Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK PETEK OBMURSKI TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURJE Štev. 34 — Leto IV. Murska Sobota, 22. avgusta 1952 Cena din 10. — POT V PRIHODNOST Prekmurje stopa po teh prehodnih letih v novo obdobje, na novo pot. O tej poti bi morali razmisliti vsi, ki to našo deželo vodijo, zamisliti pa bi se morali nad to potjo že predvsem naši domači kmečki ljudje in celo še naši delavci. Zdi se mi, da našim ljudem ni nič bolj tuje in že skoraj zoprno, kakor razmišljati o prihodnosti. »Bo že bog dal«, si pravijo in za mnoge je s tem stvar opravljena, na tihem pa še vedno ne verujejo v socializem. Zameril mi bo marsikdo, toda kljub temu bom po- vedal trdo resnico: mnogi naši ljudje ne vedo, kaj hočejo. Davno preteklost pod Madžarsko? Včerajšnjo pod bivšo Jugoslavijo? Dobo vojne? Marsikdo bi lahko rekel, če bi si upal odkrito povedati: Čez mejo! Pa tako mladi ljudje uhajajo čez to mejo z neko prekmursko lahkomiselnostjo: samo da gre prek! Nedavno sem slišal v vlaku, kako je znanka rekla znanki o svoji pobegli prijateljici: »Zdaj je v Gradcu natakarica! « Pomislite, kakšna sreča: zato je pobegnila prek, da bo v Gradcu natakarica! Druge pa se potepajo okoli. In starši, ki so jim branili na delo po domovini, tu, doma, jim pomagajo pri pobegih. Samo da bi hči zaslužila kaj tujega denarja! — Ko smo govorili o zadrugah, so mi naši ljudje vedno trdili, da oni svoje zemlje ne dajo, kako da imajo to zemljo radi; nekateri so celo trdili, da bi se bili zanjo! Glejte, če pa se mu ponudi priložnost, pa četudi Je njegovo življenje v nevarnosti, bo zapustil to zemljo in šel v Gradec za — natakarja, pa tudi za pometača! Kje pa je tu ljubezen do rodne grude? Mi v Prekmurju premalo govorimo o prihodnosti naše dežele. Tudi naš časnik se ne loteva tega; vprašanja. Naši ljudje vidijo svojo prihodnost v tem, če imaš nekaj grunteca in streho, pa čeprav od vsega tega ne moreš živeti. Biti delavec v tovarni ali kjer že, biti celo visokokvalificirani delavec pomeni zanje še vedna manj kakor imeti recimo en oral še tako slabe zemlje, in recimo kako hišico k vsemu, ali pa iti v tujino. (Primer: v Litostroju so vzgajali mladega, razboritega fanta Skerlaka Aleksandra. Njegovi nekdanji tovariši imajo danes že kar lepe plače. Njega so pošiljali na tečaje, da bi danes lahko bil že kvalificiran delavec. Na vsem lepem je odšel domov, ker da ga kliče teta, ki ima nekaj zemlje in hišo, otrok pa ne; da se bo tja oženil, No, da bi se pokazal »vrednega« Prekmurca, so ga letos ujeli na meji, ko je hotel v Avstrijo ali kam?! Ali ni to tipično »prekmursko«?! Nikake delavske zavesti, nikakega človeškega ponosa! Ali ni, da bi se človek zgrozil pred tako potjo in še bolj pred mišljenjem takega človeka, Pa se vprašamo: kaj hoče tak človek v življenju? Vse je imel tu. in to mu hi dovolj!! ) Kakšna bo usoda našega Prekmurja v prihodnosti, kakšna bo usoda haših ljudi? Prekmurje je dežele malih kmetov, ki imajo povprečno od 3 do 5 ha zemlje, na tem redijo dve do tri krave, (štiri že redko! ) in nekaj svinj tet nekaj perutnine. Ta zemlja je zdaj že precej izčrpana. Okraj mora že zdaj misliti na to, da jo bo treba obnoviti, za kar bo treba precejšnjih investicij. Nič manj kritična pa bo v kratkem postala druga stvar: država, je uvozila letos precej poljedelskih strojev m jih bo še uvažala, precej pa jih bomo izdelali doma. Ni dvoma, da prehajamo k. strojnemu obdelovanju. zemlje, kar bo počasi zelo pocenilo pridelke. (Naši ljudje se še vedno slepijo s cenami, ki so nedavno bile tako visoke na prostem trgu! Teh cen pa ne bo več, pač pa bodo precej nižje!) S primitivnim obdelovanjem zemlje — m take razdrobljene krpe, kakršne so v Prekmurju, drugače ni mogoče obdelovati! - ne bo mogoče tekmovati i strojnim obdelovanjem. Posameznik pa si stroja ne bo mogel kupiti. Toda četudi bo okraj to vprašanje kako rešil ali pa ga bo rešila občina, posameznik često tega stroja ne bo mogel uporabljati. Dva, tri ogone — in takih njiv je v Prekmurju zelo mnogo! — se tudi s strojem ne bo splačalo obdelovati! Žalostna dediščina preteklosti in konservativnost naših kmečkih ljudi jih bosta v prihodnjih letih precej tepli, Povrhu naši ljudje ne znajo čez poletje živeti z vrtov, kakor to odlično znajo n. pr. Makedonci in drugi. Ali je mogoč industrijski razvoj v Prekmurju? Izključeno je, da, bi Prekmurje postalo kakšno močnejše industrijsko središče. Zemeljskih bogastev razen nafte v Prekmurju ni. Lahko se razvije do neke mere samo še predelovalna industrija poljskih in mesnih pridelkov, ki bi zajela ves obmurski pas. Prej ali slej bo postala neizbežna socializacija naše vasi s socialističnim gospodarjenjem. Zakaj sicer bodo naši ljudje v življenjskem standardu precej zaostali v primeri z drugimi slovenskimi pokrajinami, kjer se bo življenjski standard v prihodnjih letih kaj hitro dvigal. In ker je Slovenija postala že izrazito industrijska dežela, se bo blagostanje povsod naglo dvigalo. Ne smemo pa misliti, da bomo mi v Prekmurju svoje poljske pridelke zaradi dobrih plač industrijskega delavstva visoko prodajali: strojno obdelovanje naših žitorodnih krajev (Vojvo- dine, Slavonije, Srema in drugih predelov) bo pocenilo prehrano, in kakor kaže že letošnje leto, ko Prekmurci malo prodajajo, bo tudi njihov dohodek zelo majhen. Mnogi mislijo, da zdaj, ko ni več obveznih odkupov, ne bo treba od hiše nič prodati, pač pa morajo vse doma uporabiti! To je pa usodna zmota. Od kod bo potem za dom, za družino potreben dohodek? Rezerve, ki jih nekateri še imajo, se bodo kaj hitro izčrpale. Tudi pocenitev industrijskih izdelkov, ki bo še sledila, jih ne bo mogla rešiti. Poznam pot, ki. si jo bodo naši ljudje izbrali, ker so jo v nekem pogledu že preizkusili: reševali se bodo s sezonstvom. Hodili bodo na poljsko delo v Vojvodino, gradili ceste po državi, hiše itd. Naš človek je jv skopih sto letih postal tipičen sezonski delavec, ki skuša z akordpim delom dvigniti svoj zaslužek, prihranke pa si nabrati s tem, da na delu spi po barakah in slabo je. Njegovi računi so taki: doma imam dva tri orale zemlje, kar žena z otroki obdela, jaz pa. pojdem za štiri pet mesecev- na delo, da bomo potem vso zimo živeli: — Od tega je seveda treba obračunati še za davke, za popravilo hiše, ali pa misliti počasi na novo hišo. Tisoči, in tisoči Prekmurcev samo potrjujejo to stvar. Toda vprašanje je, ali se bo Prekmurje lahko, dvignilo ob taki »politiki«? Prekmurje se bo reševalo, kakor se je v preteklosti vedno, toda s samim sezonstvom se življenjski standard ne bo visoko dvignit: po nekaj letih bo naše Prekmurje v svojem razvoju in v življenjskem dvigu za drugimi slovenskimi pokrajinami zelo zaostalo. Nenehno akordno delo, s čimer si; bo naš nekvalificirani delavec v skušal dvigniti zaslužek, slaba hrana zato, da bi kaj prihranil, pa bo izčrpavalo njegove življenjske sile. Prekmurje bo. še dalje S ostalo dežela mnogih bolezni. Naša rešitev je, mislim, samo v sodalizaciji naše vasi v intenzivnem strojnem obdelovanju zemlje, v dvigu tiste industrije, ki je možna v taki pokrajini ter v odvajanju odvižnega števila prebivalstva, in to ne v sezonstvo, temveč v stalno, kvalificirano ali vsaj polkvalificirane delavstvo po Sloveniji in sploh po Jugoslaviji. Ge naši ljudje lahko bežijo na tuje in tam žive stalno, potem bi lahko dostojno živeli tudi v Sloveniji. Toda zaenkrat in to je žalostno, pa tudi usodno je tako, da n. pr. Škerlak Aleksander, ki sem ga v uvodu omenil, v Litostroju ni hotel ostati in delati, tam, kjer skoraj dva tisoč ljudi t družinami lahko živi in gradi za vse srečnejšo prihodnost, mislil pa je, da bo lahko živel na treh, štirih- oralih v Prekmurju. In ko tudi tu ni šlo, jo je mahnil proti meji — hotel je čez. Življenjska vprašanja našega Prekmurja se danes že ostro postavljajo pred občinske odbore, še bolj pa pred okraj in njegove skupščine, ki jih bo imel. Res je, da okraj v minulih letih ni utegnil, in tudi ni mogel reševati teh življenjskih vprašanj našega Prekmurja. Dušile, in hromile so ga večne obveznosti in je tonil v raznih odkupih, in pritožbah. Ta doba je zdaj že za nami in pred okraj se postavljajo velike, a tudi težke naloge: prevzgoja naših prekmurskih ljudi, preusmeritev prekmurskega gospodarstva, življenjski in kulturni dvig našega človeka. Kaj drugega, kakor administrativno voditi okraj, se doslej ni dalo. Zdaj je treba preiti k drugim nalogam. To pa ni več samo stvar upravnega odbora na okraju, temveč okrajnih skupščin in sploh vseh ljudi, ki jim je blagor Prekmurja pri srcu. Dokler bodo morali samo graničarji in miličniki, skrbeti, da naši ljudje ne bi uhajali čez mejo, jim to kljub, najboljši volji ne bo uspelo. Ljudi je treba navezati na domovino, na zemljo, na tovarne, skratka na našo novo, socialistično Jugoslavijo, na to, da bodo v tej Jugoslaviji videli odrešenje, svojo prihodnost; ne samo videli, ne samo čakali, da jim bo kdo pomagal, temveč da bodo po svojih močeh pomagali graditi tako Jugoslavijo. Gradili pa jo bodo, ko socializem zanje ne bo strašilo, temveč zares to, kar je in kar mora biti: pot do človekovega odrešenja. Pozdravljam zamisel, da se napravi »Prekmurski teden«. V tej zamisli vidim, da se naši ljudje zavedajo, da prihajajo novi časi, ko bo treba reševati i gospodarska i socialna i kulturna, in razume se, tudi politična vprašanja Prekmurja »Prekmurski teden«, ki naj bi se obnavljal letno ali pa morda v daljših obdobjih, naj bi bil merilo našega razvoja, hkrati pa spodbuda za še naglejši razvoj in naj bi našel oporo pri vseh naših poštenih ljudeh. Miško Kranjec. Prekmurski teden 1952 Na osnovi večletnih izkušenj dosedanjega kulturnoprosvetnega dela v okraju in s težnjami širokih ljudskih množic, je naša Partija skupno z ostalimi množičnimi organizacijami dala osnovno zamisel letošnjega Prekmurskega tedna. Prekmurski teden hoče pokazati širokim ljudskim množicam razvoj in napredek našega gospodarstva, ki je doseglo lepe uspehe v kmetijstvu, predvsem na državnih posestvih, zadružništvu, poleg tega pa v lokalni industriji in domači obrti. Na drugi strani pa v kulturnoprosvetni dejavnosti, ki je izražena v mnogem agilnem delu raznih SKUD, IZUD in ostalih društvih. Na podlagi gornjega je pripravljalni odbor razdelil prireditve Prekmurskega tedna na dva dela: v gospodarsko razstavo in kulturnoprosvetne prireditve. Sama gospodarska razstava je razdeljena na več panog, v katerih je najmočneje zastopano kmetijstvo z živinorejo, kar dokazuje, da je okraj pretežno agrarnega značaja. Razstavljeni predmeti jasno kažejo, kako se s smotrnim delom dosežejo lepši uspehi. Poteg tega pa razstava vsebuje poučen del, s katerim hoče obiskovalcem pokazati, na kakšen način se da smotrneje gospodariti in se obenem uspešno braniti proti raznim škodljivcem in sovražnikom v kmetijstvu. V zvezi s kmetijsko razstavo je razstavljen široki park kmetijskih strojev, ki že v veliki meri pomagajo delovnemu človeku vasi pri obdelavi zemlje, poleg tega pa razstava kaže široko možnost nabave novih strojev v okviru kmetijskih zadrug. Za kmetijstvom je najmočnejše zastopana industrija, ki je razen »Proizvodnje nafte« lokalnega značaja, a si kljub temu s svojimi proizvodi uspešno utira pot tudi v ostale republike. Razstavni predmeti učencev v gospodarstvu nam kažejo, kako velik polet ima noža mladina v izpopolnjevanju svojega znanja za dobrobit naše socialistične izgradnje. Poleg industrije je močno zastopana obrt, predvsem domača, ki se zadnje čase precej oživlja, predvsem na podeželju. V gospodarskem delu razstave razstavljajo tudi lovci, čebelarji in drugi. Da bi pa razstava imela popoln odraz Prekmurja, jo izpopolnjuje razstava domačih pisateljev, umetnikov, raznih ustanov in organizacij. Kulturnoprosvetne prireditve za letošnji Prekmurski teden zajemajo vse važnejše veje ljudskoprosvetnega življenja, tako da poleg SKUD, IZUD sodelujejo še fizkulturniki, ljudska tehnika, gasilci, šahisti, strelska zveza itd., in to ne samo vsakodnevno za časa trajanja Prekmurskega tedna, temveč so se podobne kulturnoprosvetne