Poglejte na ttevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Listslovenskih i delavcev^ Ameriki.
Telephone: CRcUea 3-1242
M Biml CUm UaMer Oxpitmbtr tMh. IMP mt tha Port Offio a* New Vari N. Y-, under Act mi Cngn— •( March Srd. 1879.
■A »KAJ VRČ KOT
NA Dan DOBIVAT*
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI MABAVMOST M SVOJ DOM (fanwM mM ■edeU ta prMiilkef).
Citajte, kar Vat wniW H
No. 21 — Stev. 21
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 30, I942^PETEK: 30. JANUARJA, 1942
Volume L. — Letnik L.
NEMO ODHAJAJO IZ JUGOSLAVIJE
NEMCI SO POSLALI V RUSIJO OKOLI 10 0,000 VOJAKOV IZ JUGOSLOVANSKIH KRAJEV. — BOLGARSKI NI DOSTI VŠEC NEMCEM DATI NA RAZOPOLAGO VOJSKE
lz nekega tujega vojaškega l>oizveuovaluega vira v Ankari se je izvedelo, da je Nemčija iz Jugoslavije poslala na rusko fronto 80,000 do 100,000 vojakov, v Jugoslavijo pa je prišlo sodem iboigarski-h in poldruga madžarska divizija,
Nemci so tudi umaknili 10 škadranov aeroplanov, ki so pet in pol meseca operirali po •Srbiji, Bos-ni in Hercegovini.
Resno so pričeli Nemci odhajati iz Jugoslavije 15. januarja in kmalu zatem, ko je Nemčija od Madžarske, Ku-imunske in Bolgarske zahtevala vojaštvo, da vzdržuje red v Jugoslaviji. <Jfb istem ča*u je Nemčija tuui zahtevala voja-jastvo za rusko fronto.
Prvotno je Nemčija od v.-eli treh držav zahtevala 8 divizij in sicer ob koncu o>bis*ka- nemškega vnanjega ministra Joa-ehima von RBbbentropa in feld maršala Wilhelma Keitla v Budimpšeti. In medtem ko je regent admiral Nikolaj Horthy "prvotno dovolil 40,000 vojakov, je moral na nemško zaihtevo to jfcleviio- zvišati ua 300,000. voia kov, katere 1x> pričel pošiljati lj. rnarer.
Ruinuiis.ia je obljubila^ da bo na rusko fronto poslala 10 divizij. Sedaj pa Nemčija tudi pritiska na bolgarskega kralja Bori u, d« pošlje na rusko fron to 7 do 10 divizij. V zvezi & •tem pa je bolgarsko časopisje pričelo veliko agitacijo, s katero hoče Nemčijo in 'bolgarski narod prepričati, da sedaj Bolgarski preti nevarnost od Turčije in da bi bile 'bolgarske jugovahodne utrdbe v veliki nevarnosti, ako bi bilo bolgarsko vojaštvo poslano iz dežele.
Da pa je to samo izgovor, je jasno in tega zatrjevanja in dokazovanja Nemčija ne verjame. Bolgarski narod je pa tudi ves zbegan, kajti, pretino je časopisje pričelo pisali v tem smislu, je i>oselbno zadnja dva 4edna hotelo 'bolgarskemu namili dopovedati in ravno tako tudi radio, da ima BolgaTska sedaj nove dolžnosti in mora prevzeti njej določeno delo v 'novem redu."
Južna ruska fronta vzplamtela
Timošenkova armada pričela napadati v Donecevem bazenu. — Rusi so zavzeli okoli 400 mest, trgov in vasi — skupno 4000 kvadrat, milj.
'Himmečpille' za Nemce
Najnovejša stvar, ki jo je nemško vojaško povelj stvo vpeljalo na ruski fronti je "libumeupibju", ma(,Jhna ta- ' bleta, katero povžijejo nemški j vojaki in jim pomaga, da "pri- f jetuo umro."
Rusko poročilo, ki je bilo izdano pozno ponoči, pravi, da je maršal Simeon Timošenko pričel velikansko ofeuflrvo v Doneeevetu bazenu. Rusi so pre bili močno utrjeno nemško črto ter napredovali 02 milj. Za-vzrL' so Lozovajo, ki se naha-l
ja 7.-» milj južno od lin »-kova |radllo na2nalliia, Ja so amen-in sam« G0 milj od velikega ko- Aki iu slu^ki poveljniki ja-lena Dnjepra, kjer leži Dnje- deIali J}odrobeu ]iH4.n /M nena. propetrovsk. Podobno poročile, iuni nH,m<i Qa r.r/m, knij(1 u>i. pravi, da so Rus-i zavzeli nad	kllterukoU lllorjo. ve_
400 mest, trgov m vasi s Hkn-,Ukiluit p^hno pa z majhnimi pno povr.siik> ozeuilja 4000 kva- ^ 1x> j i lii n i ladjami bodo napadali dratndi, milj. V tel. bojih je 1«-X0rvetško z Angleških lo lilntih :WXK) Nearer.	otokov, Italijo in druge kraje
\ cTrko število Nemcem/ je bi- v Sredozemlju pa ia Cirenejke lo vjetih, toda poročilo pravi, v ArHki Posebno 2elo raztrc.
da se mso bito prešteti. Med ve-|Sf,)m fa^k* armada po Pa-
hkanslam plenom, k. je	L-ifiku bo izpostavljena tem ve-
Rmsom v roke, je 40 tankov, Ukim ]K>morskim napa<jom. 980 topov in nad 6000 trnkov, j Za tako ektype<licijo ^ JH)se.
I^vajiueva,ziio zidczniškolbno vaJ)ljivill 12 gLavuih in
križišče južno od Markova m nu<1 ^ manjših lajKni št rTi o-proti ztfpadu do Diyeprope fokov zlas1i t ko Mo trovska ni nobene naravne u-triibe, na katero bi m? mogli Nemci opreti. Zavzeto je bilo tudi Bardenkovo, 30 milj vzhodno od Ijozovaje.
Kako delujejo ru.-ke gueril-J ske čete za nemško črto,pripoveduje ndka 50 let stara vdova rz okolioe K urska1, ki je poznan po veliki množini slavčkov, ki preftnvajo po okoliških grozdo-v8i. Vdova pripoveduje, da so žene in otroci, ko so iszvedeli, da prihajajo Nemcii, pobrali ves živež in so ga odnesli v gozd, kjer so 1>ili kmetje, ki so čakali, da pridejo Nemci. V gozdu jih je zeblo, ker nisp odnesli dovolj oblake, tla so mogli nos ti temveč živeža. Nemci so se pripel ja'li v štirih trukih in šo se vstaviH ofl> robu gozda. Kmetje so jih napadli m zasede hi jili premagali. Nato pa so ženam in otrokom naročili, da se naj odpeljejo in ubežijo. Med potoni sta s*e dva truka j »okvarila in vse, ki so bežali, so Nemci zopet vjelri. l)va truka pa si« se srečno pripeljala do ru>sJke črte. Tako » imajo Nemci skoro na celi fronti sovražnika1 spredaj in zadej.
Načrti za napade na ošisče
Najprej bodo vporabljali male ladje, ki bodo napadle zasedene kraje obali Evrope.
Wasliingtonska vlada je i
Združene države v -zraku dosegle premoč nad «Ia}K>n«-i.
Pi-edseimik Ro6s<'Velt i n Churchill sta vodilnim kon-gresnikom raizložila s\*oj načrt in kongres je šel takoj na delo.
Pfdanska zbornica je soglasno -s 338 glasovi Mprejela •predlogo za- 17,72-^565,474 za razvoj pomorske strategije, (»d te vsote bo porabljenih .^X)0,000,000 za zgradbo posebnih ladij za tak mornariški napad.
CHURCHILL DOBIL ZAUPNICO
Winston Churchill je v po slanski zsboruiei dosegel veliko ] zmago, kajti sobornica njego- j vi vladi izrekla zaupnico s 464, glasovi. Proti zair{miei je gla-i srnal samo neodvisni labor it1	^h'de nemških zračnih jih domačini 7. veliko radove-
Ameriški vojaki na Irskem
Ljudstvo je veselo pozdravila ameriške vojake. Zaloga cigaret bo kmalo zmanjkala.
Ameriški vojaki so se priče-
iz Glasgowa .lames Maxton.
(tlakovanje se je pričelo, ko je Churohill končal >voj govor z bese<laha:
14Ne izgovarjam se, ne opravičujem se, pa tudi ničesar ne obljubljam. Rečem pa, da moje prepričanje še ni bilo nikdar tako trdno, kot je sedaj, da bomo vojno privedli do konca na tak način, ki bo ugoden za interese na-še dežele iu za bodočnost sveta.
"Končal sem. 'Sedaj pa naj vsak stori tako, kakor misli, da je njegova dolžnost.*'
MacARTHUR ODBUA JAPONCE na LUZONU
General Douglas Mac-Arthur poroča, da so Japonci po 1 roh dneh zo|>et pričeli z močnimi infanterijskimi napadi, katere
napadov ti*r so spoznali, da je žganje zelo drago.
Prvi dan po prihodu so počivali v svojem tal»orišču, takoj nato ]ta so jim njihovi častniki sj>oročili, da i»odo mr»-f^tx'-e Nem:-i začeli na nje si pati zračne bo min?.
ZakIonitš(''a v tafoorišaču pa so
zelo strateško razvrščena, taktr4a f •>i".lJK> lt>.t^k° dzmeilja
da se morejo vsi j>oskriti v nekaj seknudali. Zato se vojaki tudi vi*žibajo v tem, kaj jim je treba najprej napraviti, ako prMe zračni napad.
Mladi ameriški vojaki se najrlo privajajo na nove <>ko|-ščine. Prva njihova pritožba
dnostjo ogledovali in marsikdo je ž njimi pričel razgovor.
Trgovci pa imajo velike težave zaradi tega, ker imajo vojaki >amo ameriške dolarje. Trgovci sieer sprejemajo ameriški denar, tenia se boje, da ga bodo slednjič imeli preveč in
t». Ameriški vojaki seveda dobijo vrnjen drobiž v angleškem denarju.
