okoli konsumnih zadrug ? Ali narobe ? Imajo li prav „meščansbi“ krogi in poglavitno trgovci, ki označujejo taka početja kot a priori zelo riskantnimi in popolnoma nepotrebnimi ?
Ni dvoma. Konsumne zadruge izvirajo iz potreb, ki zopet izvirajo iz današnjega pomanjkljivega gospodarskega reda, iz krivične in neednake razdelitve narodnega premoženja, katera obvladuje današnjim narodnim gospodarstvom. — Namen konsumnih zadrug je zelo ednostaven. Iste nakupujejo svojim članom blago na debelo,
da ga potem prodajajo istim svojim članom na drobno. V tem zunanjem delovanju tiči velika misija, ki je
tekom zgodovinskega razvoja povspela pri-dobninske in gospodarske zadruge do nekakega univerzalnega „zdravila‘‘ današnjega kapitalističnega sistema. Končni smoter vsakega zadružnega gibanja namreč je, ublažiti veliko neednakost, ki obstoja v razdelitvi narodnega premoženja. Pod geslom „samopomoči“ združiti razvlaščene sloje v svrho, da se tudi njih stori deležne ugodnosti kapitala. Radi tega s^u" šajo konsumne zadruge omogočiti tudi neposedujočim posameznikom iste prednosti. ki jih imajo kapitalisti od tega, da morpjo kupovati direktno od producenta, da se jim torej ni treba posluževati posredovalnih trgovcev.
Je li to res potrebno ? Pomisliti treba m-ed vsem, da živimo v dobi, ko se nenrestano draže vse živlienske potrebščine. Moka je vsak dan dražja ; kava. sladkor, riž prav tako .... Pomisliti ie treba nadalje, da ie delavec navezan le na svojo mezdo. Kakor hitro se podraži ena ali druga življenska potrebščina, občuti to tokoi delavčevo skromno' gospodarstvo. Vsako nodraženje pomenja kakor za vse tako tudi za delavca povečanie njegovih izdatkov. Kie r>a iskati nadomestila z novim dohodkom ? V boiu proti delodajalcu za zvišanje mezde,? To je gotovo koristno, toda večkrat le hinnega efekta. V parlamentarnem boju proti carinskim tarifam ? 'Po je tudi nenrecenljive važnosti, toda vsaj uri današnjih razmerah neodločilno.
Kaj je treh« torej storiti? Orcanizi-rat.i k o n s u m. Poceniti vse pridelke in izdelke stem. da se odstrani vse postranske in nepotrebne stroške, ki niso direktno zvezani s produkcijo, ki pa uphvaio na pridelke in izdelke kakor carinski davek, s tem, da umetno nodražujejo iste.’ V današnjem gospodarskem redu vrinila sp ie namreč med izdelovalca in pridelovalca že cela vrsta posredovalcev, preživnikov, veletrgovcev. špekulantov, potovalnih agentov, akviziterjev in vsak od teh stremi za tem, da bi dostojno vzdržal sebe in svojo družino. Jasno je torej, da se vsak pridelek podražuje vsaj za znesek, ki ie potreben, da se oskrbi vse te posredovalce.
Pr-'ti temu vstajajo konsumne zadruge. Iste hočejo dobavljati svojim članom pristno, nepokvarjeno blago po zmerni, kolikor le mogoče -nizki ceni in na koncu leta še razdeliti č’sti preostanek (dividendo) svojim članom, to ie svoto. ki »e je prihranila « tem, da ni b'ago šlo skozi dve. tri in več rok, ampak neposredno od pridelovalca h konsumentu, ali vsaj od veletržca h konsumentu. To je veliki gospodarsko-sociialni pomen konsumnih zadrug.
K»ko je pa v praksi ? Reklo se je pred kratkim časom : Konsumne zadruge ne dajajo svojim članom one udobnosti in koristi, ki jim jih dajejo trgovci. Vrednost konsumnih zadrug za delavsko gospodarstvo je — problematično. Ali ie to res ? S tem se hočemo baviti v nrihodnji številki.	Konsument.
Politični razgled.
Delegacije.