dejavnosti podvizale v vseh občinah v takozvanih občinskih dnevih, kot priprave za Prekmurski teden v Soboti. Gospodarska razstava, kulturnoprosvetne prireditve za časa trajanja Prekmurskega tedna, kakor tudi izvedene prireditve po sedežih občin nam dajejo celoto, v katero je vključeno nad 2500 aktivnih udeležencev, ki so na ta ali oni način pomagali pri izvedbi Prekmurskega tedna. V tem, da nam je uspelo pritegniti tako veliko število sodelavcev, smatramo, da je del široke aktivizacije ljudskih množic uspel, drugi del bo pa pokazalo število obiskovalcev in njihova objektivna kritika, katera bo za naše bodoče delo pomagala odpraviti vse pomanjkljivosti. Poleg tega ima Prekmurski teden še svoj plemeniti cilj v tem, da je ves čisti dobiček namenjen za gradnjo kulturnega doma v Murski Soboti, ki je zelo važnega pomena za nadaljnji razvoj kulturnoprosvetnega življenja v Prekmurju. Pripravljalni odbor Druga gospodarska razstava v Ljutomeru bo pokazala gospodarsko moč naše Prlekije Zadnji dnevi minevajo v znaku priprav na drugo veliko gospodarsko razstavo, ki bo od 24. avgusta do 7. septembra t. l. v Ljutomeru. Prireditelji, ki to se s potrebnimi izkušnjami vneto lotili dela na razstavnem prostoru in prevzeli na svoja ramena, vso organizacijo, menijo, da letošnja razstava ne bo v ničemer zaostajala ra slično prireditvijo pred dvema letoma. Ta pričakovanja upravičuje večje število prijavljencev, ki so. obljubili, da bodo . sodelovali na razstavi. Prireditveni odbor je v zadnjem času. zabeležil 100 prijav obrtnikov in socialističnih obrtnih podjetij, razstavljali pa bodo številni kmetij či, kmečke in vinogradniške- delovne zadruge, . kmetijska posestva, industrija, učenci v gospodarstvu, klubi Ljudske, tehnike, zdrav-, stvene ustanove in razna društva. Svojo udeležbo so najavile tudi nekatere tovarne kmetijskih strojev iz Maribora. Množične prijave so brez dvoma najboljše jamstvo za uspeh prireditve, ki bo manifestirala gospodarski. napredek v naši Prlekiji. Razstavljalci bodo tokrat pokarali svoje najboljše izdelke in proizvode, saj hočejo zadovoljiti najaktivnejše obiskovalce. Če so pred dvema letoma težili za množičnostjo razstavljenih predmetov, pa bodo letos poskrbeli, da bodo njihovi izdelki po kakovosti všeč očem potrošnikov, ki bodo lahko na razstavnem prostoru sklepali z razstavljalci kupne pogodbe za vse proizvode. S tem pa ni rečeno, da bo zaostajal izbor razstavljenih predmetov, saj bo množična udeležba razstavi jalcev najboljši porok za pestrost na razstavišču. Od obrtnikov bodo na razstavi najbolj zastopani mizarji s kakovostnim pohištvom. Mizarska stroka si je zagotovila največjo površino razstavnega prostora. Tu si bodo obiskovalci lahko ogledali moderno pohištvo za spalnice, kuhinje in jedilnice. Tudi kovinarji bodo pripravili gledalcem nova presenečenja. Največ obetajo Karba in Černjavič iz Ljutomera in Mulec iz Veržeja, ki so že na prvi razstavi odnesli nagrade. Slatinsko podjetje iz Radenc bo na razstavišču prikazalo črpanje vode — od nalivanja do pakiranja steklenic Svoje izdelke bodo razstavljali tudi Opekarniški obrati Ljutomer, Boreči, Lukavci in Radgona. V dvorani dijaškega doma bodo razstavljeni kmetijski pridelki, prvovrstna semena in pridelki kmečkih delovnih zadrug. Vinogradniške delovne zadruge bodo razstavljale najboljša vina ljutomerskega okoliša in zgodnje vrste grozdja, na dvorišču pa bodo seznanile gledalce s svojimi delovnimi uspehi; praktičnobodo prikazale zlasti napredek pri obdelovanju vinogradov. Tu bodo imeli besedo traktorji, rigolni plugi in drugi kmetijski stroji, ki jih bo razstavljalo podjetje, »Agrotehna« iz Maribora. V posebnem paviljonu bodo ustregli obiskovalcem s svetovno znanimi vini, ko jih pridelujejo na vinogradniških posestvih Jeruzalem, • Kapela in Radgona. Kdo se bo bolj odrezal? Morda, vinogradniško posestvo v Radgoni s šumečimi vini ali pa Jeruzalemčan! s pristnim laškim rizlingom,.. sladkim muškatnim silvancem, šiponom, tramincem ....? Sodbo o tem bodo brez dvoma lahko dali obiskovalci, ko bodo poskusili najboljšo kapljico Iz prleških goric. Zanimivo si bo ogledati tudi izdelke naših vajencev in mladih tehnikov. Na razstavi pa bodo prikazan! tudi uspehi na področju izobraževalnega dela «na podeželju. V. času razstave bo tudi kulturni teden. Nastopile bodo najboljše dramatska skupine, pevski zbori in godbe na pihala. Posebna ocenjevalna komisija, ki je usmerjala tekmovanje ljudsko-prosvetnih društev, je odločila, da bosta tokrait v. Ljutomeru nastopili dramatska skupina KUD »Ivan Kaučič« s Knittelovo dramo »Via mala« in igralska družina s Kostanja z Nušičevo komedijo »Gospa ministrca«. Na razstavnem prostoru bo tudi koncert godbe z Vinskih vrhov in ljutomerske godbe, v Domu kulture pa bo nastopilo nad 200 pevcev s podeželja. Posebno zanimiv bo nastop ljutomerskega »Veselega teatra« in folklorne skupine z Rožičkega vrha, ki bo izvajala narodne plese. Na dirkališču Cven pri Ljutomeru se bodo 31. avgusta pomerili najboljši motoristi iz Slovenije in Hrvatske, po dirkah pa bo letalski miting z nastopom jadralnih in motornih letal ter padalcev. Veliko gospodarsko prireditev bodo zaključili živinorejci, ki bodo razstavljali plemensko živino, in člani ljutomerskega kluba za konjski šport s tradicionalnimi konjskimi dirkami na cvenskem dirkališču. Na teh dirkah se obeta plemenita tekma, saj bodo nastopili najboljši kasači in jahalni konji. Da zaključimo: druga gospodarska razstava v Ljutomeru in nastopi kulturno-umetniških skupin — vse to bo veren odraz ustvarjalnega dela naših ljudi. Številnim najavljenim in še nepoznanim obiskovalcem se torej obeta priložnost, da se od blizu spoznajo z gostoljubnimi Prleki in njihovimi uspehi. Sicer pa... pridite, in se sami prepričajte! Za „PREKMURSKI TEDEN“ čestita vsem frontovcem in ostalim delovnim ljudem Prekmurja - OKRAJNI ODBOR OF Murska Sobota Stran 2 »OBMURSKI TEDNIK« Sobota, 22. avgusta 1952 Kaj je razpravljal OLO M. Sobota na svojem tretjem zasedanju VIDEN NAPREDEK V DELU OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA — VLOGA OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV — DELO SVETOV — KMETIJSTVO — DRUŽBENI PLAN Pred dnevi so se v Soboti sestali odborniki okrajnega ljudskega odbora — tretjič po združitvi obeh bivših okrajev Prekmurja. Po poročilih, ki sta jih podala predsednik OLO tovariš Šabjan in predsednik Gospodarskega sveta tovariš Benko, se je razvila izredno živahna diskusija, s katero je tretje zasedanje OLO Sobota temeljito ocenilo dosedanje delo ljudskega odbora in prineslo nekaj plodnih sklepov. Nedvomno je že viden napredek v delu upravnih organov ljudske oblasti v Prekmurju, toda vzporedno z napredkom ne manjka tudi napak. Tretja seja odbornikov ljudskega odbora je zato nakazala in opozorila ljudske odbornike na take pojave, na številne probleme, ki se pojavljajo prav sedaj, po reorganizaciji ljudskih odborov. Zato je toliko večja dolžnost odbornikov okrajnega ljudskega odbora — slediti delu občinskih ljudskih odborov, jih opozarjati na napake, svetovati in pomagati pri delu. Se obstaja nevarnost, da bi se v delu občinskih ljudskih odborov utrdil sistem ukazovanja po posameznih odbornikih ali uslužbencih, kot je to prišlo do izraza pri prejšnjih krajevnih ljudskih odborih. V zvezi s tem je treba težiti za formiranjem demokratičnih organov pri občinskih ljudskih odborih, to je raznih svetov in komisij, v katerih bo prišlo do izraza ne le formalno, temveč resnično sodelovanje volivcev vsega ljudstva. Se vedno se pojavljajo napake v vodenju gospodarskih podjetij s strani ljudskih odborov in to predvsem v premajhnem odrazu resnične demokratičnosti, katero daje podjetjem Zakon o upravljanju podjetij po delovnih kolektivih. Se prepogosto se rešujejo tudi malenkostne zadeve na sejah občinskih odborov, ki pa ne spadajo tja, ker jih lahko mnogo hitreje in uspešneje reši sam kolektiv podjetja. Po drugi strani pa je treba občinske odbore zaktivizirati, da se bodo nenehno zanimali za vse probleme svoje občine in se tudi redno udeleževali odborovih sej. Posamezni odborniki so še vedno neredni v posečanju sej ljudskega odbora, kar nedvomno slabi množično sodelovanje pri izvajanju nalog, postavljenih pred osnovne organe ljudske oblasti. Odborniki, člani Okrajnega ljudskega odbora bodo prav tako morali Pojačati svojo aktivnost. Njihovo delo ni le na zasedanjih, sejah Okrajnega ljudskega odbora; svoje dolžnosti do volivcev morajo izvrševati z neposredno pomočjo občinskim ljudskim odborom. Razumljivo je, da se je pri tem držati zakonskih predpisov in jih uveljavljati v življenju. V bližnji bodočnosti bo sprejet družbeni plan okraja, ki bo moral v proračun predvideti večji del dohodkov okrajnega in občinskih ljudskih odborov, saj bodo ravno ti organi urejevali vse gospodar- ske, kulturne in zdravstvene zadeve na svojih področjih. V delovanju svetov pri okrajnem ljudskem odboru se kaže napredek, Gospodarski svet je na svojih petih sejah razpravljal o raznih važnih gospodarskih vprašanjih v zvezi z obrtništvom, trgovino, a največ o ukrepih za izboljšanje kmetijstva. V zvezi s tem je svet izdal več ukrepov in predlagal ljudskemu odboru v odobritev številne predpise za zaščito rastlin pred škodljivci, za zaščito živinoreje in podobno. Na štirih sejah Sveta za prosveto In kulturo so temeljito obdelali vprašanje šolstva in izdali temu primerne ukrepe. Svet za kulturo in prosveto ima največje težave z učiteljskim kadrom. Med pretežno dobrimi učitelji v Prekmurju so tudi taki, ki s svojim delom mladini več Škodujejo kot koristijo. Ta problem je toliko težji, ker še vedno primanjkuje čez 50 učnih moči po osnovnih šolah in nižjih gimnazijah. V Svetu za zdravstvo In socialno politiko so doslej obravnavali več zadev iz področja zdravstva. Za lažje delo ima Svet več odborov. Svet za komunalne zadeve je izdal več ukrepov za izboljšanje prometnih zvez, elektrifikacijo nekaterih vasi, za ureditev raznih komunalnih naprav, regulacijo številnih potokov In ureditve jezov v krajih, kjer obstoja nevarnost poplpv. V gradbeništvu je ta svet že na svoji drugi seji predložil ljudskemu odboru v potrditev odlok, s katerim urejujejo plane gradenj. Mišljenje nekaterih odbornikov pri ustanavljanju Sveta za notranje zadeve — da le-ta ne bo imel posebnih obravnav, se je izkazalo kot napačno. Že dosedaj je ta Svet mnogo pripomogel k izboljšanju dela oddelka za notranje zadeve. Na splošno velja ugotovitev, da je delo svetov OLO pozitivno, kljub manjšim napakam posameznih svetov. Te napake pa bodo gotovo lahko odpravili, če se bodo redno seznanjali z vsemi predpisi, ki obravnavajo njihovo delo. Občinski ljudski odbori so v večini primerov dosegli dokaj dobre uspehe. Prednjačijo Občinski ljudski odbor v Šalovcih in Mestni občini Sobota in Lendava. V omenjenih treh občinah teče delo dobro že od samega začetka, zato so tudi uspeh! najvidnejši. Tako kot je nekdanji KLO Šalovci veljal skoraj vodna za najslabši ljudski odbor v prejšnjem okraju, je zdajšnji občinski ljudski odbor pokazal, kako se z dobro voljo, pravilno organizacijo in poznavanjem razmer lahko marsikaj ugodno reši. Ob pohvali pa je tudi graja neizbežna. Nekatere občino nikakor ne marajo nehati z načinom dela prejšnjih KLO. Med temi prednjači občina Gaberje, ki je še vedno med zadnjimi in njeni odborniki ne kažejo nobenega interesa za dobrobit svojih volivcev in skupnosti. Odborniki so razpravljali tudi o novem Zakonu o volitvah. Budnost bo morala bit! povsod na mestu, da ne bodo skušali demokratičnosti volilnega zakona izrabiti razni napredku in socialistični ureditvi države sovražno razpoloženi elementi s tem, da bi se vrinili v ljudske odbore. Takim bo treba odločno in odkrito povedati, da za njih v naši ljudski oblasti ni prostora. Razgovor po polletnem poročilu Gospodarskega sveta je živahno obravnaval posebno probleme kmetijstva, predvsem pa o tem, kako ublažiti gospodarsko škodo povzročeno po suši in zagotoviti kramo bazo živini. V zvezi z elektrifikacijo so odborniki predlagali, da naj se za celotno Prekmurje izdela