Ko so se Amerikanei prvič pojavili v vasi, so prihajali vaščaifi, so jim segali v roke iu <o jih vabili v svoje hiše, kjer so jim ponudili prigrizek
pa je bila. da je žganje dva-lin pijačo. Čudno pa se jim je krat tako drauo kot v Ameriki Izdelo. «a so tudi v hiši ostali in da jim zaloge cigaret jm»1i;j- j Amerikanei pokriti, me«ltem
.P*
iL-
konca.
Bitka za Singapur
Japonska premoč potiska Avstralce nazaj. Bitka pri Maccasar prelivu še ni končana.
i pa je razbila ameriška a retiie-S takimi napadijw mogoče l r, ja. PorpžUfc. <Mpenjttjo samo dovesti vojno cVo žnago^'ltega . j,TTantorija ).apa«l'e, Vz česar
Ifie more skfei>ati, <la ozemlje J ni primerno za tanke in aeroplane in je vs'Ieu tega general MatiArthur s peA"i**o svojih vojakov temfholj utrjen in varen.
ko .imrleiški vojak kadar stopi Ko so ameriški vojaki pivič [v hišo, sname čepico in jo vta-prišli v neko majhno vas, so Une pod paadulio.
Švedska stoji pri zaveznikih
Angleška črta je včeraj trdno držala lia zapadli i strani Malaje, na vzltodni pa se je u-inaknila, tako da so Japonci Še komaj 120 milj od morske o-žine, ki deli Mala.jo o<f otoka Singapura. Avstralci so zaman z bajoneti napuli Jajxince in so se morali umakniti veliki premoči.
V Burmi so Japonci skušali z aeroplani raaSbiti angleško črto, toda Angleški letafo-i so napad odbili in so izstrelili 17 sovražnih aeroplanov, sami pa niso izgiibili nobenega.
Pomorska *bitka v Macassar morskem prelivu se že bije o-
smi dan. Jai>ouci so tiizgubili že nad 40 bojnih ladij in transportov, pa navzlic temu se jim je posrečilo izkreati nekaj vojaštva pri Pemangkatu na ziLpa-cini str.nai Bornea^i 5J5 milj severno oil Jave. Na nasprotni strani Bornea, v Macassar (morskem prelivu, kjer je že o-žroii dan še vedno v teku velika pomorska bitka, pa preti Javi se vedno velika nevarnost navzlic velikim japonskhvL izgu-!bam. Včeraj ameriški letal- :]a. ci zoj>et ]k)topili en velik tran-1
Diplomati v Waf4iiu47totiu so prejeli zanesljiva poročila, da se bo Švedska pridružila Združenim narodom, ako bo prisiljena od|k»vedati so svoji nevtralnosti. Njvjveč.Ja nevairaost za njeno neA~lralnost bo prišla s{>oniLidi. Pogosto se omenja, da bodo Združeni na rot i i vpri-zorili protinapad na Xor\*e-ško. V takem slučaju 1m> skušala Nemčija za svoje armade dobiti prehod skozi Švedsko, ki Pa Nemčiji v tem ne bo ugodi-
Nemške podmornice aktivne
Nemški submarini so se prikazali v Mehiškem zalivu. — Mornarica ima položaj v rokali.
sport, drugi pa je pričel goreti.
Rusi potapljajo nemške transporte v Artiku
Ruska poročila s sJkrajnega severa naznanjajo, da so ruske podmornice v Severnem I^ede-
Parnik za osiške diplomate
Listu Exdialige Telegraph v iIx>mlonu je bilo iz Lizbone na Portugalskem .»poročeno, da je iz Lrziboue odplul portugalski parnik Nyassa v Vera
Nemška podmornica potopljena
.Mornariški department strogo molči o tem, kake uspehe i-majo ameriškii aevoplmvi in bojne ladje pri zasledovanju nemških podmornic oh atlantski o-
Sedaj j<1 dognano, tla Švedska v vojaškem oziru ni več slaba, kot sta bili Danska in Noiveška. ko ju je Nemčija za--seiila spomladi leta H>4<>.
Ker st» se v sredo pojavile nemške ]Kxhuorni<*» v vodirfi o!> bregu Tex asa. sklepajo moif uariske oblasti ik ti^a, da je Nemčija poslala večino svojih podmornic na to stran Atlantika.
1 >o s^>ilaj	nenrške p«xl-
momice |>otopile 14 anierišldh in zavezniških parnikov v arne-/riškib in kanadskih vmlali in četudi je že bilo potopljenih n oka j podmornic, se njihovo delovanje v ameriških vodah ■ne manjša, pač pa m* razširja.
Najprej je mornariški department naznanil, da s<> podmornice nahajajo oh severovzhodni obali okoli New Kni?-land <lržav, nato so se pojavile v nepoMVuni bližini New
pa poročajo, o njih že tudi v Mehiškem zalivu.
Po mnenju nekega mornariškega vastnika so se podmor-niee si>lazile skozi Floridsko morsko ožino med Key West m Kubo ter je njih poglavitni namen p reža t i na tankerje, ki prihajajo iz pristanišč v Mehiškem zalivu.
Ta1 bližina nemških ]>t><linor-nie pa že ogroža vbod v Panamski kanal. S tem pa so se podmornice lotile zelo nevarnega podjetja, kajti v tem predelu so clbrevya in otoki pose jani z ameriškimi mornariškimi in letalskimi postojankami in mogoče je bilo že vee podmornic izgubljenih, četudi vojni in mornariški depart-
Yorka ob Lons? Ishmdu, se.laj|ment o tem molčita.
ZADNJA SEJA OBRAMBNEGA ODBORA
Cruz v Mehiki, od koder bo vo- (baii. Več, kot da je to zasledo
zil v New York, da odpelje o-si-ške diplomate v LiiJbono.
vanje "zelo učinkovito,'' j>oro-čila ne izdajo. Navzlic temu pa
! Nyassa ima na krovu 850 je včeraj nek uradnik niorna-
To novico je prinesel uek'liem morju ]>otopUe 45 nem- |yojvili beguncev in več mehi- i riškega departmenta naznanil,.
je rav »kih t ran športnik, bi za lagal uth i-^ih d.-žavni,h uradnikov, mot^da je nek letalec, ki je bil na« . Pra- parnikov, ki so bili na ]>otu do "ji"" ministra Palma Quillo- patrolm služb, ob atlanUki o-c dobi nemških postojank nad sever- i generalne*«, konzula En- | s,mročil: Zajedal .-em jx>leg drungih potrebščin poj,,im tečajnikom, eno tako "neheško" t4ill)leto z parniki so nosili
»vica'rski zdravnik, ki se je nokar vrnil z ruske fronte
vi, da vsak nemški vojak ___________ ____________ ______
Potopljeni T''<1,,<? Oonzaiesa in svetovak-a I iKxlmomieo in jo potopil, pamun so nositi težo 20(>,00(>! Manuel« Majera' ter Juaha C«-| H	m
navodilom, <la jt» nikdar prej (ton. Vsle<l tega velikcara pota- !>tro-
ne zavžije, dokler ne čuti naj-, pijan ja tudi nemški in finski |	-*---
hujših bolečin in ne more več |ftlluwii lia g^vern Finske pri- Po-l-niJa pričakovati od katere s"trani (nJanjkuje nnmicije, živeža in
]x>moči.	i^rorke oblefcc.	| iz Pare v Braziliji so se %
se vračajo
Po zavžštju te tablete bolečine minejo in vojak čuti neko prijetno udolbnost. Pri Možai-sku je ibilo vjetih več nemških vojakov, ki so povžili tako tableto in so bili nekako otopeli in jim ni "bilo prav nič mar, kaj ge ž njimi godi.
V Severnem I^edenem mor- jaoroplanom proti Združenim ju vporalbljajo Rusi majhne državam odpeljali posedli po-podniomiee po imenu 14 mata t- J sJlan3c precfis-otlnUfa' Roosevel-kaM in so zelo prikladne za o- j ta na Bližnjem Iztoku William peracije v hudem mrazu in ve-,O. Bullitt, |>oslanik v Sofiji litkih viharjih. Ena. sama "ma- j George II. Karle in holaudski lirika " je |K>toi>Ila 7 transpor-1 vnanji minister E. X'. van tor.	! Kleffen«.
Trupla 34 majner jev prinesena na površino
Tz Havden, Coh»., prihaja poročilo, ua so v Wmlge rovu eno miljo od vlioda na«51i tnu-|ila :U majnerjev, ki jih je pri eksplozivi zadinšil osrljenčev dvokis. Šest rudarjev je s plinskimi maskami in s tanki kisika prodrlo 5500 čevljev daleč. v rov. kjer so ležida trupla 34 zadušenih majnerjev.
Na sliki so od leve na desno: Walter Renter in R J.. Thomas, uradniki avtomobilske unije; William Kmidsen in Sidney Hillman, člana* zveznega urada zivvojno pro<lukeijo ter S. E. Wilson, predsednik General Motors Corporation, ki razpravljajo o stanju v avtomobilski industriji. Kmalu zatem prf je predsotlnife Roosevelt postavil / i:: ohii
ka <*ele vojne iiidustrije l>onalda M. Nelsona in je bil prejšnji oulbor, čeg.i: j nik je bil Knudsen, s tem imenovanjem odpravljen.
vsed-
•8148 N A B O D A" - New Y«t
Friday, January 30, 1942
VSTANOTLJEN L 1199
M
GLAS NARODA
99

rranfc ttafcMt wrponttaa UMI
«9 «uw>l	OWPNT, (A Corporation)
t 4«	— Plioc of baalMM of Um
•t «»ov* offtw*: XI« WB8T 18th 8TBSBT. NIBW TOMI. N. t.
49th Year
Ntavšt" It twMd mrj daj except 8aturdm, Bnadaya tad Holiday*.
j Am Mv t*u> volja UM m Ameriko ta Kanado 96.—: aa pol leta f8,— J 9 El m M rt lata ti Ml. — Am N»w York aa celo leto «7.—: m pol leta «8 M.
tauaraiMvo ia rak> loto IT.-—; u pol leta 18.50.
*Mft» Na rada" lataaia vsaki daa IitwdO sobot, oodelj In prasnlkov.
*W« MIWHIA," «1« WEST )Hk 8TSCRT, NEW YOBK, M. I.
Neptase: CHeisea t—124* —— .......