Po poizvedbah Budimpeštanskega ..Pester Lloyda“, se bosta delegaciji konstituirali še pred 8. oktobrom. 8. oktobra iih cesar sprejme in bere prestolni govor. Za predsednika avstriiske delegacije bodo izvolili najbrže viteza Madeyskega. Najvažnejši predmet razpravam bo Bosna. Baron Burian bo baje predlagal, nai se ondi osnujejo okrajna zastopstva. Hrvaški poslanci bodo pri tej uriliki ustavno vprašanje docela prinesli na dan, da bodo mogli novdariti svoie državnopravno stališče. Ogri bodo z Burianovim načrtom zadovoljni. Šlo bo tudi za voiaška vprašanja, zlasti povišanje novincev. Predsednik ogrske delegacije bo grof Zichy. Tako „Pešter Llovd“.
Mi pa trdnd upamo, da se bo v avstrijski delegaciji govorilo tudi o drugih stvareh — in da se ne bode opustilo prilike opozoriti slavno skupno vlado na simpatije, ki si jih ie c. kr. avstrijska soldateska pridobila pri slovanskih narodih se svojimi zadnjimi — krvnimi nastopi.
Domače vesti.
Pomagajte, „baraka“ gori! Nedeljski „Lavoratore“ prosi, roti in zaklinja svoje sodruge, da naj mu priskočijo na pomoč z denarnimi sredstvi, ker drugače bodo tisti, ki so garantirali za list močno oškodovani. Nam se pa dozdeva, da ne
more bit^ stvar tako nevarna, vsaj so vendar socialistični agitatorji vedno kričali o neizmernih „bogastvih“ sodrugov Škabarja in Pagninija. Obljubovali so, da bosta ta dva gospoda sezidala na lastne stroške delavske hiše in celo „Delavski dom“.
Tudi,,Delavski list“ je predminulo nedeljo priredil neko slavnost v svojo korist.
Sodrugi, iščite denar pri tistih ki so vam ga pred volitvami obljubovali, ne pa pri delavstvu, ki ga sploh nima. To je nasvet, ki Vam ga dajemo.
Resnica jit%bije v oči. V predzadnji štev. „Narodnega delavca" smo poročali o terorizmu, ki se vrši pri delavcih na progi juž. železnice. Gospod sodrug Škrjanc se je čutil radi tega tako užaljenega, da se je pritožil na višjem mestu pri svoiih predstojnikih in zahteval stroge preiskave, da. bi mogel, za slučaj ugodne rfešitve iste, sodnijsko postopati proti uredništvu našega lista.
Prošnji g. Škrjanca se je tudi v polni meri ugodilo in prišlo je do zaslišanja vseh delavcev, ki delajo na progi, pri katerem seveda g, Škrjanc ni smel ‘biti navzoč. No, izid te preiskave ni bil povo-Ijen za Škrjanca in priganjača Pečar-ja. Cela vrsta delavcev je potrdila to, kar smo mi pisali o terorizmu in neki delavec! je še celo izpovedal, cla se mu je žugalo/ da ako ne plača za socijalno demokratično organizacijo, se ga bode vzlic temu, da dela vže več let na železnici, zapodilo z dela. Proti Škrjancu sicer niso mogli nastopiti. tem bolj pav proti priganjaču Pe-' čar u. Izgovor, da g. Škrjanc ni imel tukaj svpje roke in da ni vedel, kaj se dela z njegovimi delavci, ni opravičen, ker Pečar bi se brez vednosti njegove ne bil upal tako terorizirati in šikanirati delavce. Sicer je pa nastop driavcev proti Škrjanču. ko je moral bežati, dovolj dokazal. ' koliko spoštovanja vživa med njimi.
Na nedeljskem shodu N. D. O, smo opazili tudi nekoliko najbolj zagrizenih slovenskih socijalistov, kateri so navdušeno ploskali poslancu Klofaču. Tudi vesel pojav , za nas.
V sili vrag še muhe žre, Sodja- j listi so bili poprej, ko se jim je še malo J bobe godilo, vedno proti temu, da se koga I sodnijsko toži, posebno ker se s tem raz-; I širia prepir in' sovraštvo med delavstvom.
