Gospodarske stvari.
Kako jesih delati iz sadja.
Ker živimo ravno v času največe vročine, katero naše ljudstvo dobro imenuje s splošnim imenom „pasje dni", in ker si ravno zdaj vsakdo želi hladilnih jedi, kakor kislega mleka, kisle vode — vina pa pri nas uže tako težko dobimo drugačnega kot kislega — in dobrega kislega jesiha na vsakovrstnih salatah in tudi v druzih jedeh, zato bo morebiti marsikomu vstreženo izvedeti, kako preskrbeti se z dobrim domačim jesihom. O tem piše v San Francisco v Ameriki živeči nemški sadjerejec in pisatelj H. Semler v zanimivih svojih knjigah, kako bolj v prid obračati sadje in povzdigniti sadjerejo.
Izdelovanje jesiha iz sadja je tako   prosto,   da ni razumeti, zakaj se veči del kmetovalcev da zadržati, da si ga ne izdelujejo za lastno potrebo.   Tega se sicer ne bo doseglo, da bi bil jesih iz sadja pomenljiv v trgovini, toda pri vsakem gospodarstvu porabi se toliko jesiha, da se splača vsaj toliko ga pridelavati doma, kolikor se ga za dom potrebuje, in to velja posebno  za one posestnike, kateri si s sadjerejo redno pridobivajo dohodkov. Dobiček  pri  tem ravnanji je  očividen,   in  to dvojin: prvič mnogo manj stane doma pridelan jesih, drugič je pa tudi vsakdo brez skrbi, da vživa naraven, zdrav jesih,^ česar pri kupljenem jesihu človek nikdar prav ne ve. Še celo treba ni, da se za izdelavanje jesiha posebej sadje pripravlja,  ampak popolnem  dobre so tropine, iz katerih je bil sadjevec uže enkrat izžet.    Take tropine se vržejo v kad ,  katera se postavi v primerno gorak hram; k tropinam doda se še slabejega razkrnje-nega sadja,  olupkov in obrezkov,   ako jih je od sadja, katero se pripravlja za sušenje,   tudi ostanki kuhanega sadja se dobro obrnejo, ako se jih vrže v kad.   Na vse te zbirke zlije se toliko vroče vode,  da je gosta mešanica. Ta se potem pusti osem dni prav na miru, potem pa se v ožemalnici izžme mošt. — Ostale tropine potem niso za druzega kakor za gnoj.   Kako potem z moštom ravnati, priporoča se več načinov, pa najbolj priporoča se oni,  po katerem  ga izdela vajo  Francozi pri izdela-vanji njihovega slovečega vinskega jesiha.  Njihovo ravnanje je najpriprosteje, najpripravnejše in daje,  kakor skušnja kaže, najboljši vspeh.
Ravnanje francosko pa je tako-le: V odprto kad napolni se eno tretjino dobrega starega jesiha, dve tretjini pa se doda sadnega mošta in se tako pusti 8 dni; potera se odtoči dve tretjini jesiha iz kadi in se namesti z dvema tretjinama mošta in tako se ponavlja vsakih osem dni, dokler je mošta kaj. Prezreti se pri tem ne sme, da je za izdelavanje jesiha najbolj ugodna gorkota 20 do 25 stop. Cels. (ali 16 do 20 stop Reum.). Ako bi jesih ne bil dosti hud, doda se mu nekoliko špi'-itrvega jesiha.
Mali gospodarji, kateri ne izdelujejo sadjevca, si pa enako lahko pripravljajo sadnega jesiha za domačo potrebo. V ta namen treba samo velikega prstenega piskra, v tega mečejo se vsakovrstni odpadki od sadja, katero se v kuhinji rabi. To se zalije z vrelo vodo. Kedar se zopet odpadki dodevajo, priliva se več vode in tako se nadaljuje, dokler ni lonec poln. Pri gorkem vremenu postavlja se posoda, skrbno pokrita s platnom ali ruto, na solnce; kedar je hladno, pa se spravlja na gorko mesto v hiši. V 6 do 8 tednih skisa se tako izvrsten, rumenkast jesih.
In po tej poti si enako mali kakor veliki kmetovalec preskrbi sam doma cenega, okusnega in zdravega jesiha za vso svojo domačo potrebo.