perspektivni načrt daljnovoda, za posamezne vasi pa naj se po možnosti izposluje kredit, ki bo omogočil elektrifikacijo v najširšem obsegu. O delu sodišča v Lendavi Je potrebno omeniti pogoste obravnave kazenskih primerov raznih poneverb uslužbencev ali voditeljev številnih gospodarskih podjetij. Značilen je primer odbora KZ Dolina, ki je hotel poneveriti 50 tisoč dinarjev in z zneskom postaviti v vasi križno znamenje. Nadalje niso osamljeni primeri v poslovanju nespornega oddelka tega sodišča, ko dediči umrlega stremijo za tem, da bi že tako na neznatno parcelo razdeljeno zemljo razdelili na še več delov, pogosto na velikost nekaj kvadratnih metrov. Za odpravo takih in podobnih primerov mora skrbeti sleherni pošten državljan, v prvi vrsti pa ljudski odbornik, saj so to podedovani pojavi, ki nadvse kvarno vplivajo na razvoj kmetijstva v Prekmurju. Odborniki okrajnega ljudskega odbora so v razgovoru po poročilih načeli tudi vprašanje Lendave s predlogom, da bi Lendava dobila posebne pravice mestne občine in o možnosti ureditve kakih izpostav OLO v Lendavi, dalje o raznih pravicah, ki naj bi bile s statutom prenešene na posamezne občinske odbore, živa je bila diskusija o razmerah v šolstvu okraja. Ljudski odbornik Zrinjski Rudi je predlagal, naj Svet za kulturo in prosveto prilagodi v učenju tujih jezikov enoten učni načrt za vse nižje gimnazije. Večina odbornikov pa je omenjala slab odnos poedinih učiteljev do ostalih razmer v kraju. Tako je ljudski odbornik iz Bistrice navedel, da se učitelj Godina Franc, ko poleg svojega poklica obdeluje tudi dva do tri hektare zemlje, izogiba dela pri izboljšanju cest in drugih naprav, kar bi kot koristnik zemlje po sklepu občinskega odbora moral urediti; na poziv župnišča pa se je udeležil kar dva dni dela pri popravilu cerkve v Črenševcih. Odborniki so delovanja učitelja Godine in nekaj podobnih primerov ocenili za protiljudsko z mnenjem, da taki učitelji nikakor ne morejo pravilno vzgajati naše mladine v zavedne in napredne državljane. Načelnik oddelka za kulturo in prosveto je v zvezi s tem predlagal, da naj se pri vseh občinskih ljudskih odborih ustanovijo sveti za kulturo in prosveto, ki bodo obravnavali fin sproti odpravljali take in podobne nepravilnosti na svojih področjih. Obenem pa je pozval vse odbornike, naj polagajo več skrbi ureditvi šolskih poslopij, ki so ponekod v slabem in zanemarjenem stanju. Na osnovi poročil in diskusije je tretje zasedanje Okrajnega ljudskega odbora v Soboti sprejelo preko dvajset sklepov za nadaljnje izboljšanje dela. Te sklepe bodo morali izvesti predvsem razni sveti ljudskega odbora. OKRAJNI KOMITE LMS MURSKA SOBOTA ČESTITA VSEM MLADINSKIM AKTIVOM IN OSTALI MLADINI K USPEŠNEMU SODELOVANJU V PRIPRAVAH IN IZVEDBAH PRIREDITEV ZA »PREKMURSKI TEDEN« DOGODKI ZADNJIH DNI spet eden med njimi — bi lahko dejali za dosedanjega predsednika madžarske vlade Istvana Dobija, ki se je »prostovoljno« odrekel svoji funkciji in jo prepustil Matyasu Rakosiju, dosedanjemu glavnemu tajniku madžarske kominformistične stranke. Na ta način se je končala dolgotrajna borba med Rakosijem in znanim diktatorjem madžarskega gospodarstva Ernom Geroejem, ki je že prišel v nemilost Moskve. Zasijala je torej nova »zvezda« na madžarskem kominformističnem nebu! Rakosi pa je tudi takoj ob prevzemu nove dolžnosti pokazal svoj bodoči notranje- in zunanjepolitični kurz: dejal je, da je »vir vseh uspehov madžarske ljudske demokracije iskreno prijateljstvo ZSSR in tov. Stalina«. V posmeh madžarskemu ljudstvu pa je tudi pripomnil, da se bo z vsemi silami boril »za zboljšanje blaginje ljudstva in utrditev narodne neodvisnosti«! O kaki »neodvisnosti« govori poslušni lakaj Kremlja, je madžarsko ljudstvo že zdavnaj spoznalo! Da bi Dobijev »odstop« nekako prikrili, so ga pomaknili na položaj predsednika Prezidija. Od tod je izpodrinil Sandora Ronaija na mesto predsednika zbornice. Na Zahodu so te izpremembe komentirati prav enostavno. Pravijo, da ni nikakih zagotovil, da ne bo nove »zvezde« doletela ista usoda kakor Slanskega na Češkoslovaškem ali Ano Pauker v Romuniji — zapor ali razrešitev vseh dolžnosti pod različnimi »obtožbami«. Kremeljska naklonjenost se rada izpremeni v temeljito brco, če gre za interese njene politike. In ta brca zadene ljudi, ki so nekdaj sloveli kot največji prijatelji Moskve in slepi izvrševalci ukazov »nezmotljivega« Stalina! Našo državo je obiskalo te dni več visokih tujih gostov. Poleg delegacije turških novinarjev in predsednika carigrajske občine naj omenimo ameriškega vojnega ministra Franka Pacea, ki je obiskal naš generalštab ter se sestal z maršalom Titom. V svoji izjavi na svečani večerji na Avali je na zdravico generalnega polkovnika Gošnjaka med drugim dejal, da visoko ceni jugoslovanske narode in da ga je pot pripeljala v Jugoslavijo zato, ker sodi, da je nujno vskladiti sile vseh onih, ki verujejo v mir. Pohvalno se je izrazil tudi o naši vojski. Ogledat si je namreč vezbo neke beograjske enote na Banjici. G. Pa c e pa je dal tudi odgovor vsem onim, ki skušajo ameriško vojaško pomoč Jugo-slaviji »pojasnjevati« tako, da je ameriška vlada zahtevata od nas pristop k Atlantskemu paktu, ali če že ne to, pa vsaj nekatere nujne obveznosti. Na tiskovni konferenci na Bledu je takoj po obisku pri maršalu Titu odgovoril dopisniku italijanske agencije ANSA, da Jugoslavija lahko pristopi h kakršni koli vojaški zvezi, če hoče, a ne, če hoče, saj je njena pravica! Ni zgolj slučaj, da je prav dopisnik italijanske uradne agencije postavil tako vprašanje. Italijanska vlada je v svojih izjavah že pokazala jezo nad ameriško pomočjo Jugoslaviji. Jasno je, da jo je sedanji obisk ameriškega visokega gosta še bolj raztogotil. V iredentističnem tisku kar mrgoli najrazličnejših napadov na Jugoslavijo, njeno armado in še posebno na »nezmožnost« naših čet. časniki tipa »Messagero veneto« so celo pohiteli z »opozorili« in »nasveti« g. Paceu, da ne bi storil kakršne koli »napake«.. Vendar so bile vse te želje zaman. Italijanski težnje, da naj bi ostala Jugoslavija neoborožena in kot taka prepuščena no milost in nemilost -kominformističnemi napadu, pa tudi italijanski nenasitnosti — Rim ima še vedno v mislih razkosanje naše domovine kakor leta 1941 — so doživele polom. Toda ne samo izjave g. Pacea. Tem težnjam so odgovorile tudi že vlade ZDA, Velike Britanije in Francije, ko so pred dnev odobrile Jugoslaviji 99 milijonov dolar- jev, t. j. okrog 30 milijard dinarjev za krepitev varnosti. Iredentističnim krogom v Rimu in njenih podružnicah preostane torej samo njih stara metoda — obrekovanje v poostreni protijugoslovanski propagandi! Razorožitvena komisi j a OZN v New Yorku je spet pričela z delom. Tri zahodne sile so predložile že pred tedni načrt, ki je po splošni sodbi kljub nekaterim pomanjkljivostim še najbolj dovzeten za vse velesile. Velesile naj. bi zmanjšale svojo oborožitev po določeni lestvici z ozirom na število prebivalstva na mirnodobne potrebe. Načrt prepoveduje uporabo atomske bombe v vojne namene. Nadzorstvo nad atomsko energijo naj bi imela OZN, uporabljali pa naj bi jo zgolj za dvig življenjske ravni prebivalstva vsega sveta. Načrt govori o Kitajski kot velesili, ne pove pa, ali gre za LR Kitajsko ali za Čangkajškovo nacionalistično Kitajsko. Vendar predstavlja podlago, ki bi jo velesile lahko sprejele, če bi si v resnici želele miru in mednarodnega sodelovanja. Malik je svoje stališče že »obrazložil«. Namesto odgovora na zahodni predlog je pričel s svojimi starimi obtožbami o »uporabi bakteriološke vojne na Koreji«, t. j. z obtožbami, ki so jih zavrnili že nekateri mednarodni forumi kot izmišljene (n. pr. Mednarodna konferenca Rdečega križa v Torontu). Ne kaže torej da bi imele zahodne sile s svojimi najnovejšimi predlogi kaj več sreče! Položaj v Egiptu se je za spoznanje poostril. Egiptovska vojska je predložila vladi zakonski načrt o agrarni reformi ki ga je vlada pričela takoj obravnavati. Vladino delo pa so prekinili vsaj za nedoločen čas nemiri v aleksandrijskem predmestju Kafr el Davar. Tu je namreč prišlo najprej do stavke, nato pa do spopadov med delavstvom in policijo, pri čemer je bilo menda ubitih 12 ljudi in še več ranjenih. General Nagib je označil nemire kot delo »elementov, ki nasprotujejo agrarni reformi«. Ustanovil je zato posebno vojaško komisijo, ki naj sodi 400 aretiranim delavcem. Organizatorja stavke in neredov, 21-letnega Mustafo Karnisa je sodišče že obsodilo na smrt z obešenjem, ostali pa še čakajo na sodbo. Medtem ko se je perzijski vladni predsednik dr. Mosadik lotil ukrepov za. zboljšanje gospodarskega položaja v deželi — priprave za agrarno reformo, diplomatska aktivnost v zvezi z razgovori o ameriški pomoči Perziji itd.), je jordanski parlament odstavil kralja Talala in posadil na prestol njegovega 17-letnega sina. Bivšemu kralju so zdravniki očitali, da ni povsem pri pameti. Važnejše pa je nekaj drugega. Nanj so naperili svojo ost Angleži, ker se je zelo rad družil z nacionalističnimi arabskimi krogi, ki so seve protibritansko usmerjeni. Torej vendar majhna »zmaga« po težkih udarcih na srednjem Vzhodu! Korejska pogajanja še vedno šepajo. Bijejo se manjše bitke na tleh in po zraku. Ameriško letalstvo je okrepilo svoje napade na severnokorejsko zaledje. Težko pričakovana francosko-nemška pogajanja o Porurju so spet preložena do konec t. m. Tudi vprašanje avstrijske mir ovne pog odb e je negotovo. Prav te dni je Moskva odbila zahodne predloge devetih točk o podpisovanju skrajšane mirovne pogodbe, po katerih bi Avstrija postala samostojna država in se s tem rešila zasedbenih sil in pa stroškov. Mirovno pogodbo bi kot celoto podpisali pozneje, do takrat pa bi tudi lahko rešili vsa . ona sporna vprašanja, o katerih se doslej še niso mogli sporazumeti. Moskva je s svojim korakom dokazala, da ji ni do ureditve avstrijske mirovne pogodbe in da se ne namerava kar tako odreči gospodarskim koncesijam, ki jih kot zasedbena sila uživa v Avstriji. PRED VI. KONGRESOM KPJ DELAVCI LJUTOMERSKE OPEKARNE nadaljujejo s tekmovanjem v upravljanju podjetja. Tako so med drugim sklenili, da bodo izpolnili vse obveznosti iz družbenega načrta. V zadnjem času so uspeli izboljšati delovno disciplino, zaradi česar je padlo število neupravičenih izostankov od dela. Izboljšali pa so tudi kakovost proizvodov. V podjetju so imeli tri predavanja o družbenem načrtu, poleg tega pa se sproti seznanjajo z vsebino novih zakonov in uredb s področja delavske zakonodaje. Pomagali so tudi pri regulaciji Ščavnice in čiščenju kanalov v obratu. Da znajo dobro gospodariti, dokazuje tudi čisti dobiček v znesku 236 tisoč dinarjev, ki so ga z napornim delom ustvarili v prvem polletju in ga bodo septembra razdelili med zaslužno delavce. S kakovostnimi izdelki uspešno konkurirajo na trgu. Usposobili so tudi komercialno službo, ki sproti prodaja izdelke. Z odjemalci so sklenili pogodbe za opeko, ki jo bodo izdelali šele proti koncu sezone. V kratkem bodo kupili krožni dodajač, ki bo nadomestil več delovnih rok. Delavci slatinskega podjetja v Radencih vedo, za koga delajo. Tekmovanje v čast partijskega kongresa je še podvojilo njihovo zanimanje za različna vprašanja v proizvodnji. V zadnjem času so se dodobra poučili o ukrepih, ki so potrebni za znižanje proizvodnih stroškov. Na sindikalnih sestankih so proučili zvezni družbeni načrt in se pogovorili o novem finančnem poslovanju. Od časa do časa se zbero na krajša posvetovanja, ki so ponavadi v času delovnega odmora. Na teh posvetovanjih sproti odpravljajo slabosti in napake v proizvodnji. Tako so v zadnjem mesecu znižali lom steklenic na 2 odst. Gani so povprečno razbili 3 in pol odst. steklenic), pa tudi neupravičenih izostankov ne poznajo. V gasilsko društvo sp sprejeli več članov in ustanovili žensko desetino. Varčujejo, kolikor se največ da. Uredili so tudi sindikalno dvorano, ki bo po svoji notranji ureditvi nadkriljevala vse sovrstnice v Obmurju. Ker v zadnjem mesecu niso mogli v rednem delovnem času natočiti toliko zdravilne tekočine kot so želeli potrošniki, so se delavci