Sporočilo Amerike Jugoslaviji
VOJNI CAS IN ZABAVA
Tekoča svetovna vojna tudi našo odsežno republiko z vsakim dnem v večji meri vleoe in goni v svoj vrtinec ter od dneva do dneva zahteva večje naloge, dolžnosti iin žrtve tako od nas kot državna celota, kakor tu<li od vsakega posameznika izmed nas. Nihče ne more reči, da ni prizadet v tem vrtincu, pa- naj bo star ali mlad, reven ali bogat, mo-ski ali ženska.
Razume se, da so najtežje prizadeti oni, ki gredo v vojsko. Vsak vojak pa zapusti za seboj krog svojih sorodnikov in prijateljev pri katerih tak odhod naravno povzroča slaibo razpoloženje, žalost, skrb i, bojazen; morda celo pomenja zmanjšanje družinskih dohodkov, povečanje stroškov, spremembo načrtov ter zato več ali manj vpliva na redni potek življenja sorodnikov in prijateljev.
Poleg tega imamo dovolj in zadostno velikih vzrokov za rarfjurjanje, žalovanje in bojazen radi strašne usode naših sorodnikov in ostalih sorodnikov v starem kraju.
Sicer pa, če bi tudi ne imeli svojfh lastnih slučajev, ki bi nas spravljali iz ravnotežja, nudi že splošno vojno raz-l>oloženje, zlasti pa vsakdanji važni dogodki, dovolj povoda za našo dittševno razdvojenost in disorganiziranost.
Nasprotno pa koristi nase države, Zedinjenih držav, zahtevajo ne samo, da &e kolesje naše industrije, trgovine in drugega prometa vrti z isto hitrostjo in redovitostjo kot prej, temveč s podivojeno in potrojeno naglico in olbsegom. Naša in vse zavezniške vojske rabijo vojni materijal, rabijo ga neizmerno veldko in rabijo ga čira prej. Iz vseh strani done povelja: Več produkcije, še več produkcije in še več in več produkcije, češ, čim večja in hitrejša bo produkcija vojnega materijala, tem prej bo konec vojne, tem prej bo naša zmaga tukaj. Produkcija torej pomenja življenje in smrt za tisoče in tisoče človeških življenj in zmanjšanje in sfcrajšanje trpljenja za milijone človeških bitij.	x
Prva od orisani h situacij je vprašanje nas kot posameznikov, je v prvi vrsti zadeva našega srca; nasprotno pa je druga situacija zadeva skupnosti, zadeva naše države, zadeva celega sveta in bodočnosti človeštva, torej zadeva našega razuma. Prav noibenega dvoma ne more biti, da v takem položaju potrebe in koristi države in človeštva stoje na prvem mestu in da se morajo koristi posameznika umakniti na drugo mosto in to brez ozira, kako nujne so. Drevo je važnejše kot posamezne vejice njegove.
Logična posledica tega je, da mora ves narod kljub vsemu obdržati svoje popolno ravnotežje, da mora biti telesno in duševno krepak in odločen, da mor* tiho nositi vsa velika in številna bremena, ki mu jih vojna nalaga, pa naj bo to delavec v tovarni, hišna gospodinja v svojem domu, učence v šoli, uradnik v pisarni, sprevodnik na vlaku, pilot v zrakoplovu ali kdorkoli že.
Aameriški narod je številen, zdrav in močan in zmore neizmerno veliko, ako se v polni meri zaveda preteče nevar-r- sti, kakor tudi predstoječih nalog, ako1 si osvoji dovolj resnosti in odločnosti. Tembolj pa bo narod kos svojim skupnim nalogam, kolikor manj bo s premišljevanjem svojih lastnih težav in neprilik trati! svoje telesne in dugevne moči. Najboljši odpomoček v takih shicajih je prijateljska družba in dobre skupne zatbave, ki človeku usmerjajo misli v druge lažje in prijetnejše toke. Prijateljski razgovori iu dobre zabava so najboljše zdravilo za vznemirjena in žalostna srca.
Razume pa se, da taka zabava, taka razvezdrilna sredstva ne smejo biti taka, da bi naslednji dan prinašala telesnega in moralnega "mačka", pač pa da človek od njih odnaša take vtise, ki dajejo lepe, vzvišene in trajne spomine, ki človeka1 k repe, vzpodbujajo in navdušujejo. TaMfe pristnih in res dobrih zabav pa v sedanjih' časih (bolj potrebujemo kot pa v mirnih in normalnih časih, ko nam gre vse mirno in gladko iz dneva v dan.
(JČO.) —Prinašam« prevod radijske oddaje, v kateri je bilo nedavno na kratkih valovili poslano iz Združenih držav v Evropo sledeče sporočilo:
'1 Jugoslovanski narod! Vesti o isilnem trpljenju jugoslovanska naroda, ki -so ga povzročili nateiji, so globoko pretresli predsednika "Združenih držav. (Krutosti, ki so jih izvršili
nad rnožani, ženami in otroci v Jugoslaviji, so del dokazov o nemških zverinstvih. Predsednik je obljubil, da toga ne bo fpazaJbil. Združene države si« prizadevajo z vsemi sredstvi, za uničenje osvojevalea in zo-petno postavitev svobodne države, ki je Jugoslavija nekdaj bila. Tiranska nemška zasedba se more spremeniti samo v zavezniško zmago. .
Ves zavezniški svet ve in z velikimi simpatijami spremlja dejstvo, da se Juiroslavija še vedno jrmašifco bori proti na-cijem. Zavedajoč se. da jim groei neizoeribno uničenje, brez kakršnekoli nade na neposredno /pomoč od zunaj, s tisoči Jutro*? 1 o van ov se vedno borijo z bolj£e oboroženim sovragom, ki je številčno sto in stokrat močnejši. Ti junaki so napisali rn še pišejo najslavnejše strani v zgodovini svobode.	z
Predsednik Roosevelt je pooblastil radio Združenih drŽav za izjavo, da te žrtve ne bodo zstonj. V usodnih dnevih marca m aprila 1941 Jugoslavija ni kolobala stopiti v boj za svobodo in ohranitev demokratskih načel. V težkih preizkušnjah te borbe je Jugoslavija dokazala svojo vero v ta načela. .
Jxiwvslaviia že več kot r>ol leta trpi pod krutim režimom terorja, ki raste iz dn'va v dan. Tn vendar, junaški odpor prav tako raste, ne Izgubljajoč časa. ter postaja celo močnejši od tlnčitelja.
Bomboni duh jmcwlrvvaitsk''-tm naroda je neprecenljiv pri-k znveroi&d zmagi.
Predsednik Roosevelt pozna mnogo podrobnosti o vpadu v Jusroslavijo. Ko je slišal vsa strašna poročila, je občutil, kakor ves civil :zi rani svet, gnus. lin on obljublja vnovič vposta-vitev svobode in osvofcojenja izpod nacijekega jarma.
JERRY KOPRTVŠEK in njegov orkester na ploščah
Terezlnka Polka " Na plknincali—valfek 6tv. M 575 in DITQUESNE UNIVERSITY TAMBURICA — štv. M 571
Za toz. cenik in cene plošč se J obrnite na: JOHN MARŠICH Inc. «3 West 42nd Street. New York
Z veliko premočjo in divja-šivani edrnstrvenim v zgodovini, sto NemCija in Italija razdelili Jugoslavijo. Hrf ozemlja ste dali državam statelitom, Madžarski in Bolgarski. V Srbiji je postavljena nemška vojaška vlada, v Hryatxki pa jo v,k m .. , , pr< glašena tako imenovana	*	nKd
odvisna hravtnka dažava. Za X^t^T T
ijivo in odvratno. ^Uel dokazov o ravnanja na-
,eMev je razviden iz oglasov, '. priobčenih v beograjskem ča-
" redno vojsko in zato je iijilio-
''kralja'* te države je bil imenovan italijanski vojvodu iz Spoletta. Pri »ramotl mu rnatga zloglasni hrvatski terorist Ante Pavel ič. -
Prvi korak netfašfee ziL-ednc' oblasti v 81oveni.fi je bil, da je uničila v*se znake in simf»ole nlovem
pomenom. Vso osebno lastnino Hlovencev so uradno zaplenili. Zadruge, delavca društva in gospodarske organizacije so zaprli ali razpustili. Sloven-
sopisu "Novo Vreme". Neki nirmi pravi: "Za kazen, zaradi napada iz zasede na dve j ose*bi, ki ste pripadali neonSki
so prijeli in jih -poslali v k on •e«- "rit racjjf^ka t a bonišča. Vise druure Slovence pa so prepeljali v Srbijo- Mlade deklice, od 15 do 20 lota pa so poslali v NVmičijo za najslabše sle nemške vodike. .
V srl>skili pokrajinah iztreib-
v»e znJPKe in surmoie s ,„•« .	T .
kim ali jugoslovan^«u Vi" ? ^^ogradu ,av-
rm. Vso osebno lastnino!!10 ^rslienih 200 Wun^tov
jw zidov 17. oktobra 1941."
(Razen takiii krutosti so mnoga mesta, kot na primer Uziee z 12.000 prebivalci, porušili do
ske rodoljube in intelektualce	T^^f
t^i-.i; „ to^nM.vo m bomtonflce. \]i-t
novo delovanje ni samo naperjeno proti olioroženiin četam, temiveč tudi proti civilnemu prebivalstvu. Nljiliov cilj je iztrebljenje.
Upravitelj novo ustanovljene države Hrvatske je človek s . ,	. . kriminalno preteklostjo Ante
inVi r V l	^avelič. N^ega so francoska
mim pokol,ii. NWe Wv^ ol3>odlla na mxTt Hiradi
brezpomembne, ki Se dosraiajoL^J^.^-, •	: J
..	___ JI -"(Sodelovanja pri un>oru blas^o-
pokojnega kralja Aleksandra in Louisa Barthou-a. V merah novo države so predeli s pomešanim srbskim in hrvatskim žhjjem. čisto hrvatski kraji v Dalmaciji in drugje pa «o pripadli pod italijanske oblasti, neka jugoslovanska pokrajina pa je prišla pod Madžarsko. Zaradi preeartianja Srbov in Židov je Pavelič uvedel zakon o rasah. V hrvatski "državi" sta dva milijona Si8h>v. Ti in židfe tipijo enako, kajti izgubili so vse državljanske pravice. .