A zadnji čas, ko ridijo, da rapidno propfi- ! dajo so pa popolnoma nasprotne strune ubrali. Za vsako malenkost iščejo sedaj pri tisti sodniji zadoščenja, katero so po prej z ognjem in mečem hoteli uničiti.
Da iim pa pokažemo, da imajo avstrij- j ski paragrsfi za vse ljudi enako moč in dasiravno smo mi vedno molčali ter skušali vsak prepir med socijalisti in našimi delavci mirnim potom poravnati, smo vložili pred par dnevi 6 kazenskih ovadb, med katerimi je par zelo nevarnih. To pa edino radi tega. da jim dokažemo, da znamo tudi mi klin s klinom zbijati.
Iz proste luke. Kakor da jih je mrzel curek oblil, tako je razburil naše sodruge prihod poslancev Klofača in Burivala — zlasti nekpga Sosiča iz Sv. Križa ) je zeblo na jeziku. Na vse pretege je upil in togotil se, da pridejo sem „izda- ; jalc,i“ in da on ne gre žnjimi. Kdo vas pa je vabil tja ? V svomj navdušenostije celo zagotavljal ta sodrug, da bomo te svoje | goste kleli pi-edno poteče eno leto, to* so veliki proroki naši sodrugi, ki hočejo kar vse že naprei znati in vganiti. Ali pomirite se. prijatel S^sič. ne razburjajte si preveč svojo plemenito dušo, zakaj proroko-vanjeje prorokovanje. se zna izpolniti, ali pa tudi ne ! Zna imeti svoje posledice ako se izjalovi! Glejte da se ne dogodi kakor prorokovalki ciganki, katerej je navihanec ^pustil kamen na nogo, česar ona ni znala predvidjati. Psovko „Krumirji“ Vam svetujemo pa da, jo obdržite za zobmi, sicer bomo drugače postopali in povemo Vam, da smo siti Vašega terorizma, katerega Vi uganjate po prostej luki. Po Vašem bi to bilo enakopravnost ali celo ‘ svoboda vsakomur, ali drugi smo druzega mnenja in zato svetujemo, da odnehate, da ne bodemo prisiljeni postop"ti bolj odločno.
Važen shod je sklical Kopač v torek zvečer, da pojasni nedeljski shod N. D. O. Rekel je: Sodrugi, žalostno je, da se tako važnega shoda kot je današnji, udeleži tako mala peščica ljudi. Farbal je nadalje, da imajo na celem Češkem narodnjaki samo 3 poslance, da češki narodni socijalisti sploh r,e ekzistirajo in druge take neumnosti, Dalje ie rekel, da nimajo češki narodni socijalisti 23.000 organiziranih železničarjev, kaker je rekel državni poslanec Klofač na nedeljskem slmdu. Mi hi pa gospoda Kopača prav ponižno vprašali, kedo je volil ll državnozborskih poslancev, ako ni narodnih socijalistov na Češkem?
Sicer pa razumemo popolnonla dobro, zakaj se gre Kopaču; bliža se namreč konec brezskrbnega njegovega življenja in kakor vse kaže, moral bo. tudi on v najkrajšem času gledati, da si na drug način zasluži vsakdanji kruh.
Sobotni „delavski večer“ in nedeljski shod, sta pa našim nasprotnikom zopet dokazala, da so minuli časi, ko so Kopač in kompanija btlla farbali naše delavstvo.
Voda jim prihaja do grla. Včerajšnji „Delavski list11 tarna in joka na vse pretege, da ni nič res, kar Dam je pravil državni poslanec železničar Bufival na nedeljskem shodu. Pravi, da je prišel v Trst iRkat slavo, do katere ni mogel priti na Češkem. Mi pa povemo gospoddm v ulici Boschetto (akoravno tam nič ne ukazujejo), da ima in tudi mora imeti vsak češki poslanec, katetega volijo delavci, tudi simpatije se strani istih, torej tudi nekaj slave za seboj. Dalje pravi, da je tovariš Burival pozabil, da imajo železničarji že svojo močno organizacijo. — Tu je pa potrebno, da se malo pogovorimo. Ako b'i gospodje socijalisti pisali, da je pozabil, da so imeli železničarji v Trotu enkrat močno organizacijo, no potem naj bi že bilo ; ali danes, ko se vsak zavedni slovenski železničar s studom obrača od “tiste „močne“ organizacije, ki mu je storila več zlega kot vsi njegovi izkoriščevalci, je tako pisanje neumna farbarij«. Sodrugi, ako ste tako gotovi svoje močne organizacije, zakaj ste pa sklicali takoj v torek železničarski shod. s katerim ste napravili še veliko močnejši fiasko kot je vaša organizacija ?