prostovoljno odločili, da bodo ostali na delovnem mestu po 10 ur dnevno. Tako so povečali proizvodnjo za 200.000 steklenic in ublažili veliko povpraševanje na domačem trgu. Izboljšali so tudi kakovost vode s tem, da vzorno skrbe za čistočo v obratu in kar najbolj natančno razkuževanje polnilnih naprav In strojev s klorovo raztopino. Z delavci sorodnega podjetja v Rogaški Slatini tekmujejo predvsem v delovni disciplini in kakovosti zdravilne tekočine. Tekmovanje vodi posebna ocenjevalna komisija, v kateri so zastopniki obeh podjetij. VREMENSKA NAPOVED za čas od 21. do 28. avgusta. Od 21. do 23. avgusta lepo vreme. Okrog 24. avgusta dež. Po 24. avgustu zopet v glavnem lepo vreme, sicer med 27. in 29. avgustom parkrat krajevne plohe, oziroma nevihte. O vlogi in pomenu „MLADEGA PREKMURCA” (Zapiski ob razstavi prekmurskega tiska) V teh dneh poteka 15 let, kar je »Mladi Prekmurec« — glasilo naprednega mladega prekmurskega »rodu v stari Jugoslaviji zaključil svoj prvi letnik in ko so ga na iniciativo partijcev prevzeli v svoje roke člani Kluba prekmurskih akademikov in njihovi somišljeniki. Z ozirom na splošne prilike, ki so takrat vladale v Sloveniji, še posebej pa v Prekmurju, mislim, da se je danes ne samo vredno spomniti »Mladega Prekmurca«, temveč da je ob tej priliki treba tudi — čeprav v bežnih obrisih — podčrtati njegovo vseskozi pozitivno poslanstvo v eni izmed takrat ekonomsko in narodnostno-politično najbolj ogroženih slovenskih obrobnih pokrajin. V obdobju brezobzirne kapitalistične eksploatacije neposredno pred drugo svetovno vojno je Prekmurje kot tipična bajtarska pokrajina s preko desettisoččlansko armado sezoncev bilo poprišče protiljudskega jeerzejevskega (klerikalnega) gospostva, ki si je z vsemi mogočimi sredstvi prizadevalo v kali zatreti vsako napredno gibanje, onemogočiti delo slehernemu narednemu človeku; z razdiralnim delom, upravljanim od zunaj, je začela v tem času tudi petokolonaška hitlerjevska skupina, z madžarske strani pa se je spet začelo s podpihovanjem revizionistične propagande. Na kulturnem področju je režimovskemu političnemu krogu (zbranemu okoli Klekla in njegovih »Novin«) kljub njegovi slovenski orientaciji bila blizu oficialna protestantska sredina z madžarofilsko orientacijo, in to tako po ideološki liniji, kakor tudi s krčevito uporabo in vztrajanjem pri arhaičnem prekmurskem dialektu v tisku in cerkvenih odredih (izdajanje »Duševnega lista« v madžarski transkripciji in tako imenovano vendslovensko stališče s teorijo o posebnem narodu in jeziku), tednik »Murska Krajina«, ki je v teh časih sicer zastopal režimovsko linijo, je v glavnem služil interesom fabrikanta Benka in njegove ožje okolice in bil brez kakega pomembnejšega vpliva na kulturno-politična dogajanja. Kljub temu stanju stvari pa je bila po svoji dejavnosti na kulturnem področju že vseeno najmočnejša skupina one prekmurske šolane ali šolajoče se mlade generacije, ki je zaživela s slovensko kulturo in ki je dosledno uporabljala slovenski jezik, v svojih delih pa izpovedovala napredne družbeno politične ideje (Miško Kranjec in njegovo plodno literarno delo, akcije in prireditve Kluba prekmurskih akademikov itd). Pomembno kulturno politično orodje v rokah naprednega gibanja v Prekmurju pa je v letih pred drugo svetovno vojno bil vsekakor »Mladi Prekmurec«. List je pravzaprav začel izhajati sredi junija 1936. leta na pobudo petošolcev soboške gimnazije, ki so se aktivizirali v okviru dijaškega odseka Sokola; čeprav so mu le—ti v uvodni številki začrtali pot z željo, »naj bi bil napreden list, vodnik in glasnik mladih Prekmurcev, list, ki bi kazal bratom onstran Mure našo ožjo domovino« itd., je ostal »Mladi Prekmurec« v prvem letu (tudi z ozirom na tendenco izdajatelja) zgolj album petošolskih literarnih poskusov, ki pa so deloma izvirali s ptujske gimnazije. Ob skrbi članov Kluba prekmurskih akademikov in njihovih somišljenikov pa je v naslednjem šolskem letu »Mladi Prekmurec« zares postal glasilo napredno misleče prekmurske mladine in si je kot tak čedalje bolj utiral pot tudi med podeželsko kmečko mladino; tako Klerofašietom in klerikalcem sploh (skupina »Zavednosti« itd.), kot tudi nacionalistom pa je seveda postal tm v očesu (»Straža v viharju«, »Mladi borec« itd. so ga obenem z napadi na ostali napredni tisk često napadali zaradi »materializma« itd.). V naprednem mladinskem gibanju in kulturnem življenju Prekmurja je »Mladi Prekmurec« zavzemal važno in usmerjajoče mesto, ki bi ga lahko označili na sledeči način: 1. V razpravljanju in poročanju v aktualnih vprašanjih na tem koščku slovenske zemlje je ne samo aktiviziral napredno mladino in dobršen del izobražencev, temveč jih je tudi še bolj približal ljudskim množicam. 2. Krepil je organsko povezanost Prekmurja z Obdravjem in slovensko matično sredino sploh. 3. Dosledno je zastopal progresivno stališče do vseh kulturnopolitičnih, splošno političnih in drugih vprašanj. 4. Populariziral je napredne stvaritve izven takratnih državnih meja (konkretno v odnosu na madžarsko literaturo). 5. Večino leposlovnih del, ki jih je objavljal, označuje realistična tematika in obdelava. Za ilustracijo vsega omenjenega naj navedem, da se je »Mladi Prekmurec« v zadnjih dveh letnikih (III. in IV.) mnogo bavil z gospodarsko problematiko (članki F. Trdka itd.), mladinskim gibanjem, kulturnimi problemi itd. Od člankov, ki so začeli borbo za uvedbo knjižnega jezika v prekmurskem lokalnem tisku in zavzeli odklonilno stališče do poskusa večerniškega pripovedništva »Novin« (Matija Balažic: Na križpotji življenja), je treba omeniti članke Miroslava Ravbarja v 3.-4. in 5.—6. številki IV. letnika (I. Vrhovec »Na križišču« in »Zopet na križišču«), pomemben je dalje literarno zgodovinski članek Antona Vratuše o slovenstvu prekmurskih pisateljev (9.—10. številka III. letnika), Kokoljeva razprava o madžarizaciji Prekmurja (v II. letniku) ter tehten Čačinovičev (psevd. Slovin) Poizkus karakterizacije mladinskega gibanja v Prekmurju (številka 5.—6. III. letnika). Kar se tiče sodelovanja slovenskih pisateljev, kulturnih delavcev in mladincev izven Prekmurja oziroma »Ne-Prekmurcev«, naj navedem pok. Toneta Čufarja, Antona Ingoliča, pok. Kajuha (psev. Drago Jeran), Branka Rudolfa, Janka Lisko, Erno Muserjevo. Izrazita manifestacija vzajemnega dela in naporov pa je bil Večer slovenske besede 28. septembra 1940. leta v Soboti, na katerem so v priredbi Kluba prekmurskih akademikov (ter seveda sodelavskega kroga »Mladega Prekmurca«) brali iz svojih del člani takratnega Umetniškega kluba iz Maribora, ob kateri priliki je bila tudi skromna svečanost pri spomeniku prvim prekmurskim književnikom, ki so zares bili »slovenski glas vpijočega v puščavi«. Direktno in indirektno (v umetniški prozi Miška Kranjca) je »Mladi Prekmurec« opozarjal in pravilno reagiral na takratni odnos vladajočih kapitalističnih krogov do Sovjetske Zveze, na madžarski revizionizem, na hitlerjevsko agresijo proti Češkoslo- vaški itd., z druge strani pa je n. pr. ravno iz madžarske literature objavil nekaj prevodov (ter beležk) kvalitetnih umetniških izpovedi, kot je Petöfijeva revolucionarna pesem »Le ena misel me skrbi« in Gyonijeva »Pošljite jih semkaj...« (3.-4. in 5.—6. številka III. letnika); prevod teh pesmi je oskrbel dober poznavalec madžarske književnosti, marljiv sodelavec »Mladega Prekmurca« in naprednega gibanja v Prekmurju, marksist Ali Kardoš (psevd. Franc Murčič), ki je padel za časa druge svetovne vojne kot deportiranec nekje v borskem rudniku. Z leposlovnimi prispevki je v zadnjih treh letnikih »Mladega Prekmurca« poleg Miška Kranjca in Ferda Godine sodeloval precejšen krog mladih Prekmurcev in drugih. Kvalitetni prispevki večina mladih ne presegajo povprečja, od pesniških sodelavcev pa je vendarle treba omeniti plodovito in več obetajočo liriko akademika in vnetega borca za svoje ljudstvo Naceta Kranjca (psev. Pajlin), ki je mlad izdihnil v internaciji. »Mladi Prekmurec« se po vsem tem kar je dal mladi slovenski generaciji v Prekmurju in kar je doprinesel napredni slovenski stvari sploh, kljub pomanjkljivostim in slabostim lahko dostojno omenja v vrsti onih slovenskih tiskov, ki so v dobi stopnjevane kapitalistične eksploatacije in politične brezpravnosti oznanjali vero v današnji dan. F. Šebjanič. Sobota, 22. avgusta 1952 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Spored prireditev okrajne gospodarske razstave v Ljutomera NEDELJA, 24. avgusta: 9,00 Otvoritev razstave na Glavnem trgu 17.00 Koncert pevskih zborov. Nastopijo pevski zbori iz ljutomerskega okraja, nad dve sto pevcev. Prireditev v Domu kulture TOREK, 26. avgusta: 20.00 Nušič: »Gospa ministrca«. Izvaja dramska skupina IZUD Kostanj. Prireditev v Domu kulture SOBOTA, 30. avgusta: 20.00 Koncert godb na pihala. Sodelujeta godba na pihala KUD »Ivan Kavčič« iz Ljutomera in medzadružna godba. Prireditev bo na veseličnem prostoru NEDELJA, 31. avgusta: 13.00 Letalski miting in motorne dirke na dirkališču Cven pri Ljutomeru. Sodelujejo Jadralna in motoma letala, padalci in najboljši motoristi iz Hrvatske in Slovenije Na razstavnem prostoru boste postreženi-s pristno domačo kapljico! Pokušnja prvovrstnih ljutomerskih vin, postrežba po želji. Vsak večer na zabavišču ljudsko rajanje. — Obiščite Ljutomer! Z novim imenom Z današnjo številko je dobil naš tednik novo ime, na željo mnogih naših bralcev. Odslej naprej bo prihajal v vašo hišo »OBMURSKI TEDNIK«, naslednik »LJUDSKEGA GLASA«. Upamo, da bo tudi v bodoče ugajal svojim bralcem; želimo, da ugaja že bolj kot doslej. Vsaj trudili se bomo za to. Tesno sodelovanje bralcev in naročnikov z uredništvom bo gotovo največ pripomoglo k nadaljnjemu izboljšanju našega lista. Z željo, da bt naš list z novim imenom »OBMURSKI TEDNIK« postal res pravo glasilo delovnih ljudi Obmurja, da bi tesno povezoval in združeval napore delovnih ljudi Prlekije in Prekmurja v borbi za ustvaritev lepše bodočnosti, pozdravlja vse svoje cenjene bralce in naročnike ob Prekmurskem tednu in Drugi okrajni gospodarski razstavi okraja Ljutomer. UREDNIŠTVO »OBMURSKEGA TEDNIKA« Opozarjamo cenjene naročnike, da v teh dneh razpošiljamo vsem, ki so v zaostanku z naročnino, opomine za plačilo zaostale naročnine do konca • meseca avgusta. Torej znesek, naveden na položnici, Je ostala naročnina do konca avgusta s stroški opomina. Vljudno naprošamo vse naročnike, da naj ne prezrejo naših opominov. Prihranite si nadaljnjo skrb In nam težave v poslovanju ter nakažite takoj dolžni znesek. Hvaležni bomo, če boste k dolžnemu znesku priložili še stotak, in poravnali naročnino Vnaprej, do konca leta. Poudarjamo naša prejšnja opozorila in pripombe, da je redno izhajanje lista odvisno od rednega plačevanja naročnine, zatorej: zdaj brez odloga ureditve svoje obveznosti do lista, ki bo potem še vnaprej prihajal v vašo hišo, družino poln novie in zanimivega čtiva. Se to! Ko boste obiskali Prekmurski teden In da se izognete stroškov poštnine, ustavite se v Časopisnem paviljonu na razstavišču, kjer vam bomo nudili na izbiro razne časopise, pa tudi naročnino za naš tednik boste lahko kar tam poravnali. Pa tudi če pridete na upravo našega lista, se bomo o marsičem pomenili In poravnali svoje obveznosti. Uprava. Številne prireditve pred Prekmurskim tednom po vsem Prekmurcu Zadnji dnevi pred »Prekmurskim tednom«, predvsem sobote in nedelje, so bili nadvse razgibani. »Občinski dnevi«, »Prazniki občine«, ponekod spet prireditev pod drugačnim naslovom — vse se je odvijalo v raznih krajih in različnih oblikah, a vse z namenom, da vsaka vas, vsaka občina na ta ali oni način prispeva svoj delež k prireditvam »Prekmurskega tedna«. Preveč je vsega, da bi lahko v tej številki podrobno opisali vse dogodke, katerih je bilo zadnji dve nedelji toliko in to še zanimivih vrhu sega, zato se bomo danes omejili s poročilom in povedali o vsem le v nekaj besedah. Opozarjamo pa že danes naše bralce, da bomo v prihodnji številki, ko bomo zbrali vsa poročila o poteku občinskih praznikov, podrobno opisali vse prireditve. Za danes torej — na kratko, v