Velika večina Hrvatov jtj še vedno vdana svojemu zakoni-
v zasedenih krajih in v zvtzi z nemškimi oblastniki, kaznuje jejo z ustrelitvami nedolžnih talcev; po trideset in sto za vfcaik pregrešek. Begunce iz drugih krajev Jugoslavije so vse strpali v Srbijo, brez prvih in najnujnejših pogojev za obstanek. Otoup in nagon samo-obramfbe sta privedla do reakcije. V začetku so se dosrajali oboroženi odpori posah>ezni-kov. Ta odpor so neusmiljeno zatirali in trupla nedolžnih talcev so visela ob cestah ki vodijo v Beograd, za opomin. Tam ,kjer so vasi bile požerane do tal, je prebivalstvo Hkaio zavetja v gozdovih. Nplxov breTjurmi bet po Nemci imenovali kot "delo sabotaže in ko-mnnistienpga upora."
Ti besrufici so poizkušali za-cotoviti svojo ' ogroženo var-most. Poedini o^afiilieni upori so se razvili v oriraniziran ckI-por, v katerem sedaj tleluiejo oddelki rednih četnikov. Njene vrste šo v?=e bolj števiine-Neirtei vfdo; da so v l>orbi z
Belgijski di jam an ti v New Yorku
Newyoršktt policija je aretirala' Weraerja von Clemmena, ki je bil častnik v nemški ar-matii v )>r\-i svetovni vojni in je pr<<4se<imk Piouee;* Import Cor juration na William fc>t. v New Yorku, ker je po skrivnih potiti dobival dijamante in druge drage kamne ter zlatnino, ki so jo Nemci pokradli v Belgiji in na HolaoidskeirL iZ
izkuplgenim oenarjem je von Clemen financiral osiško delovanje v Ameriki.'
V
narodne »tie 4 ke potrebuje naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno Defence iStamps in bonde.
V BLAG SPOMIN LJUBEMU SOPROGU IN OČETU
JOHN-U SCHWASNICK-U
{UmH 3L januarja, 1941.)
Minulo "je leto dni, odkar tožni so mi postali dnevi, ker Tebe, ljubi cVotnvat ve* med nami. Tiho spavaš pod gomiLo, tam, v zemlji hladni.
Solze nam močijo lica, ki v molitvi k nebu kipe. A dnh Troj žit! x naših neih in bode živel do konca življenja našega.
Upanje nas tolaži, da vidimo se nad zvezdami.
Počivaj v miru!
Žalujoči ostali: MAR V, soproga: iu sinovi, bratje in MH-odnUd. St. Jolim-rille, New York V januarju, 1941	"	'
Araeeku, predsedniku hrvatske knnfceeJje stranke. Vise odlične ljudi, ki niso hoteli podpirali Paveliča, so poslali v koncentracijska taborišča. Z njimi so ravnali «tva~no in koneno «o jih kar brez obsodb ustrelili. Krdela vojakov, policajev in brezvercev poti oči plemjo po vjfcseli. ubijajo in ropajo. Nekatere med temi napadi so izvršili tako tt^meljito. da v maio-grih vas^h. in celo uekateriii predelih danes ni več žive duše.
Ti zltičim se ^icer ne dogajajo braz direktnega ukaza oblasti, toda organiziranost in na-raseauTe terorja do&azujeta, da.ie delo |K>licije in vojske:
Ta zločinstva so" zapisana. Predsednik Roosevelt jih ohso-ja, kakor jih obsojajo vsi civilizirani narodi v Evropi in po vsem svetu. On je želel, na j >e priobči, da bo Jugoslavija ne-ke^ra dne zopet zavzela mesto med narodi, ki dane« verujejo v mir in svobodo in da bo imela vse nVnžnoisti za delo v hrupno korist človečanstva. .

Nastop nadarjene plesalke
V nedeljo, dne 1. februarja, priredi Srbska cerkvena občina skupno s Kolom Sf>rbkili Sestara Sveto savsko Proslavo v The Club House, 150 West 85tli tSt., New York City. Na
tej prireditvi bo tudi nastopila ^g, pražilUJO največji sodobni Amerikanec —Franklin D. Roosevelt svoj 00. rojstni dan.
Po cd i deželi se dane« v rži jo prireditve, ki imajo naiueu ne t-aino • počastiti, predsednika Roo^evelta, benrveč »o -.vir dohodkov za fund, ki-je bil vsta-iiovljen za1 vojno proti paralizi. Ko je bil predsednik star 39 let, se ga je lotila paraliza. Volja in krepkost moža. je pa premagala bolezen in mož, četudi ui ostal brez posledic, je pokazal, da s korajžo in pa vztrajnostjo se lahko marsikatera najhujša zapreka odstrani.
Včeraj je rekel predsednikov zdravnik, rear acaniral R. T. Molirtire, da je predsednikovo z<lravje povoijuo in da
ume ti ta plesalka Miss Nataii- ,,lisl': da ko moški doseže staja PaČkov. Talentirana plesal- r0tit šestdeset let in ima še zmi-ka 1k> ple.<a'la valeer in tudi r0111 triČctrt svoje krepkost i, mazurko. Skladbo, ki bi jp iz- ^hko reče, da se mu dobro go-braJa za valcer je znano Straus-
sovo delo Pripovedke iz du- Franklin D. Roosevelt ni najskega gozdiča in za mazur- samo na.jvBŠji uradnik iZdruže-ko Scharwenka. Sodeloval bo "ih držav,- temveč je pravi tip znani tamburaški zl>or "Ba-i Amerikanea, tako v značaju [pat". — Program se začne ob kakor v korajžji, v humorju in 3.30 popoldne.	v trdnem zaupanju.
, Ljudstva, ne samo v Ameriki, pač pa po celem obširnem svetu mn želijo doibro, in twli um želijo * ninogo let zdravja iu zadovoljstva. Želijo to možu, ki je dal zatirancem po. <-e-lem-svetu iskro upanja, ki 'bo jih vzdignila iz globočin, v katere so jih pahnili fevdalni za-vojevalei.
*
Poveljnik nemške armade Adolf Hitler je ix>častil poveljnika nemške armade v A-friki generala Rommela, s tem da ga je imenoval za maršala ne prvesra pač pa orugesra re da7- '	-
Včeraj je Berlin sporočil, da je Benghazi padel v nemške roke. Če je sporočilo resnično, je že četrtič, da je ta libij«ka postojanka spremenila gospo-' da rje.
★
Za nekaj dni pride v New York Rev. princ Otto VVuer-temlxsrski, ki je beneditkbiski duhovnik iu bo stanoval pri sv. Cirilu na Osmi. V nedeljo. I.*fe3>ruarja bo imel ob 10. sv. mašo.	-	;
Princ Otto prihaja iz j~tare bavarske kraljeve rodovine. Že J več rodov ta vladarska r.ouovi-^ fna daruje enegra sina za duhov-jnika in sedanji prine pri|>ada 54 |že šestemu, rodu, da sledi želji
svojih pradedov.
*
Zadruga kaninosekov države New Jersey je na svoji kon-venciji v Asbuiy Park, New .lersoy sprejela resolucijo, da pošlje Hitlerju 'brezplačno v dor nao-robiii kamen.
To je tisti dan, na katerega je junaški vojvoda general Mi-hajlovič mislil, ko je dejal od-po-slanstvu ne usekih častnikov: "Ne-morem vam reči, kako dolgo se lx>m' mo$r**l lx>riti. lahko pa vam povem, kdaj se bom nehal boriti. - Tii-tega dne namreč, ko se bo Nemčija brezpogojno vdala zavtznikom. ali pa takrat, ko bo zadnji nemški tenta voditelju dr. VIadimirju'vojak mrtev, r Borili se bomo
do končne Tiniage naših zaveznikov."
Predsednik Roosevelt pozna žrtve, ki jih je dala Jugoslavija. Ne bodo zaman.
SMRTNA KOSA
<V Walsenbunr, Colo.; je dne 7. jan. umrl rojak Jolin Malevič v starosti 70 let. Podlegel je pljučnici. Doma je bil v vasi Vidošič pri Metliki v Beli Krajini, odkoder je prtd dolgimi leti prišel v Ameriko. Zapušča brata.
V Aurora, Minn., je nedavno rtrmrl rojak John Kmet, v staro-59 let. Doma je bil od Kriš-, kepa na Do-lenj^kem. .
ISCE se sivalke
BERWICK 1IAT CO. WKST ;*9tih STREET, NEW YORK CITY, išče izveibane šivalke na ženske klobuke. Mnogo naročil. — Tel. štev. je LAekawaniia 4-0i>4;">.

KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(.V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
ii^°Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^gli
^ Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa soj tndi v jeaku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi!
Ta knjiga je neka| posebnega za one, ki se zanimajo za< kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in( izpopolniti.	_ ..
-Naročite pri
f' f 1
w h
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th. Street	..	New York. N. Y.
V. Silver iz New York'a; ki je bil feldvebelj v ruski armadi v rusko-japonski vojni, je predsedniku Roosevelt u poslal $100 v vojnih obrambnih bon-dih s prošnjo, da ta dar pošlje generalu Douglasu MacAr-thurju, ker je bil'rojen-.istega dne in leta, kakor on -in sicer
januarja, 1S80. *
Slovenska dekleta v James City, Pa., priredijo jutri zvečer (31. januarja* plesno zn~ fbavo v Community Hall. — Joe Rolihov orkester bo igral za plesoželjne, — Ako se želite nekoliko rešiti 2; vsakdanjega diri-ndaja, posetite to zabavo, ker bo prav prijeten večer v družbi vaših pr?jateljev m znancev.