Dalje pišejo, da ima Burival tudi Mandičevo navado, da laže. No, kar se pa tiče laganja, pa le počasi gospodje, poglejte samo Vašega ,.lažnjivega kljukca11 Kopača, ki vam na shodih tako laže, da sam sebi verjame. Sedaj pride pa naj -tolj interesantna bedarija, s katero je dosegla notica Kopačevega glasila vrhunec vseh neumnosti. Pravi namreč, da jim je zagotovil ekscelenca Kopač, ki menda markira nekega tajuika železničarjev, da Se je Burival zlagal za najmanj 20 tisoč klanov. Tukaj pa storimo korak nazaj ! Ako je to zagotovil veleumni gospod Kopač, bo, potem mora pa že na vsak način tako fciti. Odgovor na to bedarijo nai gospodje čitajo v današnjem uvodnem članku, kjer .ie statistično dokazano, kako se je množilo število članov od leta do leta. Potem pravijo, da bode denar, ki ga troši N. D. O. za Burival-ove pohode v Trst ostal brezuspešen. Na to odgovarjamo samo to, da Burival in Klofač nimata^ potrebe denarja slovenskih delavcev, prišla sta iz ljubezni do 'naših delavcev, da jih podučita, kar se jima je tudi v polni meri posrečilo. Smešno ge nam pa zdi, da naenkrat gospodje sodrugi pišejo, da trosi N. D. O. denar, katerega bi po njihovem mnenju absolutno ''e mogla imeti, ko so vendar do sedaj vedno pisali, da ima N. D. O. samo -30 članov! Dalje p'šejo, da jim je sodrug Kopač zagotovil, da jim bode za prihodnja številko pripravil natančno statistiko članov BurRalove železničarske organizacije. Radovedni smo, kako bode on to storil, ker dosedaj, dokler nista prišla Klofač in Bufival v Trst, sploh ni vedel, da obstoji ^organizacija čeških narodnih socijalistov. Ker smo pa pošteni io resnicoljubni ljudje, poživljamo Kopača in druge mazače krog I ,,Delavskega lista11, da si ogledajo v uradnih urah v N. D. O. zsdnje letno poročilo ■čeških narodnih železničarjev.
Slovenski železničarji pa sedaj, ko ,so ®atni slišali zadnjo soboto in nedeljo zastopnika češkega delavstva, dobro vedo, kje je njih prostor.
Nedeljsko posvetovanje radi slovanske železničarske organizacije. —
Na uvodnem mestu v danajšnji številki podajamo statistike o močni železničarski organizaciji na Češkem. Priliko svojega bo-ravka v Trstu je drž. posl. tov. Burival vporabil v svrho posvetovanja o eventualni združitvi jugoslovanskih železmčarjet z močno organizacijo čeških žf lezn farjev. V bedeljo popoldan ob 4. ori se je vršilo to imenitno posvetovanje. Posl. tov. Bufival fe v daljšem govoru razvil zgodovino češke železničarske organizacije. Naštel je vse koristi in vdobnosti, ki bi jih jugoslovanski, železničarji vtegnili imeti od eventuavalne združitve k češki organizaci i. Povdarjal je Posebno, da je vsaka organizacija, ki ni močno obskrbljena tudi za slučaj stavke, le navidezna. Da se železničarjem pri „Na-rodni delavski organizaciji11 zagotovi tudi to slednje, je potrebno, da se išče stiko z močno organizacijo, a to je ravno češka železničarska organizacija. Razun tega je Potreben tudi strokovni list za železničarje. Tudi temu bi odpomogla češka železničarska centrala. Govor tov. Bufivala je £zval veliko odobravanja. V debato, ki se
je na to razvila, so posegli tov. Dr. J, Mandič, gosp. Dr. Rybaf, tov. Jaklič, Bufival, Skelet in razni železničarji, na kar je tov. Dr. J. Mandič zaključil to važno posvetovanje. Upamo, da se v kratkem pride na — delo!