nekaj vrstah. NEKAJ O PRIREDITVAH PREDZADNJE NEDELJE Občani marijanske občine so toliko pripravili za svoj občinski praznik, da ni bilo mogoče vsega izvesti v enem dnevu. Zato so se prireditve odvijale kar dva dni Dali so največ poudarka kulturnemu delu prireditev. Priznati jim je treba, da so imeli na sporedu marsikaj dobrega, s čemer se lahko prikažejo tudi izven svojega območja. V Turnišču se je proti pričakovanju (vsaj gostov iz Sobote) izkazal pevski zbor. Upamo, da bomo turniške pevce slišali tudi na prireditvi v Soboti, ko bodo nastopili pevski zbori. Tudi dram* rica skupina se je še kar izkazala. Slabše pa je bilo z obiskom. No, pa tudi o tem več prihodnjič. V Mačkovcih je bilo živahno kot malokdaj. Uspeli so a športnimi tekmovanji. Zanimiva in napeta je bila tudi dirka kolesarjev, pokazali so se pa tudi šahisti. Da so sl Šalovčani zgradili kopališče, smo že poročali Tudi v nedeljo je bilo živahno. Vrstila so se športna tekmovanja, tudi nogometaši so nastopili Zvečer pa se Je razvilo prijetno ljudsko rajanje z veseljem nad storjenim delom. Prosenjakovčani so imeli svojevrstno prireditev: revijo živine in za Prosenjakovce še kar bogato razstavo, ki je bila odprta teden dni. Udeležba ljudi je tudi zadovoljiva. Tega dne so uprizorili tudi igro »Vrnitev«, mladinci pa so se pomerili v nogometu. Tudi v Črensovcih so imeli občinski praznik, z več ali manj uspešnimi prireditvami. Največji delež v sporedu sta odnesla godba na pihala in pevski zbor. Gančani so storili nekaj povsem novega. V beltinski občini so že imeli ob- činaki praznik, kjer so bili zastopani tudi vaščani Gančan. Kljub temu pa so že v domačem kraju izvedli svoj »Prekmurski dan«, s kulturnim sporedom in pestrim Športnim nastopom. Kulturne prireditve se je udeležilo nad 300 ljudi. IN ZADNJO NEDELJO? Prireditve so se nadaljevale. Svoje vrsten rekord so dosegli prireditelji v Puconcih. Pri izvedbi prireditev je sodelovalo okrog 300 udeležencev. Gledalcev pa je bilo dopoldne okrog 400, popoldne pa kar 800. Lepo za Puconce. Pretežni del sporeda je bil v športu, vendar tudi kulturni spored ni bil slab. V Križevcih, izgleda, ni šlo vse tako, kot bi moralo. Res je, Tišinčani niso prišli, toda križevska občina ima precej vasi, ki bi lahko izvedle medsebojna tekmovanja, če že povabljenci niso mogli priti. Pa tudi o tem več prihodnjič. V sosednjih Petrovcih Je bilo nekoliko bolje. V glavnem so izvedli športni spored. Tu je lepo prišlo do izraza sodelovanje med ljudstvom in borci naše Armade. Človeku je kar prijetno, ko vidi, kako zaupanje vlada med prebivalstvom in čuvarji naših meja. To je prišlo do izraza tudi v Kuzmi Tu so 6e spoprijeli v šahu. Sreča je bila naklonjena obojim; dvoboj se je končal neodločeno. V ostalem sporedu, predvsem kulturnem, so nosili največji delež pionirji. Izkazala se je tudi godba na pihala, v športnih nastopih pa kolesarji, dalje mlade gasilke in strelci Prireditvam je prisostvovalo okrog 300 gledalcev. O CANKOVI PA NEKAJ VEČ Cankovčani so se prav lepo izkazali Štiridnevne prireditve je uspešno zaključila nedelja. Najprej nekaj besed o razstavi občine Cankova. Priznati je treba, da so se prireditelji razstave potrudili. Zato tudi uspeh ni izostal. Marsikatera občina si lahko vzame za zgled to, kar so prikazali Cankovčani. Zelo okusno so bili razstavljeni predmeti krojačev, kolarjev, pletilj, pridružili so se še gasilci, člani PAZ in Nižja gimnazija. Oba Rojka sta si dala veliko truda, da sta prikazala svoje izdelke ljudem. Zato so se ljudje tudi zadrževali v spodnjih prostorih razstave. Skakovski mizar ni maral zaostati za Cankovčani, zato je razstavil svoj izdelek: spalnico. Tudi pleskar iz Skakovec je prikazal, kako se iz starega naredi novo kolo. Tako okusno je prepleskal kolo, da je slehernega prepričal o svojih sposobnostih. Zenske so pomagale z ročnimi deli in prikazale, kako se stanovanje prijetno uredi Domajinski krojač je tekmoval s Cankovo in tako dalje. Vsi so delali in zato je razstava uspela. V razstavljenih nalogah in risbah učencev nižje gimnazije smo se prepričali, da nekateri učenci popolnoma upravičeno zaslužijo najboljše. ocene. Vse to je prikazala razstava. In še nekaj, kar so začeli že v Prosenjakovcih. Domači slikar Braunsperger je razstavil nekaj lastnih del. Gospodarska razstava je prikazala precej pridelkov, le da zaradi pomanjkanja prostorov niso bili tako okusno razporejeni, kakor predmeti obrtniške razstave. Sodelovale so vse vasi občine. Tako so bili zastopani: Gerlinci. Skakovci, Domajinci, Topolovci, žal pa ni bilo nič iz Krašč. V nedeljskem športnem sporedu so tekmovali tudi kolesarji Tu se je izkazal Sinko, ki je prvi prišel na cilj. Potem se je začela odbojka. Le zakaj so se ljudje pri Gradu in v Rogaševcih ustrašili cankovske odbojkarske skupine in niso prišli? Tako so se s Cankovo pomerili odbojkaši iz Tišine. Bila je prav lepa igra in izgleda, da je to najljubši šport cankovskih mladincev; premagali so Tišinčane. Je pa vendar razlika med Cankovo in Tišino, ki gre v prid slednji. V moštvu Cankove igrajo večinoma Knojevci, in to razmeroma dobro, Tišinčani pa so kmečki fantje, katerim manjka zaključni udar. To se je poznalo v prvem setu, ko so domačini vodili s 6:2. Pa niso obupali Priznali so znanje naših Knojevcev in gotovo se bodo okoristili z načinom njihove igre. Cankova pa bo morala graditi sama svoje moštvo iz domačih vrst. V nogometu so Tišinčani imeli smolo. Igrali so lepo, toda žoga ni našla poti v vrata. Celo enajstmetrovka ni hotela v gol Cankove in tako je ta zmagala z 1:0. Pohvaliti je treba Tišino za res športno obnašanje in disciplino. Z njimi ie bil tudi občinski tajnik tov. Zrinski, ki zelo rad dela s tišinško mladino. Nastopili so tudi pionirji in pionirke s prostimi vajami na trgu pri cerikvi, kjer so prireditelji postavili drogove z zastavami. Kulturni del programa je bil ljudski. Na odru so bili starejši ljudje, pa tudi nekaj mladine. To sodelovanje bo treba razširiti in poglobiti, da bo še več ljudi nastopalo. Tudi godba je nastopila na odru. Žal, da je premalo igrala zunaj, kar bi vsekakor dvignilo razpoloženje Cankovčanov. Tako kot o Cankovi bi lahko naštevali podobne — dobre in slabe strani prireditev za vse občine. Toda — prostor v listu danes tega ne dovoljuje. Prihodnjič pa vsega več, obširneje in o vseh. N. A. Odprti partijski sestanek osnovne pantijske organizacije OLO M. Sobota Osnovna partijska organizacija Okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti bo imela v petek, dne 29. avgusta, ob 15. uri v prostorih Mestnega kina odprti partijski sestanek. Osnovna naloga tega sestanka je, da kritično pregleda delo te partijske organizacije v preteklem leta, da si začrta delo za bodoče leto ter da izvede partijske volitve in izvoli delegate za Okrajno partijsko konferenco. Ob tej priliki bodo sprejeti v organizacijo tudi novi člani. Sestanka se lahko udeležijo rasen članov ostalih partijskih organizacij tudi nečlani Partije, ki imajo celo pravico kritike dela partijske organizacije kot celote in posameznikov in smejo dajati predloge, le da nimajo pravice glasovanja. PROSLAVA 10. obletnice ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad: Tomšičeve, Šercerjeve, Cankarjeve in Gubčeve — bo 13. in 14. septembra v Dolenjskih Toplicah pod Ropom. Ta proslava bo doslej največja počastitev žrtev in zgodovinskih pridobitev narodnoosvobodilnega boja. Glavni odbor Zveze borcev Slovenije poziva vse svoje Članstvo, vse slovensko delovno ljudstvo, da se proslave udeleži v čim večjem število. V ta namen bodo stavljena na uporabo vsa prevozna sredstva vseh vrst in je dovoljena četrtinska vožnja. Da bi priprave čim uspešnejše potekale, je pripravljalni odbor za proslavo na sestanku z zastopniki okrajnih odborov Zveze borcev sklenil sledeče: 1. Vsi okrajni odbori Zveze borcev naj takoj povabijo k sodelovanju vse drage organizacije bi izberejo pripravljalne odbore za obisk proslave; isto na) store tudi občinski odbori Zveze borcev. 2. V času pred proslavo naj se vršijo vsebinsko primerne prireditve, kjer je le možno, s pozivi na čimbolj množičen obisk proslave; partizanske kulturniške skupine naj obnovijo svoje programe in nastopajo z njimi tudi drugod, ne samo 13. in 14. septembra v Dol. Toplicah. 3. Do 31. avgusta t. l. naj pošljejo vsi okrajni odbori Zveze borcev priprav- ljalnemu odboru za proslavo (Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 16) število udeležencev, želje glede načina potovanja, predloge in vprašanja. 4. Vsa potrebna navodila bo pripravljalni odbor sproti Javljal po časopisja in po radiu. Pripravljalni odbor V nedeljo koncert pihalnih godb v Soboti koncert pihalnih Med kulturnima prireditvami »Prekmurskega tedna« bo tudi koncert združenih godb na pihala, ki bodo nastopile 24. avgusta ob 17. uri. Ta nastop je zahteval obsežne priprave, saj so naše godbe raztresene po vsem okraju, mnoge so slabo zasedene, nekateri godbeniki še ne poznajo prav not itd. Organizacija te prireditve je zato zahtevala precej delaš strani odbora za prireditev »Prekmurskega tedna« in prav tako precej žrtev s strani članov teh godb, zlasti če upoštevamo, da so ti godbeni« ki ljudje, ki morajo opraviti svoje posle na njivah, pri živini ali pa v podjetjih, kot je to primer z godbeniki iz Murske Sobote. Kljub vsem tem težavam pa so vsi pokazali veliko voljo v pripravah, vajah za koncert. Na koncertu bodo nastopile godbe iz Kuzme, Bakovec, Krajne, 2išk, Gančan, Beltinec, Cankove in Sobote. Predvsem je trebalo doseči enotnost dela teh godb. Ta naloga je bila poverjena tov. Gerlecu, kapelniku soboške godbe, in moramo priznati, da je vanjo vložil veliko truda in prizadevnosti, a z njim tudi godbeniki, vsi v želji, da bi ta prireditev čim bolj uspela. Tako je soboška godba obiskala kar s kolesi vse ostale. Vse godbe s terena pa so vrnile ta obisk soboški godbi, ko so se pretekli petek pripeljali godbeniki na kolesih v Soboto, kjer so imeli celodnevno skupno vajo. Saj so se ljudje kar zbirali na dvorišču bivše osnovne šole ter poslušali skupne vaje. Poleg tega so vaške godbe tudi sodelovale na občinskih prireditvah v posameznih občinah. Ni bilo lahko to delo, toda godbeniki so bili disciplinirani in so tako pomagali, da so prireditve pred »Prekmurskim tednom« lepo izpadle. Seveda je tudi Okrajni odbor za prireditev »Prekmurskega tedna« pomagal vsem godbam, zavedajoč se požrvovalnosti teh ljudi, ki bodo nastopili v Soboti 24. avgusta že zjutraj na budnici in pri svečani otvoritvi »Prekmurskega tedna«. Ob 17. uri popoldne bodo pa priredili svoj koncert na razstavnem prostoru. Zato jih bomo prišli poslušat in jim s svojo navzočnostjo dali priznanje za njihov trud in delo. ,, OBMURSKI TEDNIK “ — tednik za gospodarska, politična in kulturna vprašanja. — Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor OP Murska Sobota, predstavnik Jože Vild. — Ureja uredniški odbor. — Nartov uredništva in oprave: Murska Sobota, Trg zmage 5. — Poštni predal 52. — čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-90332-2. — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din. — Izbaja vsak petek. — Tiska Mariborska tiskarna. Spored prireditev Prekmurskega tedna NEDELJA, 24. avgusta: 8.00 Revija in priznavanje živine. 10.00 Svečana otvoritev Prekmurskega tedna. 13.00 Velik letalski miting. 17.00 Koncert združenih pihalnih godb in revija prekmurskih ljudskih plesov. 