"OLA S NARODA" — New Tort
Friday, January 30, 1 942
vrvica
Ezza temnih časov bai bar>t • va so so ohranili pri vsej* nari-diih v večji ali manjši meri vsakovrstni običaji, največ kot o-■*tailki nekdanjih verskih amrtV. ran j Fbmt-nma,rsikaterejra teh
t-bii^ajev nam je dandanes že |K>|K>lnoma neural ji v in znanost so zaman trudi, da bi nam raz-
jat-mla, neki običaji in nazori pa so h raztohuačilL	i
eiček tiste. vrvi, na kateri je mož doričnt- žetuske ■končalsvo-je življenje. Župan te rasi je priredil na čast vdovi -celo slavnostno pojedino, »mno da je dobil konec tiste vrvice
Ta slučaj, ni nikaka izjema. V pnjšnjiii časih, ko «o bile gosposke tako radodarne- t» cfflurtmmi okMKlbamj, da je hjie-la eelo n>ala Ljubljana svoje-
'Mt-d te, cjetovo mnogo tis>Sjga posobnepra "frajmano" telet stare nazore, ki jih civiU-*daj so krvn-iiki delali izbonw zizrani svet zaničuje, kot praz«! kupčiji? z vrvicami obeseneev. no venske, spada tudi. še v na-! Zadnji ljubljanski "fraj man" tih dneh zelo razširjeno znanje} si premoženja, 'ki tra je zapu-o čufckižni Litcn-i vrvi, na kuteii! *til. gotovo ni pi i d vbil % izvr-je človok storil Mint. Na &n-1 se vanjem svojt iga* rokodelstva, lijone je še ljudi, ki so trdno!marveč z zvsnkovnvtnimi dm-preprifaii: o iVznaravni iiK>či|i?hm ktipči jaaui. Xajplodouos-take wvi. Kdoi' ima tako vrv. nejša je bila gotovo kivpčija z
tega varuje pred različnimi ne 'vrvicami olbe£eoeiv. Co ie ver-zsrodajni in nesrečami ter imijjeti 1 j »ris k i govorici, jo še dan-p rinete tudi srečo. Sele predi danes v L,M>ljani družina, ki par loti se je poročalo o izred-'-skrbno hrani 'kovček talce vr
ni pozornosti, ki so jo iakazo-vali prebivalci neke ogrske va-ubožni vdovi, ker je vsakdo Hkušal dobiti vsaj njajhen ko-
vice. češ, da ji je ta košček prinesel srečo. P osojno nezaupni ljudje *o v starih časih zahtevali od krvnikov celo pi-uneno
poročalo, da je prodani košček vrvice- pristen..
Kako je prišla obe&neeva w do Lzrtdne časti, da je veljala in da velja «c dandanes kot nokatk talisman? . Na to Mprašanje od^ovarja-jp antropologi -s tem, da opozarjajo na ohičaje imHčnih še čisto bavarskih narodov.. Aji-gleiška znanstvena ekspedicija ki je leta 1862 preiskovala otok Puka-Puka v Velikem oceanu, jo tam našla občno navado, da love ljudje — duše umrti-b. To opravilo je bilo v rokah pogan-*k"'h duhovnikov in je bilo ja-ko lukrativno. * Pri zamorcih iz rodu Afera je bila še pr.-d nekaj leti podobna navada, (''e je bil kdo okraden, se jc otrlflMl pri paga-nsfcem duhovnUcu, ki ran je. seveda za Wdbro plačilo, dal začarano zanjko. Okradenef* je zanjko položil konce vasi na tla in 7> potem preklinja je tatu. begal po vse? vasi. Tako io dušo tatovo prignal v zanjko. Isjo j/
bila zanjka zadignjeua. jo je zakopal. Ljudstvo je bilo mnenja, da je z zanjko vred potopa na tudi tatova duša — in tat je iz strahu za u^odo svoje, duše hitro položil ukradeno stvar pred lastnikov prag. -
Na otokih Fidži, blizu Nove (Kaledonije, imajo tempelj, ;kjer visi velika bela zanjka. t V hoče pagaifski duhovnik stopiti v zv zo z dušami umrlih, vtakne glavo v to zanjko, da znano-rejo duše vanj zlesti.
Pri vweh zamonksih narodi!) je nadalje navada, da zakonci, ki nimajo otrok *topijo prW svojega duhovnika. Ta napravi zanjko iz neke posrsbue tra.-ve. jo vrže med zakonski par in jo zadane.
Tu popisani navade kažejo, da pripisujejo primitivni narodi zan.fki dvojno moč: z zanjko se vlove duše in zanjka daje ljudem ozvljajočo in plodilno moč.
idinio <lal;e Polineška mitologija uči, da lovi bog Mavi dušo z zanjko. Mavi je ^olnč-ni bear in zanjka simlbolizira
solnene žarke. Ta vera je nastala popolnoma naravnim potom. Liudjf- >o n visi ill, da ise rodi vsak dan novo solnce in da zv -čer uinrjc. lz teca so slde-
pali. da jo zapad, kjer solnee iwiirje. bivalfSče dn«. Tudi Ifa-de« stai-ih Gnkov je leža! nn zapadli in i«tot»ko sta roe tri nt sk o pribežališče dir-š. imenovano A-
•menti. Ker pa je pot do tega !p^ubt<žaiišfea duš silno dolga, 5o p>t*<4H>vaie duše voditelja. Ta vo jftelj je bilo isolnce in da hi du>še ne zgrešile pota, so se jih ovili sol učni-žarki in jih peljali do cilja.
Ta vera je s* dandanes razširjena mrd primitivnimi naredi. Zanjka je postala simlbol soJriejiili žarkov, ki vodijo duše v nj:h bivališče, in omenjeni narodi inpajo deloana navado, da dene j n mrličem zanjko o-krog vratu, pred no jih pokopljejo ali sežgo. . .
Pri vseh narodih so antropo logi in olkloristi dognali, da so sčasoma popolnonia pozabili na p? votni pomen svojili ob -<~aj v I>rže se 11-h običajev, pa n«* vedo. čemu in kaj pomenijo. . .'Prav mnogokrat se tudi zgodi da pomen kakega običaja popolnoma o'brnejo. Tako tudi pomen zaujke. Kakor rečeno pomeni pri mnogih narodih še wlncni žarek, ki pelje difšo v deželo umrlih. Mnogi
narodi pa -o to obrnili ki menijo, da se 7. zanjko dušo ujame
in da preidejo lastnosti umrlega na»ti-tega. ki ima to zanjko. Obešenec je končal s-voje življenje prod "-asjiu; ledor torej ima njegovo zanjko, ima njegovo dnšo in s tem njegovo nedožito življenjsko ilol«> in moč.
To je j«dro prazno verske' navade v olw -eneovi vi'vi. Pnv
VSTANOTLIIH L 1IM
ZALOGA SLOVENSKIH KNJIG SE DNEVNO ZMANJŠUJE. CE ŽELITE KAKŠNO KNJIGO NAROČITE JO ZDAJ
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
F inžffar}
IDIOT
Spfc* F. M. Dostojevski TRI KNJIGE—NAO «4)0 air.
Krasen roman, enega najbolj-5Ui ruskih pleateljev. — Opis luLadeniču. ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k normalnostim. Or»ls je fira-hen iu ne utruja kot nekateri drogi romani Dostojevski'-
Cena $2.25
LISTKI
Spisal Ksavar Meško.
(14-1 strani.;
Cena 70c MARKO SENJANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c
MILIJONAR BREZ DENARJA
Spisal Phillips Oppetthelm.
(02 strani.)
Do skrajnosti napet roman lz modernega Življenja. Oppen* halm je znani angleški roma>
n«»plsec poznan po celem sre*
tu.
Cena 75c
MOŽJE
Spisal Emerson Husfa.
(200 strani.)
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu tttateljo. Prevod prav ulC ne zaostaja za originalom.
Cena $1.50
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kal.
(117 strani.)
Štajerski rojak Kač ni do svo-jetfa Štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel plsa-tr krajše Črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zašlo vel s svojim romanom — "Oruntom."
Cena 85c
NADEŽNA
NIKOLAJEVNA
Spisal V. M. GarHn.
(112 strani.)
Junaki tega romana blodijo ln tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo ee kvišku, a sredi pota omagajo.
Cena 30r.
Naročite knjige še danes!
MALENKOSTI
Spisal Ivan Albreht.
(120 strani.)
Cena 75c
OGENJ
Spisal Henry Barbusse.
C13T strani.)
Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edin oh- mojster kakor je Barbusee je mogt-1 napisati tako knjigo.
Cena $ I.— OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poenani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca ln senco hladne severne nočL
cena $1.—
SODNIKOVI
Spisal JOSIP 8TRITAR
Starosta -načih pisateljev ln pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem svoj m roma-no živo in zaniiolvo popisuj« življenje na deželi.
cena $1.75
V	ROBSTVTJ
Spisal Ivan Matičič. (255 strani:)
Ivan Matičič je eden tistih redkih naSib ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati.
Cena $1.25
V	ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZUPANČIČ
NajboljSi in se živeči slovenski pesnik podaja s to zbirko eopet nekaj umotvorov. Pesmi so posvečene njegovi ženi Ani.
cena $ 1.—-ZADNJI VAL
Spisal IYO fiORLi,
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja celo zanimive podatke o fevo-Jlb doživljajih v RogaSkl Slatini.
cena $ I.—
ZNANCI
Spiral RADO MUBKIK
Poznani humorist v tej knjigi fiffle razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti ln orlsL" , i. -r
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Ulr!
TO JE
KNJIGA
katero boste Ž VESELJEM ČITAL1
ŽIVI IZVIRI
Spisat IVAN MATIČlfi
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstva do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo naSega Jfivljenja ln trpljenja, in kdOr jo prt-bfcre bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli uaie agodovtnsko delo.
13 POGL«TJ — 413 STRANI
V PLAtfNr; VEZANO
Cena

Poštnina plačana
cena
$125
POUČNI SPISI
ANGLEŠKO SLO\T:NSKO BERILO
(F. J. Kenii — Zvezano
Cena
Ilodoči državljani naj naročijo
knjižico — j "HOW TO B£COMR A CITIZEN i OF THE -UNITED STATES"
i V tej knjigi so vsa pojasnila Ln zakoni za naseljeuce.
Cena 35 centov
DO>LVCl ŽIVINOZDRAVNIK
Spisal Traiijo Dular. — 278 , M rani. Trtla vez. — Zelo koristila knjiga za vsakega živinorejca: opis raznih bolezui in zdravlje-
' nje; Slike.	Cena $1.50
•GOVEDOREJA
Spisal It. I<egvart. 145 strani k i Milkami.	Cena $1.—
KNJIGA O DOSTOJNEM! VEDENJI
111 strani.	Cena 50 centov
j MLEKARSTVO
: Sj.isal Anton Pove. K slikami.
188 strani. — Kujiga za mlekur-' j«< in fanner je v splo&nem.