Usoda slovenskega časnikarja. —
Položaj češkega časnikarja je naravnost splendiden nasproti onemu slovenskega kolege. Ali že o ,usodi češkega žurnalista piše F. J. Haras: „En človek se kmalu izčrpa, en par oči se kmalu utrudi — potrebuje odpočitka in ne more oddahniti se, je kolesce stroja, mora, naj hoče ali noče, more ali ne more ! In te plače! Amerikanski „uvodni člankar11 ima desetkrat več nego marsikateri češki šefre-dakter! Da igra denar v časnikarstvu veliko vlogo, je gotovo ! Žurnalist, Loče li imeti dobre vesti, mora v družbo, med ljudi. In naravno, trosi denar. Kaj pa more delati tak žurnalist, kateri ima recimo 200 K na mesec ? Pri nas je časnikar uvrščen med zasebne uradnike, in trideset, štirideset let od 1. januarja 1909. mora vlačiti svojo barko, lioče-li doživeti malce pokojnine. More-li vzdržati? Merhaut ni dočakal polnih 45 let življenja, Spaeil-Zeranovski 43 in J. .T. Drobny 30 let! Časnikarstvo pije človeku kri kakor vampir. Poglejte si, tridesetletnega časnikarja -— izgleda kakor petdesetletni starec. Mi služimo javnosti, kulturi itd. Mislim, da večina služi pošteno. In posledica ? Skozi celo življenje nevolja ljudi (vseli ljudi ne morete zadovoljevati, čim pošteneje vlačite svojo barko, tem več sovražnikov imate), ,za starost čaka na vas beda. Mi stavimo kri in živce — svojo stavo je vsakdo že zdavnaj zaigral. Dočakamo-li starosti — je strašno. Blagor onim med nami, ki znajo pravočasno umirati ; kako grozna, kako pošastna ta perspektiva v bodočnosti. Usliši-li to nekdo?11
In kaj naj pravi še le slovenski žurnalist katerega gmotno stanje je še mnogo hujše? In pri nas je še naravno st klasična dežela neolikanega grobijanstva političnih nasprotnikov in „šteukarije“ filisterskih somišljenikov!
Štrajk duhovnikov! V Petralia So-tamia pri Palermu je prišlo pri slavnosti posvečanje cerkve do štrajka vsega duhovništva v mestu v protest proti temu, da se zavlačuje oddajanje izpraznjenega beneficija in prebend novoimenovanemu proštu. Vse cerkve so prazne, ni maš, ni drugih cerkvenih obredov. Prebenda (plača) gre seve pred božjo službo !
V torek, dne G. t. m. ob 7. in pol uri zvečer bode v prostorih ,,N. D. 0.11 sestanek železničarjev-zaupnikov. Tovariši železničarji, pridite V6i!
Predsednik tov. dr. Josip Mandič odhaja za 10 dni iz Trsta. Toliko na znanje interesiranim delavcem.
Slovensko gledališče.
Danes zvečer odpre se zopet duri našega gh dališča. Kakor se vse zdi, se bode letošnja sezcna povzdignila še na višjo stopinjo kot prešlega leta. Dolžnost je vsakega delavca, da kolikor mogoče obišče gledališčne predstave. Da se jim to omogoči, bodo člani N. D. O. najbrž tudi leto3 vživali znižane cene. To vse objavimo v prihodnji številki. Za danes opozarjamo naše člane na današnjo glasovito dramo „G o s p o d Grobski11 in na jutrajšnjo dunajsko veseloigro „0 mikane i“. Začetek točno ob 8. uri.
DELAVCI, TOVARIŠI, kupujte svoj list „N a r o d n i D e lav e cuy/ ker edino tako boste dokazali, da ste res zavedni delavci.

Iz naših dežel.