20.00 Marin Držič: »Dundo Maroje«, dubrovniška komedija iz XVII. stoletja. Izvaja dramska skupina SKUD »Štefan Kovač« iz Sobote. Prireditev na letnem odru v dvorišču Ljudske knjižnice. PONEDELJEK, 25. avgusta: 20.00 Marin Držič: »Dundo Maroje«, ponovitev. TOREK, 26. avgusta: 20.00 Veselo gledališče — zabaven spored na veseličnem prostoru PT. SREDA, 27. avgusta: 20.00 Kmečki večer — nastop kmečkih godcev, pevcev, harmonikarjev in plesalcev. Prireditev na veseličnem prostoru. ČETRTEK, 28. avgusta: 20.00 Marin Držič: »Dundo Maroje«, tretja predstava. PETEK, 29. avgusta: 20.00 Večer slovenskih narodnih pesmi, izvajajo člani glasbene sekcije SKUD »Štefan Kovač«. Prireditev na veseličnem prostoru. SOBOTA, 30. avgusta: 20.00 Telovadna akademija TVD »Partizan« v dvorani Telovadnega doma. NEDELJA, 31. avgusta: 9.00 Pohod športnikov po mestu, zaključek pred gasilskim domom, nato ob 11.00 nastop gasilskih enot. 16.30 Nogometna tekma na igrišču NK Mure. 20.00 Plavalne tekme s šaljivim sporedom v vodi v mestnem kopališča Razstavni prostor je odprt od 8. ure zjutraj do 18. ure zvečer — veselični prostor do polnoči, od 20. ure dalje ples, zabava v baru, ciganska godba, prijetna »Prekmurska gostilna«, dobra postrežba. Radio Prekmurski teden Prireditelji »Prekmurskega tedna« so oskrbeli obiskovalcem bi prebivalcem Prekmurja več presenečenj, med njimi tndi oddaje radijske postaje. Da pojasnimo. V času »Prekmurskega tedna, t. j. od 24. avgusta do 7. septembra bo delovala v Murski Soboti, na razstavišču »Prek« morskega tedna« lokalna radijska postaja pod imenom »Radio Prekmurski teden« s lastnim, domačim sporedom. Oddaje te postaje bo lahko poslušal vsakdo na svojem radijskem sprejemniku, na valovni dolžini 212,4 metre, t. j. na istem valu, kjer poslušamo oddaje radia Maribor in Ljubljane. Oddaje radia Prekmurski teden bodo potekale dnevno od 11.00 do 12.00 dopoldne in od 16.30 do 17.80 popoldne, torej v času,, ko ne oddaja oddajnik radia Maribor — na istem valu 212,4 m. V soboto, dne 23. t. m. dopoldne od 10. do 12. ure, bo postaja oddajala svojo poizkusno oddajo. Poslušajte! Posebnost oddaj »Radia Prekmurski teden« bodo vsakodnevne čestitke obiskovalcev »Prekmurskega tedna« svojim znancem in prijateljem. Ko boste obiskali razstavni prostor »Prekmurskega tedna« — se zglasite Že v prostorih radijske postaje in naročite pozdrave svojim znancem. Torej v soboto ob 10. uri dopoldne — poslušajte prvo oddajo »Radia Prekmurski teden«. Obiskovalci Prekmurskega tedna, pozor! Popust "pri vožnji z avtobusom! Za obisk »Prekmurskega tedna« lahko izkoristite 25 odst. popust pri vožnji z avtobusom na vseh avtobusnih progah, ki vodijo v Morsko Soboto. Izrabite priložnost in poceni obiščite »Prekmurski teden«. Vozni listek, s katerim pridete v Soboto, dajte žigosati ob odhoda iz razstavnega prostora, v dokaz, da ste obiskali PT in imate tako pravico do 25 odst. popusta pri vožnji z avtobusom. Pripravljalni odbor PT. Stran 4 »OBMURSKI TEDNIK« Sobota, 22. avgusta 1952 PISMA VÜJECA BALAŽA Z VUJDRIMLAKE Negi v svojen zadjen, oštarijsko-želocnem pismi sen poveda, ka so Lotmeržanci csega vraga regulirali no tak dale — samo z gopcon. Zavolo toga so zaj neki pre malo zašnofani, ka to neje resen. Či pa bi mojo pismo dobro preštendirali, bi vidli, ka sen pisa »negda«. V zadjen časi so se, to moren reči, že malo popravili. Tak so postavili starega Miklošiča znavi nazaj ta, ge je negda sta, no ga fčista fajn opleli. Strebili so rjavo Sčavnico, ka se ji vidi črno dno; zaj bi jo bio treba že zbiksati. Biksa nede treba küpiti, ven skrbijo zájega že naši küžnari, dere spüščajo svojo črno ali rjavo godelo f Strügo. Poglihali so par starih kuč, neki so opleli svoje travnike pret njimi, drügi pa najbržé še čakajo na lepšo vremen. Pravijo tüdi, ka do polovico glavne vulice poflajštrali — gda pa namenijo s totin delon začeti, to se še nič ne ve. Za začetek so napravili cesto na lot-raerški Triglav bole šüroko no jo Zravnali, ka do leži hodili gor, še ležiši pa doj. Tisti, keri se vozijo na Müro kopat, se prtožüvlejo, ka so brvi pita Cveni že jako starovične no še bole majave. Či sedita dva na enen pecikli, se lehko že pot brvjoj prek Ščavnice skopleta s peciklon vred. Zaj se jih vozi zmiron več ta vün, ven lehko pleše! tan tüdi v kopalkah, či se ti rači, kak sen to šte ja na nekšen plakati. Stan enok je pre nehšče celo lotmerško muziko deregira f takši mali monduri. Fajn ga je bio gledati, pumpardun pa je meja dosta lepši tun. Tüdi za nekšo kulturo zaj skrbijo bole kak prle. F kini, kerega so fajn zrihtali no fčista naglavički obrnoli, lehko gledaš fsakši tjeden dva; filma. Čüdno je samo to, ka se lüdje met glejanjon teko čohlintajo — najbole po nogačah. Morti pa je. to kakšne nova bolezen! Pita sen jako vüčenega človeka, kaj bi to moglo biti. Pa mi je reka: Puleks iritans. Najbrže je bio zavolo totega puleksa tak malo lüdi f kini, dere so se spominali prvih pušk, kere se negda prat ednajstimi leti prekopicnile prve Hitlarove Pajdaše tijahtan na Gorensken. Či van že pravili, kaj vse so Lotmeržanci dozdaj fčinili, ne smen pozabiti, ka so tudi gimnazijo povekšali, meni se samo zdi, ka Jo znalo predugo süšijo — ali pa so se morti penezi porüšili? Bole se godi novi küči, kere se je opčina letos po dugen časi znavi hapila. Za kvantir f toti veki kobači se že zaj svajüvlejo. Eni so, kak se pravi, apstraktno že v jen sedeli, što ve, što de rada konkretno? Fse to sen zveda, dere sen se ovi tjeden zapela na svojen klopotali ta doj. Pa bi skorok gorplača! To pa je bio tak! Dere sen te ali škripa prta mesti pomalen no fčista na pravi strani ceste, te me je fstava nekši lücki peciklist no raka, naj se ne pelan tak, drgači bon plača kaštigo, ven pre tudi zvunca nimam — Tri sto zasükanih ahtarof!, sen si misla, kak je te zaj ali dénok to? Lani etan sen še vida, kak sta se dva mlada pedklista — po uniformi bi raka, ka sta bla požamika — gnala eden j;a drügin po Lotmerki na sredi ceste, letos pa se najnč ne smeš voziti vdilen kre jarka! Pa sen ne dugo premišlava, ven sen negda bi ja soldak, ven, kaj se pravi foršrift — pa tudi zvunca sen ne meja na svojen kuji. Zleza sen te ali boginerhilo žjega no ga riva peški dale po pravi strani ceste pa najmaje meter ot jarka. Či bi merne što pita za zvunec, bi raka, ka vozin svojo šklepetalo na popravilo k obermehanikari Ludviki. Toga je tudi resen potrebno! Dere sen Potlan srečno prfuda dumó, sen si taki prveza stari kravji zvunec na potač — zvün je zvün! Či te oda srečali človeka s kravjim zvuncon na potači, te vete, ka sen to jas. Zaj pa še zmiron premišlavlen, kaj bi bio te, či bi se hteja voziti po samen Jarki? Tak so me te ali v Lotmerki zvüčíli! — Zaj pa Se hitro poglednimo, kaj Je novega no emešnega ge indi v okraji! Na Moti blüzik Lotmerka še lehko vidiš, kak glóboko se nan je lübleni ukopator fkopa f spomin. To svedoči hišna tablica z napisom: Mautdorf 42. Meni, pa se zdi, ka je pri nas še več takih Mautdorfof. — Na Raskrižji so si gospon povabili ti jan tan z Vüptüja nekšega fušarja, ka jin je za faleše peneze napela elektriko f farof, kak či bi ne meli v okraji isprifanih lüdi, keri to tüdi znajo napraviti. — Na Safarsken ma OP tak pridnega precednika, ka fstane že zaran pa zametavle cesto, po keri de Šla Potlan prcesija. Za toto dopadlivo delo de gvišno še topel ša v nebesa. — F Cezajofcih so si lofci privoščili žmahno večerjo. Pojeli so pra lepega cmjaka — samo ka ga je bio premalo za jihove zdrave želoce. Zavolo toga je še lepo pisani fazan moga {činiti žalostno smrt, čiglih je misla, ka jega po fseh jagrskih foršriftih zaj še ne smejo strelati. Pogvera jin Je s svojoj glavoj, kere je tak nečloveško noro mislila! Vrgli so jo neoskübeno na gnojišče — tan pa jo je nekši šment zvoha. — V Radincih si je vredno pogledati šekret oštarije polek štacijona, ven je pre f čista hijensken radi. Tan najbrže še ne znajo, ka se dobrota oštarije ne meri samo po pivnici no kühji, peč pa tudi po jenen zadjen kunci. — Na Bučkofsken bregi pravijo neki, ka moreš meti dobro žlahto, čl češ, ka boš plača maje štibre — morti de zaj z novin lückin odborom bole! Tan se že tüdi vidi, ka je veka sila za dekle no sploh ženske. Tan hodijo celo telegentni lüdje z žehtaron no stolcon okolik voglof no dojijo svojo kravico sami — či se jin püsti dojiti. — Negi v Mihalofcih so pre delafci pri škropleji spili več pijače, kak so znücali vode. Zato jin gospodija neje skühala mesa za obet. Dobil so samo žüpobrümbovico no kletvice notri. Tota skopa gospodija gvišno ne zna, ka nede pijače pres pijače. Zaj lehko sama pije pa tüdi škropi. — Po celen okraji pa hodi zaj sreča vojs. Pofsodik te vabijo na tambolo ali srečolof — nihšče pa ti ne pove, ge naj jemléš peneze za srečo. Za neké lüdi je dobro, či se na tamboli bar šteti návčijo, ven smo, kak se vidi, skorok pozabili na to, ka treba lüden poleg sreče več pameti — toto pa še na veselicah po tambolah no srečolovih navadno zaprejo. Bija sen san na gasilski tamboli f Sejancih. Fse je bio lepo v redi, samo prvo tambolo je zadéja nehšče, keri bi po praven moga dobiti trétjo. Drügi se zavolo toga jezi jo, eni pra že ročice prpravlajo. Jas pa se nič ne jezin, ven sen doba za kvint podobo svete Pordjunkule, kero so pra küpili v okrajnen magadni. Zaj pa ot same sreče še neje priša k sebi Vaš vüjec Balaš. ŠPORT Nekaj besed o telesni vzgoji in športu v Prekmurju povsod drugod, tako je tudi v Prekmurju bilo potrebno v telesni vzgoji in športa po osvoboditvi začeti na novo. Orodje in ostale naprave so bile uničene. Edina večja domova, primerna za telovadbo v Soboti in Lendavi, eta bila izropana in poškodovana. Večina ter bivših vaditeljev is organizatorjev na tem polja je okupator takoj v začetku odpeljal v razna koncentracijska taborišča, kjer jih je večina tudi umrla. Zato je bil začetek dela po osvoboditvi res dvojno težak. Trdo je bilo za rekvizite; povsod je primanjkovalo dobrih vaditeljev. Z ustanovitvijo telesno-vzgojne organizacije „Partizan” se je stanje precej izboljšalo tudi pri sat. Eden najbolj perečih problemov v vsej naši telesni vzgoji in športu pa je še vedno vprašanje množičnosti. Tu še nismo dosegli onega, kar bi lahko. Zadnja športna tekmovanja po naših vaseh pred Prekmurskih tednom nam pa jasno govorijo, da se temu da pomagati. Najagimejši je TVD „Partizan" v Soboti. V zadnjem času ao s pomočjo ljudske oblasti dostojno uredili moj telovadni doni. V Soboti obstojata ie dve telovadnici, tako, da je to zaenkrat dovolj za Soboto. Vendar tudi ta ugotavljamo, da so telovadnice ie premalo napolnjene, posebno naie delavske mladine manjka. Se nedavno je občutno primanjkovalo vaditeljev, vendar se je to stanje v rad njem času nekoliko izboljšate. Zadnji letni telovadni nastop je pokazal te viden napredek, čeprav še ni bite vse tako, kakor bi moralo biti. Predvsem se premete goji lahkoatletika, - čeprav so zato dani pogoji. Dobro dela plavalna sekcija, ki je doeegla lepe uspehe in v katero je vključeno 70 plavalcev. Tudi namizno-teniška sekcija je do- segla nekaj vidnih uspehov. Več smo pričakovali od odbojkašer in košarkašev. Omeniti je treba te smučarsko sekcijo, ki je predvsem v minuli zimi pridno delala. Že nekajkrat so njem člani priredili na Pohorju tečaje. Delo TVD „Partizan” v Lendavi je manj uspešno, čeprav imajo ugodne pogoje. Tudi ostala društva v vaseh, kjer so že ustanovljena, poskušajo delati čim boljše, vendar jim je delo otežkočeno pozimi, ko hi lahko telovaditi v telovadnicah, toda teh nimajo. Omeniti je treba, da je vsepovsod precejtaje zanimanje za lab. šahovske sekcije ponekod zelo agilno delajo. Ena izmed najboljših Je v Kuzmi. Pozabiti ne smemo tudi pomorsko-brodarskega društva v Krogu, ki kar brez velikega hrupa dela, in to precej agilno. Tudi ljubiteljev nogometa v Prekmurju ne manjka. Prekmurci imajo dva zastopnika v republiški ligi. Nafto iz Lendave in Muro iz Sobote. Poleg teh . dveh je še več moštev, ki igrajo v pod zvezah itd. Najbolj znano je moštvo Rakičana Skoraj vsaka vas v okraju ima svojo nogometno enajsterico, ki pomerja svoje moči s sosednjo. Lahko rečemo, da je malo takih mest v Sloveniji, kjer bi bilo tako zanimanje za nogomet, kot ravno v Soboti in Lendavi. Stadion NK Mure je med najlepšimi v Sloveniji. Moštvo Nafte je takoj po osvoboditvi nastopajo celo v zvezni ligi, vendar je moralo od tekmovanja odstopiti, predvsem iz finančnih razlogov. Moštvo Mure je po osvoboditvi začelo iznoiva in v kratkem času doseglo tndi lepe uspehe. Uspelo mn je priti v republiško ligo. Največji uspeh je moštvo doseglo lansko leto v pokalnem tekmovanju. Na žalost pa ugotavijamo, da sta oba prekmurska predstavnika zadnjem času močno popustila in razočarala svoje ljubitelje. To velja posebno za Muro. Moštvo Mure je celo tako daleč, da mu grozi izpad iz republiške lige. Le rešitev za zeleno mizo ta sreča bo, če bo moštvo Mure še naprej igrala v republiški ligi. Moštvu Rakičana, ki zastopa Prekmurje v podzvezni ligi, je v zadnjem času uspelo izvleči se iz nevarne cone za izpad. Tudi telovadci in športniki so se, kakor vsi ostali, vneto pripravljali za Prekmurski teden. V nedeljo 31. avgusta bo njihov dan. Na predvečer, v soboto 30. avgusta bodo priredili v domu TVD „Partizan” v Soboti svečano akademijo. V nedeljo predpoldne ob 9. uri bo povorka po ulicah Sobote s sodelovanjem gasilcev. Popoldne ob 14. uri bo na stadionu Mure lahkoatletski peteroboj. Ob pol 17. uri pa se bo nogometna reprezentanca Prekmurja pomerila s članom zve ao lige. Lokomotivo iz Zagreba. Zvečer pa bodo plavalci v mestnem kopališču v Soboti priredili plavalne tekme s šaljivim sporedom v vod. F.