Cena 50 centov j
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
strani. «-zana. — Knjiga je nanionjma v prvi vrsti za stav buo, umetno in .strojno ključavničarstvo ter železolivarstvo.
Cčna $1—
rMNI ČEBELAR
Spii^il Frank Lakmajer. 1U3 str.
Cena $1.—
ZDRAV ILNA ŽBUfeČA
C2 strani.	Cena 23 centov
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej Temo vat (Ivan Albreht) Belo noti mali Junak, (DostoJevskiJ) FikaefGka zgodba (Alojz Jirasek) Kaj se je Makaru sanjalo (V. Kova* Ienko)
Na razliinih jratih (Frane Frisch) Peter Pavel (lavar (Dr. L Pre«eU) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Verne dnše v vicab (Prosper Mirim«) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski)
Po 7 Oc zvezek
Do Ohrida in Bitolja (Iran Melik)
Po 75c zvezek
Belfefor (Artur Bernede); Po strani klobuk (Damir Feigel)
Po $1 zvezek
Ugrabljeni milijoni (E. O. Sellger) Veridiens (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija MaJerjeva) Prigodbe čebelice Maje (Waldemar Bonsels)
Plnsvinski otok (Anatoli France) Pisane sgedbe (Janko Kae> r-
Po $1.50 zvezek
Zloiln in kazen (F. M. Dostojevski j) Krištof Dimne (Jack London) Misterija (Gustave le Kooge)
KUPUJTE

sne
Htovaljni ln nvprc«tovoljni obe-žt-nei navadno nltnajo lastnosti, fei rili bi kdo požtijel. Vsaic ciovt'k bi pa rad živel čez svojo dobo.
Tak je torej prvotni posta-tiek te.^jraznbverske navade in njen razvoj tekom tisočletij.
"'"V- Sfenadcenfflfteetu je pred nAragnfifga »odisca ziralo veliko ljudi, ko so tja jwipdjali dva-stoletnik£u bo-jevnirka v vstaji 1, .ta 1858. Bi-! ia sta (to 103 letni Yid era o* ; markovič in 104 letni Peter ff^riS^iA ki živita v mali vasi Babarjti pri Saškem Mostu, f»te«jana od vnukov in pravnu-ko\*. Oba lab&o prledata nazaj na bojev polno uiladoet. Saj sta se udeležila 'vseh vstaj v Be^-ni od Outar paše do Petra i -MTkonjk^i. Na sodaiivj sta bl-
fla povabljena kot pri®, da
'j<* no<la\-)io u.Tui*li oče pre.jšn.i'-
DEFENSE BONDS i n ra	.tajnika v m
^^ mv/iwu i ii ,bai-ju, .Tovan Ili^ kot prostovo-
STAMPS	j!jfe l>oril pod Petrom .APrkonji-
, '"-c-rti..
starčka »ta 5e zelo top kc i n imata t^iko izvrsteji spo-
rriiii, da '^o spornjln^nta Še vseb pc;drol»iM>«tI }K>j^v. ki sta jili
iKlcIežtia v mladosti.
0(lloct]«a bitka i»ed \-staAi in Turk'b ki so spravili na ii^sdc
veliko armado," se je bila v IjaitHi pri Bosaaiski fCriq^i. Pred turško premočjo -o se livo-'rali	unUVkaiti. Ra^lcro-
pili so se -v kolikor niso na^Li smrti v bogHi, na vse vetrove. Os^n^sto vsta-f v so Tur^i a.i-li in peljali Lipnik. Tam >o vw na en dan pomorili. Turki so izbrali najjrrozovitejši nabili smrti. Obsojenci -o morali £&mi priostriti kok', ua katere so jiJi nato nataknili, da so u-mirali v groznih mukah. Daii ■pre-d u?mrtit\njo se je splazil w^kl Tiircik- ki.jf1 bil že pr«-j pnjattdj OrHoatiarkov in Pe-rišiča v vkedeni. kjer so ležali obsojenci -trdno povezani, in je ■ »bem a peerezstl vezi. ' f >ba ^ta nato prereza ki vezi vseh ovojih sooijsojencev in vseh osemsto je pobirtsmilo. Turške M ra-(ife so .streljale za njimi. Muo-^ro jib je bilo rtbitih ali ran je t nih. nekateri ujeti in dr mri dan nsmrčeni. .
Crnanarkavic in PerUie ota a tovarišem Kopo Dabraninom ušla. Ilabrani-u pozau je koračil hrvatsko mejo pa so^a v Kostanjici prijeli. tn zaprli. Nameravali so ga izročiti Tter-kom. Ko sta Crnomarkoviv in Perišic to ZTedt-la. sta zbrala več tovarLsov, ki 50. .-e skrivali po jrozdow^h,-in v temni noei se jim jo posrečilo, da so rešili Dabraanna iz ječe v Kostanjici. Nato so vsi trije ab žali v TlaU macijo in se še le čez nekaj let •vrnili v. Bosno, kjor so se udeležili natdodnjih vstaj. V nokeiu bojn. ki se ara je (?cnomark<yvič udeležil pod ^IvkOTijič *ni. je b:l hudo ranjen- na no^i in še danes t ozko hodi.
VAS, KJEH ŽIVI 12 NARODNOSTI.
V severovzhodni Bolgariji
bli^u romunske meje je vas Ca revlirod, kjer žive niiroljnfcno skupaj predstavniki T2.na.rod-nešti. Vu.- šteje 3,'SOO prebivalcev, od trh je 100 Bolgarov, 548 Tata rov. 300 Xtancev, 300 Poljakov, /.10 Rumunov, 220 Cehov, Turkov, 200 Rusov Aniitiu-vv, 128 Madžarov 120 Arnavtoi- in 98 Holaoidctn-. Vs£.ka i7.med leh skupin ima svojo zgodovino. Xentei so potomci izs< ljencev, ki jih je poklicala y Bana t Marija Terezija. in ki so «e pozneje; pi^ese-lili v Bol.srarijo. Madžari -o potendei < rniqi antov, ki .so zapustili svojo domovino po izjalovljenem Rakoesvievem pu-'*u " Poljaki izvirajo od enti-grantov iz leta 18G3. Tudi Rusi. ^fehi in Armenci so politični emigranti-. Najstarejša skupina v vasi so Holandci^ Kji-Ho vi prt<hiiki so nekoč-?anja3i o kolonizaciji na \-zhodu, pa so obtičali v Bolgariji. Vzrok je sedaj že težko ugotoviti, ,
Nabavno je, da so prebivalci Care\«broda sijajni praktični insfvisti. Vsaka skupina je o-hranila svoj narodni jezik, go vori pa za silo tudi druge jezike, kar je zastopanih v vasi. inervisti. Vsaka skupina je o-di svojo narodno nošo. Nedelje so v Carevbrodu p<-stre revije narodnih noš. Zanimivo je, da žive prebivalci vasi v vzorni fiogi ne samo v odnosi nem, tetm-eč tudi v verskem pogledu. Vas ima edino cerkev, kamor hodijo molit katoličani, pravoslavni, protos tanti in muslimani. Ob sveča nih prilfkah plešejo Rnmmike- ^fedžarke, Nemlke in Turkinje valček, čardaš, polko, mofzurko in rusko kolo. Carevbrod ima madžarsko, turško in nemško šolo.
RIBIČI V ARKTIČNIH
MORJIH.
' 'Kot prebivalo! celine si tež-•ko miblimo, kako nevaren je lahko ribolov v globokih mor-Ta lov spada mjed najne varnejše poklice na .swtu. Ne-•kateri ribiči preži ve na morju nad 300 dni v letu, od svojega 16. leta žive in delajo v nekalčš-ni tmii plirjoči tovarn ici za predelavo rib. Večkrat morajo delati brez počitka, polnili 24 ur. Življenje v arktičnih morjih. lcjer so dnevi- večinoma kratki in rrtračni. je sploh tež-feo in dolgočasno. Ribiči preži ve pogosto na morju tri tedne
tbrez proistauka, oddal jeni"-cd na^jližje celine mnozo milj. Nesreče niso rpidfce. Zato ta poklic ni priporočljiv ljudem slabih iSvcev ali raWega zdravja, Načina morskih rib, ki lih dt>važajo na evro|>ska tržišča, izvira iz vod, ki so v t^^ nenrsosedstvu z m>-jo večnega ledu.
Že leta 1881 je bila ustanovljena v Anerliji posebna misija inmjeaa naloga je skrbeti za arkti'ne ribiče. Njena dva parnika pn^krlnijeta skozi \*se leto od tsv< ta ločene prebivalce ribiških čolnov v Severnih inorjili z zdravili, volneno-ol>-Tck'o, "živili, tobakom in listi. Med CornwalloBt in Sbetlaml-kim otočjem je bilo ustanovljeno 14 stanic in tu imajo antični ribiči varna zavetišča.''Tu doibivajo toplarn irtrzla jedila in d riieje zixdjenjake potrebščine zelo poceni že v nn i zgodnejših jutranjih urah. Zavetišče kraljice Marije v Grirrtebv je odprto ob 4. zjutra.il M*ija jo odpravila od ?voje ustanm-i-tve mnogo dela. da olajša ih-Ijenje ljudem- delujočim v toJco t£^3kib pogojih. Nji ee morajo ti ljudje žaihvaliti, da stfrie čutijo povsem odrezane od »veta.

"GL&B RIBODVa New M
Friday, January 30, 1942

iiiiiiiiwiii^iiiiiiiiiiiiiiiir.^iitiii!
Kakor plaz...
ZGODOVINSKI ROMAN.
21
ii:^:iiiiiiii!ii!ti!!i:^:iiiiiii!ti
Presenečeri obraz domišljavega komedijanta J« vzbudil ieno dovtipnest in nagajivost.
4'Kaj praviš k temu, Jerici? Kaj ne, čudi« ■se, da si dobil košarico? Da, da, zame nisi dovolj lep in tudi ne visokega rodu. Mk>ram si poiskaikti žlahtnejših kavalirjev."
"Ti si pač mala nagajivka!" ji je odgovoril užaljeni junak *u igral dalje svojo vlogo. .
Pevka se ni dalje brigala za njegovo nevoljo Napihnjeni, nad vse domišl javi operetni tenorist ji ni bil nikdar postimo pri srcu..