Češka državna poslanca Klofač in Bufival v Puli
PULA, 30. septembra. — V ponedeljek zvečer je imela tukajšnja podružnica ,.N. I). 0.“ javen shod, (in ne kakor laže socijabstično glasilo, shod po § 2. Op. ur.) katerega sta se vdeležila češka državna poslanca tov. Klofač in Bufival, ki sta došla sem iz Trsta že v nedeljo zvečer ob 11. uri.
Shod je otvoril predsednik podružnice tov. Lacko Križ. Predstavil je češka gosta občinstvu, ki ju je pozdravilo z viharnim aklamiranjem. Na to je tov. Lacko Križ v daljšem govoru naprosil poslanca Ivlo-
fača, naj se letos •— ko dra. Laginja ni več v delegacijah — on zavzame tam za delavstvo pulskega arsenala in naj zastopa njega zahteve, katera je Organizacija že predložila grofu Montecuccoli v tozadevni spomenici.
Na to je govoril dr. Laginja, ki je izvaial v smislu tov. L. Križa.
Govoril je potem poslanec Klofač. Jedro njegovega govora je bila razlika mej brezdomovinskim demokratičnim socializmom in narodnim socijalizmom. „Ob vprašanju kruha — je dejal — smo mi internacionalni, a ko se gre za naše šole, za naš jezik in za našo kulturo, tedaj smo pa nacijonalni!“ — Zaključil je svoj govor z obljubo, da se bo zavzemal za zahteve arsenalskih delavcev. — Občinstvo ga je burno aklamiralo.
Za njim ie govoril posl. Bufival, kije toplo priporočal navzočim, naj se tesno oklenejo naše organizacije in pokažejo s tem delavsko in narodno solidarnost.
Predsednik tov. Lacko Križ je na to prečital spomenico, ki se je svoječasno predložila spravi arsenala, s prošnjo na tov. Kh fača, naj se v delegacijah potegne za postulate arsenalskih delavcev. Na to je zaključil ta krasno vspeli shod.
Po shodu se je sešlo mnogo njih v restavraciji ,,Narodnega Doma“, kjer so z milima češkima gostoma preživeli par nepozabnih uric. — Žal, da moramo tu beležiti dejstvo, da je — poleg v Puli nastanjeni Cehov — sedel pri mizi s češkima državnima poslancema od vse pulske inteligence edini Lacko Križ. Kakor se vidi Bploli ni inteligenca V naših krajih še razumela, da ona le skupaj z delavstvom tvori-narod!
TOVARIŠI! Čitajte Vaš list „Narodni Delavec 4 iu zahtevajte ga po vseli kavarnah in gostilnah.
Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastnica iu izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 220
vezano „ 320
GOVEKAR:	»Dobra gospodinja11,
gospodarska knjiga za naše mlade
gospodinje, vezano.........„ 2-80
»Štiri ruske alike“, povesti..... —-60
BENEŠ: »Brodskovskl odvetnik" ,	„	1-50
Kip Gregorčiča . . ............. 4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
Balončki v narodnih barvali po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
Haklti za dvorane In vrte pri :: zabavah ::
v belo-modro-rudečih barvah, komad po 4
ynetre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni in papirnici
Josip Gorenjec
TRST. - Ulica Taldirivo 40.
Dr. Fran Korsano
r
speoijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorlj
v Trstu, v ulici San Nicol^ štev. 9.
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do , 6. in pol pop.	J
: Pekarna Josip Vatovec : ulica Sette fontane 831, Zrst
s proiajo slailčic. • Vsak čas svež kruli.
Postrežba na dom.
Moke iz prvih ogrskih nfinov. Deze rini prepečen
Tovariši!
Jutri vsi v Rojan
na
vinsko trgatev
ki se vrši v krasno okinčanih prostorih]
Konsumn. društva v Rojanu
----------•-----------
Postave za »Vinsko trgatev11.
S 1. Krast! jo dovoljeno!
J; 2. Krasti se sme le v občinskem vinogradu.
§ 8. Strogo je prepovedano pustiti so zasačiti.
S 4. Kdor je zasačen plača: a) za veliki grozd 20 stotink: b) za srednji ali mali 10 st, c) za eno hruško 10 stotink : d/ za eno j abolko 10 stotink ; e) za en grozd iz »krone* se plača 1 krono, za celo ..krono* pa 5 kron.