Š VATERPOLISTI SOBOTE NA PRVENSTVU SLOVENIJE Preteklo nedeljo so bile v Ljubljeni ne plavalnem bazena Kolezije zaključeno tridnevne borbe v waterpolu za prvenstvo Slovenije. Na prvenstvu so sodelovale ekipe Ilirije in železničarja iz Ljubljane, Branik iz Maribora in vaterpolisti Partizana iz Sobote. Že začatek ja pokazal, da vaterpolisti Sobota na bodo kos svojim nasprotnikom in da kakega posebnega uspeha ne morejo pričakovati. To je potrdilo tudi tekmovanje samo, kjer so vaterpolisti Soboto kljub veliki volji in požrtvovalnosti morali kloniti V borbi z veliko boljšimi nasprotniki. Končni red udeležencev je naslednji: Ilirija 3 3 0 0 40:6 6 železničar 3 2 0 1 27:12 4 Branik 3 1 0 2. 15:15 2 Sobota 3 0 0 3 1:50 0 NOGOMETNI TURNIR KOVINARJA V MARIBORU Murn ae ni posebno izkazala Minulo soboto in nedeljo je NK Kovinar priredil v proslavo VI. obletnica svoje ustanovitve na svojem stadiona na Teznu nogometni turnir. Na turnirja so sodelovale moštva: Branik, železničar, Kovinar in Tekstilec iz Maribora, Jedinstvo iz Čakovca, Drava iz Ptuja, Aluminij iz Strniši a ter Mura iz Sobota. Žreb je določil, da ja moštvo Mure odigralo prvo tekmo s Kovinarjem. V zanimivi tekmi je moštvo Muro moralo napeti vse svoje sita, da je doseglo zmago. Napadalcem Mure -je uspelo, dn so štirikrat zatresti mrežo Kovinarja. S to zmago se je moštvo Mure kvalificiralo v nadaljnje tekmovanja. Istega dne je Drava iz Ptuja presenetila železničarja in dosegla svojo prvo zmago. V nedeljo sta se srečali moštvi Mare in Drave, čeprav so imeli napadalci Mare precej pritožnosti za dosego gola, jim je to uspelo le enkrat. Tekma se je končala z rezultatom 1:1. Z enajstmetrovko si je moštvo Drave zagotovilo zmago. Tako bi se v borbi za tretje oziroma četrto mesto morala srečati Mura in Branik. Vendar je moštvo Branika prepustilo Muri tretje mesto brez borbe. Rezultati turnirja: železničar: Drava 0:1, Jedinstvo : Tekstilec 4:1, Branik : Aluminij 7:0, Mura : Kovinar 4:0, Mura : Drava 1:1, Jedinstvo : Branik 2:0, Jedinstvo : Drava 3:0). Tako je zmagovalec turnirja moštvo Jedinstva iz Čakovca. Vendar tndi ta turnir ni minil brez tega, da nekateri igralci na ki pokazali svojega nešportnega vedenja. NOGOMET V ČRENSOVCIH Črensovci—Bratonci 3:1 (1:1) Črensovci—Bistrica 1:0 (0:0) LJUTOMER—MURA II 5:2 (2:1) Nedeljska nogometna tekma med domačim moštvom in enajsterico is Murske Sobote se je končala s prepričevalno zmago domačinov. Sobočani so tokrat nastopili v konbinirani postavi. Moštvi sta pokazali lepo igro. Domačini so bili boljši v napadu. Sodnik je vodil igro nepristransko. Iz dnevnika mladega planinca Ljutomersko planinsko društvo, ki je še sicer mlado, je že prebrodilo začetne. težave in sl pridobilo več novih članov — ljubiteljev naših veličastnih planin. Mnogo tovariških posvetov je bilo potrebnih, prej ko so se nekateri še neizkušeni tovariši pridružili dobrim poznavalcem naših gora in se odločili, da pojdejo z njimi na planine. No, letos so odšle v Julijske Alpe tri skupine: skupini pod vodstvom tov. Marša in tov. Meška so se povzpele na Triglav in bližnje vrhove, skupina mladih planincev pod vodstvom tov. Loparnika pa je prestopila stene okrog Vrat, Križa, Mlinarice in Prisojnika. Eden izmed »mladih« je zapisal v svoj dnevnik: PRVIČ VIDIM ZNAMENITI SLAP PERIČNIK! Dne 5. avgusta. — Po dolgočasni vožnji smo izstopili v Mojstrani in razpoloženi zapustili železniško postajo. Že tukaj smo začutili sveži planinski zrak in zrli v daljavo, kjer so se nad iglastimi gozdovi svetlikale bele stene gorskih orjakov. Začela so deževati vprašanja: »Kako se imenuje tista gora — oni vrh?« Prijazni vodja nas je venomer tolažil: »Le počakajte, tovariši, kmalu jih-bomo od blizu videli.« Odložili smo nahrbtnike ob potoku, ki je po pravici zaslužil ime »Bistrica«. To Je bister potok, ki se vali izpod severne stene Triglava, Žuboreč po ozki dolinici. Sinjina te planinski vode te naravnost očara, ko stopiš z bosimi nogami v potok. Kako čista, osvežujoča in mrzla je tekočina, ki izvira izpod plasti večnega snega. Zato se pač ne smete čuditi, če smo jo samo pobožali z rokami in nogami. Naša razgreta telesa niso na mah prenesla njene mrzlote. Toda osvežili smo se pošteno! Kakor prerojeni smo potem nadaljevali pot do prve planinske postojanke, kjer smo spet odložili skromno prtljago in se naglo povzpeli navkreber do velikega vodopada, imenovanega Slap Peričnik. Kako blagodejen in osvežujoč je zrak v njegovi bližini, saj se ti zdi, da si prišel pod pravcati tuš... Debeli curek vode, ki spolzi iz žleba in pada ob steni kakih sto metrov globoko, se pod vplivom planinskega vetra razprši v nebroj drobnih kapljic, ki prijetno hlade bližnjo okolico. Spodaj gmota vode bobneče udarja ob tla in se spet umiri v žuborečem potočku, v katerem se prelivajo mavrične barve. Čudo narave! Le planinec je tako srečen, da se mu približa in si ga za vedno vtisne v spomin. Prispeli smo do; Aljaževega doma; Tu se okrepčamo in kopamo v malem bazenčku, ki ga ogreva toplo, sonce, tako da je voda zmerom toplejša.Proti večeru gledamo steno Triglava, občudujemo skalnati svet. Osiveli očanci z juga — spoznali smo jih po govorici — so prinesli s sabo daljnoglede in kar z njimi odkrivajo tajnosti planinskega sveta. Da bi imeli urnejše noge, bi se gotovo povzpeli Kredarice, Aljaževega. stolpa... Čas hitro mineva, saj smo v mislih in hotenju samo v planinah. Ko se je zmračilo, smo legli k počitku in še dolgo ugibali, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan. SLADOLED, SLADOLED... TODA PLANINSKI! Dne 6. avgusta. — Zgodaj zjutraj sem se prebudil in pokukal skozi okno. Glej! Vzhajajočo sonce je obsijalo najvišji vrh Triglava, ki je tokrat razkril vso svojo lepoto; Odhitel sem v sosednjo sobo, da bi poklical tovariše, vendar sem moral razočaran ugotoviti, da Mladi Ljutomerčani na planinah so že skočili v planinsko opravo. Pozajtrkujemo in krenemo na pot. Kam? Kar po kamnitem grušču smo jo mahnili navkreber in se približali Luknji. Desno od naš se je dvigal vršac Gamsovec. Ne, do Pogačnikovega doma smo namenjeni! Obkrožili smo pred nami ležečo kotlino, pokrito z gruščastim apnencem, si otešili žejo z malinami, ki smo jih našli v bližini bivše vojaške karavle, in se začeli pomikati po planinski stezi navzgor proti Vratom. Zdelo se nam je, da bomo kar na mah dosegli vrh. Naša srca so močno utripala, vztrajno smo prestavljali noge in se pri hoji oprijemali za skale. Slina se nam je posušila v ustih. Naše upanje, da bomo kmalu prestopili vrh, je kaj kmalu splahnelo. Žejni smo se posedli na bližnjo skalo. Nedaleč vstran je od stene visela gmota trdega snega. Vzel sem skodelico, skočil tjakaj in z nožem nastrgal nekaj snega ter se vrnil k tovarišem. V rokah smo imeli surovino, kateri smo dodali malinovec, sladkor in limonin sok. Mešanica nam je dobro teknila in osvežila usta, zato smo jo imenovali »planinski sladoled«. Kako smo potovali dalje, ne bi opisoval. Enim je šlo težje, drugim lažje — le »gamsovec« (?) je hotel biti prvi. Pa se mu je predrznost skoraj maščevala, ko. je sprožil kamen, ki je zdrčal navzdol in mimogrede oplazil so tovarišico. Da ni bila oprezna, bi ji bil priletel v glavo. Dober nauk: na skalovltem svetu se drži skupine! V Pogačnikovem domu so nam dobro teknili dunajski zrezki, čeprav so bili precej dragi. Za stekleničico piva smo plačali kar 85 dinarjev. Toda nič zato, saj smo v planinah, ob Spodnjem Križkem Jezeru, ki lepo valovi in hladi naša plavajoča telesa. Kdo ne bi ostrmel, ko plava nad sinjo gladino gorskega jezera, v gmoti mlačne vode, obdane z vencem skalnih vrhov, ki jih tu in tam pokriva večni led? Le gorski vetrič nam Je malce nagajal, da se po kopeli nismo mogli sončiti. Pri Jezeru smo našli tudi čudovite gorske cvetice — planinke. Sele zdaj smo razumeli, zakaj nam je upravnica Doma zatrjevala, da so te rože že odcvetele. Da, krasna flora Je bogastvo planin, zato jo moramo čuvati! Nisem se mogel premagati in sem odtrgal nežno planinko, toda samo eno za spomin... SREČALI SMO TOVARIŠE Z DANSKE Dne 7. avgusta. — Prebudili smo se na skupnem -ležišču, nekoliko nevoljni zaradi tega. Ker smo se slabo naspali. Zunaj je pihal mrzel veter, gosti obiski pa so se spustili na gorske vršace. Ko pa smo korakali dalje po planinski poti, plezali po stenah Razorja in srečavali soplanince, se je nebo zjasnilo in je sonce pokukalo izza oblakov. Vriskali smo od veselja, tako da se je ital glas odbijal od gorskih steni. Na neki čistini blizu Mlinarice smo se srečali Danci. Nasmejanih obrazov so nas pozdravili s planinskim »Zdravo« in nam voščili srečno pot. Vrnili smo Jim pozdrav z enakimi željami. Še dopoldne smo se ustavili pred Erjavčevo kočo.. Ko smo se naslednji dan vračali na domove, ni bila vožnja dolgočasna, saj smo obujali spomine na nepozabna doživetja v planinah. V Kranjski gori smo se s pogledi poslovili od oslih lepih gori. Iz naših obrazov pa je lahke vsakdo razbral: »Mladi planinci niso bili poslednjič v svojem svetu!« Prečitaj, odloči se in povej svojim znancem ! V LJUTOMERU bo od 24. avgusta do 7. septembra DRUGA VELIKA OKRAJNA GOSPODARSKA RAZSTAVA združena s športnimi in kulturnimi prireditvami. Oglejte si kakovostne izdelke, ki bodo razstavljen! v prostorih Dijaškega doma. Razstavljajo: industrija, kmetijci, obrtniki, učenci v gospodarstvu, kmečke in vinogradniške delovne zadruge, drž. kmetijska posestva, zdravstvene ustanove, ljudskoprosvetna društva, ljudska tehnika in tovarne poljedelskih strojev. Pogodbe z razstavijalci boste lahko sklepali v informacijski pisarni! Pridite! Vas vljudno vabi Razstavni odbor. Sobota, 22. avgusta 1952 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 5 PO PREKMURJU IN PRLEKIJI Iz Lendave Mesini odbor AFŽ ima v svojih vrstah res delavne žene. V kratkih 14 dneh so organizirale tritedensko dnevno letovanje pionirjev. V dnevnem letovanju v lendavskem gradu se zbira nad 60 otrok slovenske in madžarske narodnosti, ki veselo in sproščeno preživijo dan od jutra do večera. Za malčke se zavzema celoten odbor, pa tudi ostale žene pomagajo. Dnevno obišče katera otroke in pomaga v kuhinji ali kje drugje. Za vzgojno delo med otroci pa skrbi Lojze Stefanič, učitelj, ki vlaga v to veliko truda in pozornosti. Tudi v higienskih pogledih je vse lepo urejeno v splošno zadovoljstvo vseh. Za uspeh tega letovanja so lendavske žene hvaležne predvsem tovarišu Dušanu Petroviču, ki je z velikim razumevanjem priskočil na pomoč. Pa tudi razna podjetja in ustanove v Lendavi niso odklonila zaprošene denarne podpore. Izkazali so se predvsem v podjetjih »Koloniale« in »Panonija« s prispevki po 8000 din, dalje »Izbira«, Opekarne, Pekarne, Kmetijska zadruga, Kmet. posestvo in Dežnikama s prispevki po 5000 din. Podjetje Živinoodkup je dalo 70-kilogramskega prašiča, Mlini pa 60 kg pšenične moke. Izkazal ae je tudi Okrajni odbor AFŽ, s 15.000 dinarji in s količino jajc, mleka v prahu in masla. Ce pridete kaj v. Lendavo, se zglasite le v gradu, v veselem vrišču naših pionirjev! Videli boste, kako prijetno se počutijo, G. M V nedeljo 24. t. m. bo tudi Lendava imela svoj občinski praznik, v okviru prireditev za »Prekmurski teden«. V začetku nismo nameravali kaj večjega, ker smo imeli