Ljubica, ki je je izbrala mati.
Se isti dan je dobila Mhci Ixireraz pismb v katerem ji je sporočil grof Wallis, da jo pri jxvpoldanskem čaju obiščeta on in njegov gojenec. Istočasno ji je poslal po naročilu nadvojvod i uj« dvorni draguljar dragocen briljan/tni kolje.
Miei I»renz je občudovala nakit z zanimanjem, ki ga imajo vse ženske za dragulje.
"No, umazana ravno ni." je piipontaila tiho, govoreč sa-Kiia s sabo. "Radovedna ?em, a-ko bom morala naikit vrniti, ji ko se stvar ne posreči."
Ko je ob napovedani uri prišel nadvojvoda s svojim vzgojiteljem, je našel zbrano malo dražbo, ki jo je povabila umrtni-ca iz lahko umljive neči me rn ost i. Več odličnih novinarjev, pisateljev in umetnikov ;'e tvorilo družbo, v katero so uvedli mladega nadvojvodo. Sprva je bil v veliki zadregi. Nato pa nra je uganil neprisiljen živahen način, kako se je ta družba zabavala. Razgovor je bil nadvse živahen in dovtipi so švigali katkor ia<keto sem ter tja. Smejal f:e je z družbo .in s* izkazal kot dolier družabnik, ne da bi se odlikoval s posebnimi talenti. Med zal>avo pa je opetovano zagledal skrivaj v lepo gostiteljico in zamaknjen užival vse čare njenega bujnega telesa.
Miei Loreruz je imeli na sebi valujočo domačo obliko iz niehke svile, ki je sicer kazala vse fonue njenega lepega telesa, vendar pa jo predstavljala mlnogo bolj vitko, kakor je bila v resniei. (Vsto je umetnica odlikovala vitkega svojega g« »s*a z dir.iktmim nagovorom. Vselej se je pojavila v njem notranja razburjenost, (ki :iru je cm al a rdečico v obraz. Kadarkoli je srečal njegov plahi, občudujoč pogled njene zmago vite oči, ki so se svetlikale v duhovitosti in temperamentu, vsakokrat se je bogeče ozrl v *tran, kakor da bi mu bilo mučno, da bi pokazal umetnici svoje oljčudovanjc. Vidna nje gov a zadrega, v kateri je redno kot deček zardeval,, kadar je ž njo spregovoril, njeigova brezmejna vdanost v govoru in izrazu, v* - to .je vplivalo m-pevlko, da se ji je zdel vreden, da n«n v>aj za trenotek daruje svoje srce.
Miei- ki je bila na glasu tudi kot ljubezenska umetnica, se •1° k.akor po naključju z roko dotaiknila njegove obleke in s svo jirni nežnimi pi*«ti pogladila njegove lase, njegovo lice. Po Vsakem takšnrti* dotikljaju mu je zavrela kri v žilah. Njegovo telo se je vilo v krču pivkL|>cvajoče strasti, ki jo je zavirala samo še plašno<t novinca v ljubezni. Prikrita ljubavna igra
▼ STANOV I, J ■ N L. 1 S 9 I
Po Šubljevem koncertu
Udeležba na koucertu Tone- Aauer&a, svobodna zemlja, ki ta Rublja v nedeljo 25. janu-|je nudila marsikaj prilike do a rja 1942 je bila taiko Upa, danega in onega in mnoga tipka je moralo biti to v zadoščenje; izkustva, a je bila kljub temu in vzpodbudo taiko pevcu ea-! Aauerika, širokogrudna, «vo-menru, kot vsem, iki sx> ž njian bodina, pijonir*fco mlada. (>-
sodelovali za ta dobrodelni koncert, kateri upamo, da je bil prav tako lep unpeh finančno kot je bil moralno, ker vsak donesek k skupnemu skladu za pcinoč nesrečni Sloveniji, bo veliko štel v dneii, ko bomo mogli nuditi najini gospodarsko upropaščenim i a obubožanim rojakom v domovini gmotno pomoč.
stali smo, saj poti nazaj ni bilo — doma je gospodoval tujec.
In zdaj gospoduje,- unjčujtjc ves mali rod od enega konca do drugega, mi, ki smo daloč\ ustanovljeni v novi domovini smemo prepevati "Hej Slovenci, naša reč slovenska živo kli-je, dokler na»še verno srce za nas narod bije ..." oni tam pa
stoje molče ob tisočih g:obo-Koncert earn ua sebi je bil v katere so sunili tujci »r-duševni užitek prve vrste. Po- ki so bila za narod in svo-leg baritonista Šublja je sod^jkodo.
Tako vidite, .-o bile moje mi-
dunajskili
listih. Miei Lorenz se je ž njim vedno dobro razumela. Kro-žila je govoi ica. da je dala doktorju, ki je bil na glasu kot poznaval-o ženske lepote, priliko, da je postal strokoven sodnik o njeni lastni krasoti. Na njegovem! grdem, toda zanimivem obrazu se je pojavil pretkan smehljaj. Ko mu je umetnica ponudila čašo čaja, ji je za trenotek segel v roko.	z
"Gcspa Sebrattova bo zb Nnela, madame. Ona ima oko-'lielo starost, vi mladost in Inxlocnost. Kako bi bilo z mar-kizo P^mSpadouT?,, '
1 >r. Koster je to vprašanje stavil tako glasno, da so je slišali okrog sedeči. Nadvojvoda se je živahno okrenil in vpra-šal.
"Ali pišete kak nov libreto, gospod doktor?"
Pisatelj se je< cinično zaiežal:
"&e ne. Buam šele idejo za libreto. Kaj pravite k njemu: "Vzgoja prince v."
■ Princ s veda tega ni razmnel. Ni bil tako pretkan, kakor satirik Kostcr, zato ga je spravil doktorjev odgovor v nemalo zadrego!
Miei Lorenz pa ni bila žen-ka, ki fci se dala vleči cb lastni m:zi. Preveč ji je bilo.naklonjeno vse občinstvo, da -bi se morata posebno brigati za takšnega časopisnega mazača
"Ne blelbečite, doktor* Vaši neumni libreti niso dobri niti r.a odru, Še nuinj pa v pripovedovanju."
*4 Temu se upira moje saanoljubje,, milostljiva. Ko sem vam na,pii-al pivo paradno viogo na vaše lepo telo, st<? s.intrali libreto za očarujoč Bil M .naprosit cesarsko visokost za razsodnika. vendar pa ni bil taferatt visokoistemu še dovoljen po-set gl dališča, zlasti ker takrat še ni bil niti v šoloobvezni starosti. Da da, takrat, o takrat smo bili še mladi in smo se ve-elili življenja."
Pevka se je vgriznila v ustnice. Ni mogla trp t" ob svoji mladostni zunanjosti namigovanja na svojo staro*-. Rada bi ga zavrnila, toda bala se je nadaljnih zajedljivih opazk, ki hi ji bile pred nadvojvodo še bolj neprijetne. Omej.la se rj torej nato, da je skomignila z zrameni.
Nadvojvoda je poslušal spopad sicer brez raznn evanja, veifldar pa z naraščajočo n* voljo. Toliko mu je bilo jasno, da grdi doktor ni baš ljubeznivo ravnal z njegovo oboževanko. To ga ji jezilo. Rad bi ji bil prbkočil na pomoč, toda ni prav vttlel, kako bi naj to storil. Opazka o nedovoljenem posetu gledališča sa um je zdela «- to najbolj pripravna.
Z malomarnim, naglasom je pripomnil:
"Motite se, gospo«l doktor. V gledališče «o me jemali že v šestem letu."
"Izborno!" je zaklicai satirik. "Cesarska viokost, ste gotovo že takrat občudovali našo velemuetnico in gostiteljico in lahko zategadelj izrečeta svojo raa^odbo. za katero sem vas prt sil."
V zadregi je nadvojvoda ntfolčal. Grof Wallis je smatral za potrebno, da mu priliki na pomoč. Staremu aristokratu ta (iriiba ni ugajala. Kaj je prišlo umetnici na misel, da je povabila tako dvomljivo družbo za pričo prvega sestanka?
:: _ (Nadaljevanje.)
lovalo tudi pevsko druStvo "Domovina" in del nabili slovenskih tamiburašev, ki so ta-korekoč otvorili program, katerega je vodil Mr. Leo Za-krajšek, ki je na\"zoče nagovoril in se jim zahvalil za tako lepo udeležbo in obenem tu<i3 ol>elodanih da je skupna prireditev slovenskih diuštev v New Yorku dne 30. novembra 1941 prinesla z darovi vred $500 čistega pribitka. (Imena darovateljev in drugo bo ob
\>rilHki Objavljeno).
Voditelj progiama je dejal občinsstvu, da je želja prireditelja, da se navzoči pridružijo pevcu in zboru ob petju a-nierL;Tke himne in nase pesmi: "Hej Slovenci V Občinstvo je pevčevi želji ustreglo in polagoma se je strnila vsa dvorana v en sam glas, ki pa je pri besedah pe-ini "Hej Slovenci" rezal v dušo in srce in e>bujal >»poi»ine onih največjih dni našega naroda, ko «mo mlati i ljudje z velrkim nadušenjam vsepovsod prepevali narodni duh dvi^rajcM-o pesem "Hej Slovenci." Ko so Slovencem pod Italijo to pesem prepovedali,
sli ob tej pesmi, in tako nisem pela z Občinstvom ne v besedah no v številkah, bilo ini je, 'kot da prisostvujem pogrebu vseh izdanih, prodanih, in divjaako do smrti mfučenih in zaklanih žrtev našega malega naroda.
Nastop baritonista Šublja z narodnimi pe-tsminti nas je menda vse zvedril in naan vlil v du-6e vero v na« trdoživi rod in upanje za njegovo srečnejšo bodočnost. In Subel zna te narodne pesmi tako živo predna-šuti, da se zazdi izključena vsaka možnost, da bi nfogel sploh kdo docela iztrebi narodič, ki je znal v svojo narodno pesem' vplesti vfeo lepoto in vse prešerno čuvvtvo ljubezni, in vso veličino ljuba v i do svoje grude, do matere- do očetovega doma, do prelest-ne pestrosti svojo lepe domovine, in Ikoiično %-so bistro šegavo^, ki izvira iz miroljubne in razumne nature slovenskega človeka.