S' 5. Kdor žali gospoda župana plača 1 K. S C. Kdor občinskemu »Šlibarju* nagsya ali mu reče osel plača 40 stotink.
S 7. Kdor nočnemu čuvaju uagaja ali mu ugasne luč plača 20 stotink.
S 8. Globa se plača pri komunskem uradu, ali pri poduradib.' Kdor ne bi plačal, pride v „pržon“, odkoder se reši le, ako plača globo.
9. Kdor se vpira javnim organom ali dela škodo v vinogradu in se ne poboljša, se ga, — potem ko se ga je posvarilo — odstrani iz vinograda in od trgatve.
S 10. Ijomiti „latnikeu, poškodovati pržon in .druge stvari, spadajoče k trgatvi je pod kaznijo 1 kron# zabranjčno,
PLES.
Vstopnina k trgatvi 40 stot, k plesu gospodje 1 K, ženske 50 stot.
K obilni vdeležbi uljudno vabi
Pripravljalni odbor „Glasbenega društva ,.Trst“
(bivši tamb odsek „Kola“)
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vonto in Gastaldi Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRSJT
Veliki izbor vsakovrstnih najliaejšili in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CA8ERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh naj-iinejše sladščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah.
Udani
Alojzij Gul.
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in Inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v F.ruxelles-u z največo odliko »GRAND PR!X“ diplomo.
Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljajo na dom August Štular.
TRST, vla delle Pos'e 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice)
Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno
trgovino izgotovljenih oblek za
gospe, gospode in otroke
• • • •
ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co. - Trst
Via delle Torri štv. 2 (za orkvljo av. Antona novega).
AU STRO-AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško,* Severno in Južno Ameriko.
TRST- NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST-NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRST -BUENOS-AIRES, via Almeria, Cadix, Las-Palmas, R!o de Janeiro, Santos in Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksuoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Tretu, ulica Molla Plooolo it. 2, ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
ZlVMOSTEMSKR BRMKR PRO CECHY R MORRVU - Obrtna banka za Češko in Moravsko.
Ustanovno leto 1868. Menjalnica: Via Nuova štev. 29. Podružnica ¥ Trstu. Bančni prostori: Via S. Nicold 30. telefoni ai-57
CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, I. Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Prostejovu in Taboru. —. CENTRALA v PRAGI.
KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE
-	- PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE - -
-	PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO -
-	- - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - -
Akcijski kapital: K :to,ooo.ooo. — Rezervni in varnostni zakladi črez: »,500.000. — Brzojavi: Ž.vnostenskd, Trst
4 VI« Vloge na vložne knjižice 41|4°|«
ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA
- • Tekoči računi in računi na bančni žiro. • -
STAVBENI KREDITI. — KREDITI PROTI DOKUMENTOM ...............VKKCANJA.................
Krojač Pavel Kočevar
se priporoča členom „N. D. 0.“, bratom Sokolom in vsemu sl. občinstvu. — Izvršuje vsakovrstne obleke, kakor tudi sokolske kroje. Postrežba točna, cene zmerne
avoji k svojim! Kofmr, krojač
TRST, ulica Nicolo Machiaveli 13, TRST.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slaMarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne slad&čice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1406)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A1P Adria“ ul. Nuova Stv. 11 in „Ai fratelli dalmatP' ulici Zudeeuhe Stv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Katarina Vatovec
priporoča sl. občinstvu svojo
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
gostilno s krasnim vrtom
JU buon ritrovo'
v ulici Stadion štv. 19,
kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more po^Lužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za ^bilen obisk se priporoča rodoljub
Andrej Furlan.
Anton Mit,
v ulici Belvedere 7
kjer ima na razpolago najbolja vipavska In istska vina. kakor tudi izvrsten kraški teran in Dreherjevo pivo.
Posluži lahko z mrzlimi in gorkimi jedili.
odlikovani fotografski atelje za moderno slikanje....
GORICA, Gosposka ulica št. 7. :: ELEKTROFO TOGRAFSKI ATELJE ::
TRST, Via delle Poate it. 10. Z/////; SVOJI K SVOJIH! VS//S//SZ»rS.
Prvo slovansko brivnica ■ ■ ■ v Trsta ■ ■ ■
Priporočam slov. občinstvu u mestu in v okolici svojo higienično vrejeno
: slovansko: brivnico
v ulici Mo Hercadonte it. 1
(blizu Slovanske knjigarne).
Vekoslav Gjurin
:	brivec.
Prevode
vsakoršnih spisov ali tiskovin iz slovenščine ali hrvaščine na italijanščino
ozir. nasprotno, oskrblja v tem popolnoma izvežbana oseba. Naslov v uradih »Narodne delavske organizacije« ulica Lavatoio št. 1, I.
Podpisana priporoča sl. občinstvu svojo gostilno
„Pri rajonskem hribu"
o Rojanu za cerkvijo,
kjer toči najbolje
vipavsko, črno istrsko in domače Škuretovo vino
po jako zmernih cenah.
Ima na razpolago tudi pivo Goss.
Točna postrežba.
Antonijo Mesesnel.
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
v ul deli’ Istrln C5I
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
Slomsta lummu t Trsti
ANTON REPENŠEK
ul. Cecilia št. 9.
priporoča se sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela od najpriprosteje do najfinejše vrste.
Postrežba točna In solidna.
Kdor hoče piti dober
: teran:
ali dobro
: vipavsko:
ali pa najbolje
istrsko vino
naj se oglasi v gostilni pri »STARI BRESKVI« ki je last Hinka Kosiča v ulici del Belvedere 17, kjer dobi tudi najizvrstnejo kuhinjo in vse to po najzmernejših cenah.
r
Podpisani priporočam sl. občinstvu in tov. členom „N. D. 0.“ svojo dobro znano gostilno
interno Se franz
v ulici Geppo 16
kjer točim pristno vipavsko po 80, nar dom po ,72 st. liter in črno istrska vino po 72, na dom po 64 st. liter, kakor tudiiKrnovo pivo. Postrežem tudi’ lahko ob vsaki uri z najizvrstnejšo kuhinjo in z mrzlimi jedili.
^^^TouortiJosIpF^oit
Podpisani priporoča svojo
Gostilno Magagna
na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega
Iger toči najboljše nKrižk« vino“, in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo-
dobroznano žganjamo
v ulici Miramar I., nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.	Ferdinand Pečenko.
V.
MOVO POGREBNO PODJETJE
v Trstu, ul. Vlncenzo Bellini 13, telefon 1402
tik cerkve sv. Antona novega.
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov,	—i^.i■ iifiihariiii ^
Lastna lzdelovalnloa ln zaloga venoev in raznih cvetlic itd.
Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga voščenih sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno.
Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo.
VODSTVO.

r
3=

aamu sume ivj aaua mudiva uuicita
CHM finega blaga edino-ie v zaloge Iz- *mW V|H
^ ” V. Dobanschek ** ”
TRST, ul. Giosufc Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Vrhu tega po Jako nizkih oenah;
barvane ali črne obleke za moške in dečke, kakor tudi oblečice za otroke. — Paletots. površniki, raglau, ulster, jope. jopiči, telovniki, hlače, modre bluze za kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenine, spodnje hlače, srajce, naprsniki, ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice in druge potrebščine za moške.
Izdelujejo se obleke po meri.	assr Govori se slovensko.
iet
A
E7
O
Delniška glavnica
K 10,000.000
Telefon 19-95.
:OSREDNJA BANKA § ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
O
Vlog okoli:
K 85,000.000
Naslov za brz-: SPOROBANKA
A\/ O / v^°Be na knjižice.
HT /4 /O	Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST.
Vloge na tekoči račun do A\/ Q /
- Premi jene vloge po 4 3/4°/0 .	*■ j j
Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja eirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije
— JADRANSKA BANKA v TRSTU —
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA
VBEDflOSTJiE PAPlBdE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIJORITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
----VALUTE IN DEVIZE----------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE TN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
....-	. Uradne ure ; 9 — 12.
Eslompt menic in inRaso, borzna naročila
SftFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
4'/%
2 30 j- 5.30.
Brzojavi: .,JADRANSKA“ — Trst.
VLOGE NA KNJIŽICE.
() — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA. — -------
Telefon: 1463 in 793.	.—