Pese*m za pe«m'-jo «e je vrstila, pa bi bili hoteli še več. "Domovina" je bila izredno dobra v izvajanju _ "Rožnesja
IZ PREJŠNJIH DNI
Ko je bil Milan Stojadinovič še jugoslovanski ministrski pred ke, ali Rim. Slika nam kaže nek tak njegov obisk; za minister grof GaJeazzo Oiano, dešno oel njega pa Ben
sednik, je večkrat šel v Benet-lijim stoji italjans'ki vnanji ito Mussoliini.
smo jo brundali povsod in ob I V-enca." Baritonist Šabel je pel v*-aki priliki brez b rsed, ali pa j naprej in zbor mu je sledil z
lepo ubranostjo. ~
kljubovalno odpevali 'kitico za1 kiteco v številkah, ki mi še dane« brne v ušesih melodično in po napevu "Hej Slovenci."
O, težki ko bili oni dnevi, a na obzorju se je svetlikala no va zarja novih dni. Lepa Primorska je ležala razbita, poho-jena, okrvavljena in zbičana dol ob Soči, Doberdobu, vsevprek ob b*egib gorah in pla-
Tudi pesem *4Spet ptice pojo" je zbor krasno zapel in jziedno živahen je bil v narodnih popevtkah, katere je z zborom pelo tudi občinstvo. Vsi, prireditelj-pevec in Kodeluje>či, pevci in pevke ter tamfburašfi so bili nagradeni s! prisrčnimi ovacijami o dobčin-! stva. Miss Pauline Šubel, ki je vse točike spreaidjala na kla-
vati plesalce kako so se spretno sulkali v takohnenovanem "souare dance." O, da, tudi na»ši farmarji, čeprav oddaljeni cele dolge milje me<l seboj, vadržu jejo medsebojne stike potomi društev in društvenih prirc?<Jb. In slovenske zavenl-noefti se med njimi tudi ne manjka.
(Po programu so «e» nvnogi takoj raz-li. drugi smo š,- malo ostali in se zabavali ali pe>go-varjali z znanci in prijatelji. Rojak Krajec. Krasna, Mn-. Gorica r in podpirana smo modro-valr pri skupni mizi o umojrih stvareh, a jedro vsega je bila — domovina. Tako je bilo nedvoumno pri večini drujarih miz. in če kdo trdi, da ni prav, da se ob zbiranju pomoči za domovino zabavamo, naj oibenean priznp. da nas vsatka lepa ire^ta za domovino Zbl'za v skurmi misli na — zmago in končni mir. ki bo prinesel ljudstvu odrešenje in osvebojenje.
P. S.
'	n	'-r i f.111 ftvi uil 1.11 [j»a	■ ■	• 1	..	.
ninab. ki jih je nekoč opeval	}e bila s svo3«m *tricenx
Gregorčič. Zemlje lačen tujec T™et(>m vred del'OTa ^P1«^ .ie bil že trelo stopil na našo'^od'»bravanja za njeno sodelo
tolikrat s krvjo naših najboljših sinov napojene zemlje. Ali na oni strani tse je tvorila Jugoslavija, nova domovina južnih Slovencev, in upanje je tlelo v srcih kljub tujčevemu škor-n.ni, kl.iub neugodnim vesten^, ki so jih prinašali čez mejo tihotapci. "Ena. dve, tri, štiri, pet, s.st- sedeni, e>sem devet — Devet oseim, sedem šest, pet. štiri, tri dve ena . . ." Kljubovalno in z upanjem ismo prepe vali, a polagoma je up bledel je irmirala peseim in taiko mi je o« t al živ v spominu dan poslovit ve. ko smo med tlrurimi s nffkaflvšno prešerno nfladostno enenkniho v srefh zapeli tudi ti-"to: "Kna. dve. tri, štiri .
Potem je vstala na obzorju
Posebni davek na avtomobile
Vsak lastnik ali voznik avtomobila, trucka ali motornega kolesa, ki vozi po javnih cestah, mora najkasneje do 1. februarja, 1942 imeti nalepljeno posebno znamko Federal use tax stamp. Kdor tega ne bo imel, bo po postavi kaznovan.
<Zuamke so sedaj na prodaj v vsakem poštnem uradu in vsakem davčnem uradu ter veljajo $2.09 za dobo prvih petih mesecev in bodo veljavne do 30. junija, 1942.
Da se izognete gneči in kazni, kupite znamke že sedaj.
vanje prt programu.
•Med piogran>om petja je bil dbčinstvu predstavljen dr. Boris Furlan, profesor prava na Ijubljansiki univerzi, ki je podal zanimiv govor, nanašajoč se na zgodovino (slovenskega ljudstva in njegova zeiulje. Ta govor je bil dan po koncertu pri občen v listu "Glas Naroda". Dr. Furlan je primorski rojak iz Trsta in želeti bi bilo. da bi nam kelaj v bodočnosti podal še kaj slično zanimivega iz zs-odovine naše zatirane
NA VINKOV GOD SE ŽENIJO PTICE.
Sv. Vinceuc gixhije 22. janu arja in se na njegov god ženijo ptičiki. a le na Štajerskem in Koroškem ptički na kranjskem pa so z Vinkom sprti; zato se ženijo šefle na god sv. Valenti na 14. februarja in nekateri še pozneje na Gregorijc»vo, to je 12. marca. Je že tako, da se tudi ptiči ne morejo zed i« i t i., da bi se veselil ves ptičji rod določenega dne. Morda pa upoštevajo tudi staio nasprotstvo med fttajersiko in Kranjsko in so lokalni rode>ljiibi.
V Dravski dolini se na Vinkov god glede na ptičjo ženi-tev nihče ne poroči. Kdor pa
se tega dne got^podar v vinograd kos božičnika, ki ga je prihranil za ta elan še izza božiča. Dar položi na tla in ob-reže nekaj trt.
Ker se ptičje ženitovanje nikakor ne razločuje od našega, l>odo skorajda tudi ptički ba-rantali, kaj se naj zapiše njemu in kaj njej in ptička bo naštevala, kaj je vse prinesla:
"Ona prinese svoje lastne dote tri odrte šmarne krote- p bar fižolovih luŠčin, pet funtov ježevih bodic, dva papirnata cekina, dva prazna soda vina. prazno mošnjo potic, žabjega matjla. pet lobric. dve žiiumati ntotovili. skok i c bre^z števila, togote poln meščec, en gadov jeziček, m&aj limioje modrosti, nekaj ženskih slabosti, iz železa prstan zlat. debel golšast vrat, brejo gos, debele žnablie, kmrežljavc e>či in Še dririre reči."
Pa bo ž nin zapisal v žen to-vansjko pismo nevesti ptički:
"Kn vinograd tam v RLžen-skem mestu, lepo lastnico tam za Kurjo dolino in zelnik, ki ga je dedoval za očetom."
Ženitev pa opravijo na Vin-kovo le ptica in ptiči pevci in ne velja ona: Ouk se je ož nil. sova ga je vzela . . .
Rojake prosimo, k o poiljajo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES odrom* CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
manjšine v Pnpiorju, in iz naše	spozabi in stopi tega dne
sploišne narodne zgodovine sploh. V teh časih j*> dvakrat otrebno ljudem predočevati Wodo%*in|4ike aikte o neprestanih borbah našega žilavega malega naroda, kajti njegova b.oi*ba za "staro pravdo" se je na veliki petek lani zoprt znova začela in strniti bo treba vse rrtoči, kjerkoli jih moremo najti, da narod v tej borbi ne podleže.
Na koncertu so bili celo nekateri naši slovenski farmarji iz Ea-st Worcester, N. Y. in sicer Mr. in Mrs. Frank Kržmanc in Mr. Pirnat. pa hčerka Franka Korena, Jennie, tudi e>d tam. Ona seveda dela v New Torku, dočim so naši farmarji prišli nalašč na koncert, ki se jfm je zelo dopadel. Jaz sem imela prilvko srečati precej naših slovenskih farmarjev lansko poletje, ko sem «se mudila nekaj časa na obisku Kiorenove dru-/ime v F/aist Worcester. Udeležila sem se njih veselice v "barn halli' ter imela priliiko opazo-
tndi sam v zakon, mu ptiči odnesejo vso za«kon«ko srečo.
Na ptičjem ženitovanju ki je tega dne v vsakem* gmihu. tudi ne primanjkuje jedi, če že ni pijača. Tako opominjajo matere otrofke, naj tega dne Sšče-jo po grmovju ptičjo pogačo.
Vise kaže. da letošnje ptiaje i?nitovanje ne bo kaj prida. Sneg in mraz kalita tem dvo-nožcem zakon sik o srečo. Vreme ki nagaja ptičem ob svatbi, prav tako vinogradnikom slab > prerokuje. Plieikimlurcc ve kp gotovo, da bo le tedaj dosti vina. če so se na Vimltovo naredile mlaike ob cesti. Tudi sonce mora ta dan si jati, da bo do bra trgatev. E nako pravijo Belokrajinci in še bolj določno ocenijo A-re?n?e tega dne:
"če je tega dne toplo vreme, bo dobro vino. Če je pa mlačno, pa bo vino srednje,."
Vise kaže torej tudi na U), da na Vinkovo ptičiki svatujejo tudi zimi. V Beli Krajini ne-
DRAMSKA REVIJA.
V National Theatre na 41. ulici, na vogalu Broadway v New Yorku ^edaj pied&tavlja-jo veliko Shajx?spearejevo dramo "Macbeth". To dramo že igrajo več mesecev in ker je občin-4\n zelo všeč, jo bodo predstavljali še ves februar.
Kdor pa se zanima za zimski šport, naj ne zamudi obiskati ''Maison Gay Blades" na 52. ulici, med Broael\va> in S. Ave. Tukaj je najlepša priložnost za one. ki se želijo dobro [zvežbati v drsanja. Pouk je vsnk dan v 5 oddelkih in s** pričenja ob 7. zjutraj, zadnji pa je ob 8.30 zvečer. Oh sobotah pa je posebna predstava s filntom in radijem ob 11.00 zvečer.
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO
$2.
50
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime__________^_________________
Št., ulica ali Box št.---------------------------------------- ---
Mesto iu državta j«____________________
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET
NEW YORK