uspele proslave v juliju ob Dnevu vstaje. Nikakor pa ne maramo ravno v Lendavi in Gaberju biti tisti, ki bi jih omenjali, da smo stali popolnoma ob strani Malo pozno sicer, prijeli smo pa le. V nedeljo bo zato občinski praznik pri nas v Lendavi in v bližnjem Gaberju. K. A. Vaš otrok bo v šoli lahko napredoval Če mu boste oskrbeli vse potrebne Šolske potrebščine, pisalne in risalne potrebščine, zvezke, risanke itd. Obiščite našo razstavo na Prekmurskem tednu, ali pa pridite v našo prodajalno! DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE poslovalniva M. Sobota, Titova ul. Vesti iz Apač Tudi Apačani se pripravljajo, da bodo dostojno pričakali VI. kongres KPJ. Na pobudo partijske organizacije bodo v čast kongresu dokončali dela v zadružnem domu, ki je že postavljen v surovem stanju. Tega dne bodo priredili veliko kulturno prireditev, pravijo, da že v novi dvorani zadružnega doma. Zadnja seja strelskega odbora v Apačah je ugotovila, da je v poletnem času precej zaostalo delo po strelskih družinah. Novi odbor, izvoljen na tem sestanku, bo moral bolje prijeti za delo. Na predlog nekaterih odbornikov je bil sprejet sklep o tekmovanju v čast partijskemu kongresu. Apaški strelci si bodo uredili svoje strelišče, ki je sedaj v slabem stanju, v medsebojnem tekmovanju strelskih družin in skupin pa bodo sodelovale tudi mladinke in žene. V prihodnjih dneh se bodo sestali vsi člani strelskih družin in skupin iz Apač in bližnje okolice. Pomenili se bodo o tekmovanju s strelci iz Radgone in Ljutomera. Obeta se zanimiva prireditev. M. A. VIDEM 0B ŠČAVNICI. — Predzadnjo nedeljo je bila pri nas seja občinskega odbora Osvobodilne fronte. Prisotni odborniki, ki so se pogovorili predvsem o bodočih frontnih nalogah, so meddragim ugotovili, da se raški frontni odbori vse preveč zanašajo na navodila občinskega vodstva. Je sicer nekaj redkih izjem, kakor na Rožičkem vrhu in še v nekaterih vaseh, vendar pa je večina vaških odborov dopustila, da teče življenje mimo njih. Zato so se odmaknili od množice in postali nedelavni. Med najslabšimi sta Galušak in Slaptinci. V nekaterih vaseh se je zgodilo, da so člani izstopili iz Fronte z izgovorom, da ne morejo plačati članarine. Vaški odbori naj bi na svojih sejah ugotovili moke izstopanja iz frontne organizacije. Morda pa so vzroki kje drugje in ne pri članarini! V Fronto naj bi povabili čim več novih članov, zlasti mladincev. Delo Fronte bo lahko nspeiao, če bo v njej sodelovala množica vaščanov. Vaški odbori pa bodo morali usmerjati vzgojo mladine, kar so do sedaj preveč zanemarjali. Prav tako dolgujejo na članarini. Brez dvoma je to slabo spričevalo za nekatere blagajnike pri vaških odborih, ki se bodo morali potruditi, da bodo poravnane vse obveznosti iz preteklih mesecev. V oktobra bodo pri nas volitve odbornikov novega ljudskega odbora. Že zdaj je treba misliti, komu bomo zaupali mesto ljudskega odbornika. Fronta ne sme dopustiti, da bi jo prehitel čas, marveč mora še pred volitvami poskrbeti, da bodo kandidirali zares pošteni delovni ljudje. 2e dalj časa pa se pri nas pojavlja vprašanje, kdo naj uredi bivši „Dom ljudske prosvete", ki počasi propada, ker se nihče zanj ne zmeni. Kdo Je tega kriv, je tetko reči. Ali prosvetno društvo, ki je uporabljalo njegove prostore, popravljalo pa ga m — ali pa ljudje iz odkupnega središča Videm, ki ga je spremenilo v skladišče krompirja? Zaradi prevelike teže se je namreč zlomil nosilec poda, tako da dvorana sploh ni več uporabna Zato bo treba zbrati denarna sredstva in do jeseni dom vsaj za silo popravili. Take in podobne težave se pri nas pojavljajo dan za dnem. Kako jih premagati? Na to vprašanje hi lahko takole odgovorili: v delo Fronte je treba vnesti več življenja, revolucionarnosti in zaupanja v svoje sile, pa ne bo težave, ki je s skupnimi napori ne bi mogli premagati. -an V Radgoni postavljajo most čez Muro Brnenje stroja in enakomerni udarci velikega kladiva, ki zabija pilote v zemljo pod murskim dnom — vse to je zadnje dni privabilo. številne gledalce, ki na obeh straneh Mure opazujejo, kako naglo napreduje delo pii postavljanju novega mosta. Tudi delovni ljudje iz avstrijske Radgone se veselijo velike pridobitve. Nov most čez Muro pri Radgoni bo simbol prijateljskega sodelovanja med našo državo in sosednjo Avstrijo, hkrati pa bo pripomogel k izboljšanju prometa med obema deželama. Ta pomemben gospodarski ukrep pa so zlasti pozdravili dvolastniki zemlje na meji. ČRENSOVCI—V pripravah za »Prekmurski teden« je domače IZUD »Tone Plej« izvedlo svoj prvi koncert na domačem odru. Sodelovala je tudi godba na pihala iz Žižkov in mešani zbor. Obisk je bil kar zadovoljiv. * Tudi črensovski gasilci so pokazali svoje znanje na zadnji prireditvi Najštevilnejšo udeležbo iz vse občine so imeli gasilci iz Gornje Bistrice. Med njimi je bila tudi ženska desetina. Dobro so se izkazali tudi Žižki, prijetno pa so presenetili gledalce s svojimi vajami črensovski pionirji. s. S. KOSTANJ. — Tudi pri nas je občinski odbor Fronte pregledal stoje delo v zadnjih mesecih in prevzel nove obveznosti. Navzoči odborniki so tokrat ugotovili, da nekateri vaški odbori ne izvršujejo svojih osnovnih dolžnosti; ne pobirajo članarine. Zelo nedelaven je odbor v Savcih, kjer se rakovski frontovci, ki so jih proti njihovi volji priključili savskemu odboru, želijo ponovno osamosvojiti. Pogosto se zgodi, da ljudje nočejo pla čati članarine in da člansko izkaznico rajši zavrnejo. Proti njim bo treba nekaj ukreniti, saj Fronta ne potrebuje članov na papirju. Prav tako bo treba oživeti vaške frontne odbore in poiskati ljudi, ki so voljni delati, kajti kljub težkim prilikam je v vsaki vasi mogoče nekaj doseči. Uspeh Je brez dvoma odvisen od prizadevanja osnovnih vodstev. Občinski frontni odbor je tokrat daj pobudo za ustanovitev zadružne mesnice, ki naj bi napravila konec odiranju kmeta po prekupčevalcih in prodajala potrošnikom meso po najnižji ceni. Novost za Kostanj bodo tudi plantažni nasadi. Prvega bo uredil tov. Albin. Antolič na površini 1 in pol ha, drugo leta pa bodo Antoliča, posnemali še sadjarji iz Sejanec in Tomaža. Frontovski voditelji so še sklenili, da bodo pomagali sekciji žena, ki je v zadnjem časa precej popustala pri svojem delu. IZ ŠALOVEC POROČAJO. Za Prekmurski teden so se tudi v šalovski občini odvijale številne prireditve. Dne 3. avgusta je bila kulturna prireditev v Čepincih, v dvorani zadružnega doma, dobrim obiskom. Naslednjo nedeljo je bila prireditev v sedežu občine, v Šalovcih. Spored je obsegal plavalna tekme, nogomet, odbojko in lahkoatletska tekmovanja. V šalovskem gozda taborijo pionirji. Da bi starši sami videli, kako se počutijo njihovi otroci v pionirskem taborišču, so jih zadnjič obiskali. 7 avtomobilom jih je šlo več iz Čepinec v tabor malih pionirjev, ki so jih seveda z veseljem sprejeli. Priredili so kratek spored ob tabornem ognju in se ob odhoda lepo zahvalili gostom iz Čepinec ra obisk. Starši so si ogledali šotore in kuhinjo in vedro pokramljali s svojimi otroci in se poslovili v priletnem razpoloženju. Pozdrav naših vojakov in oficirjev Pred »Prekmurskim tednom« in drugo okrajno gospodarsko razstavo v Ljutomeru, je naše uredništvo prejelo pisemce z naslednjo vsebino: Obvezniki, večinoma prebivalci iz našega Obmurja, ki se mudimo na vojaških vežbah v Bohinjski Beli, z zanimanjem in radostjo prebiramo naš domači časopis, ki nam posreduje mnogo novic iz domačih krajev, skratka — opisuje dogodke, o katerih nam svojci v svojih pismih ne poročajo. Zanimajo nas zlasti članki o gospodarski razstavi v Ljutomeru in o pripravah za »Prekmurski teden«. Pričakujemo, da bosta obe prireditvi dostojna in veličastna manifestacija ustvarjalnosti in gospodarskega in kulturnega napredka v našem Obmurju. Z upanjem, da bo naše frontno glasilo tudi v bodoče seznanjalo bralce o dogodkih in zanimivostih na razstavah ter drugih prireditvah, Vas iskreno in tovariško pozdravljajo rezervisti: Karol Centrih, Karol Žuman, Anton Ivanjšič, Alojz Kosi, Mirko Trnovec, Vinko Fajfar, Simon Vrbančič in Anton Sovič, vsi iz okraja Ljutomer, ter Geza Rajh in Franc Gomboš iz M. Sobote. SOBOŠKI PIONIRJI SE DOBRO POČUTIJO V PUCONCIH Kakor lansko leto, se tudi zbirajo soboški pionirji na dnevnem taborjenju v Puconcih. Srečujemo jih dnevno že ob osmih zjutraj, ko se zbirajo v bivši osnovni šoli in nato družno gredo na postajo in z vlakom do Puconec. Med njimi so večji in manjši otroci, celo predšolskih je nekaj. Za vzorno organizacijo tega letovanja imajo največ zaslug soboške žene, pa tudi finančna pomoč številnih soboških delovnih kolektivov je bila precejšnja, v samih Puconcih pa je treba omeniti tudi kolektiv puconske opekarne. Voditeljice taborjenja ne morejo prehvalili uslug tega kolektiva malim letoviščarjem. Zato so pa tudi odnosi med njimi prisrčno prijateljski. Malčki sicer večkrat kaj pomagajo enim in drugim; radovedni so, smukajo ae okrog peči, sami bi radi izdelovali opeko, mali vagončki jih vlečejo, pa še kup radovednosti se najde. Toda mladi vodiči, mladinke, članice LMS, so povsod na mestu; čuvajo v njih varstvo zaupane pionirje. Dan v taborjenju poteče kaj pestro In zato tudi hitro. Zabave je dovolj za vse. In prav vedro otroška je. Nogometaši imajo poleg svojih pravih še imena naših znanih olimpijcev. V časteh je posebno oni, ki zabije kak gol puconskim pionirjam, a katerimi se pogosto pomerijo. Naj povemo, da so običajno v premoči mali Sobočani. Toda tudi domači niso kar tako, borba za gol je vedno huda. Oboji pa so resni, zdravi športniki. Pred vsakim srečanjem ae pozdravijo kot pravi športniki. Pri kosilu mora biti malo mirneje, kar pa gre skrajno težko. Posebno po nogometni tekmi, ko bi se najraje pogovarjali o tem, kako bi lahko ta ali oni zabil še kakšen gol. Deklice imajo najrajši pravljice. Teh je dovolj, voditeljice so ae oskrbele z njimi. Potem se pogovarjajo in se menijo, kako bi bilo, če. bi one bile junakinje iz pravljic. S prehrano so otroci zadovoljni, če pa je kateri le preveč ješč, se malo posmuka okrog radodarnih kuharic, pa ja vse v redu. Tako veselo poteče dan. Po kosilu nadaljujejo s svojimi drobnimi posli nogometaši nabijajo žogo, kopalci v vodo, eni v gozdiček itd. Tudi kulturne nastope imajo, vmes še malo zarajajo. Zvečer se zberejo vsi mali »zamorci« (so namreč večinoma v kopalkah in jih je sonce lepo ožgalo) na postaji in veselo domov, ko pnde vlak. Drugo jutro pa spet iznova. Resnica o Kmetijski zadrugi v Lendavi Nedavno ja naš tednik v rubriki »Beseda naših bralcev« objavil krajši dopis pod naslovom »Taka neodgovornost«, v katerem dopisnik kritizira nepravilno ravnanje s traktorjem zadruge. Resnici na dobro rečejo pa se ja ta dopis izkazal kot neresničen, zato objavljanj v tej številki članek, ki govori o resničnem stanju v Kmetijski zadrugi Lendava, članek smo povzeli po »Slovenskem poročevalca« z dne 15. t. m. V zadnjem času opazujemo, da neznani dopisnik »Mariborskega Vestnika« trosi o kmetijski zadrugi v Lendavi razne neresnične vesti ter da so zadevni članki napisani tendenčno in nestvarno. Sličen članek je objavil tudi »Slovenski, poročevalec« z dne 29. Julija (in krajšega naš listi op. ur.). Ker vse to slabša kreditno sposobnost in kvarno vpliva na dosedanji dober glas zadruge, hočemo, da te te stvari javno razčistijo. To tembolj, ker se v zadnjem časa očitno rovari proti tej zadrugi z nedvoumnim namenom razbiti in uničiti jo. Nekaterim osebam menda ne gre v račun, da zadruga dobro posluje ter da ima vidne uspehe. Zadruga je bila ustanovljena šele prve dni meseca julija 1951 in je do konca leta izplačala dol gove prejšnje likvidirane zadruge. Razen tega je imela še 1.300.000 din dobička in je iz tega dala za kmetijstvo 500.000 din. V prvi polovici letošnjega leta ja uredila strojni park in za 720.000 din kupila traktor. Vas to. iz dohodkov trgovine, ker doslej dragih finančnih možnosti ni bilo. Zakaj niso do danes razni taki strokovni kritiki dali nasvete, kako priti do kredita v zadrugi, ne da bi to bilo nerentabilno in povod za likvidacijo. Naj se la kar piše o tem, da ja zaenkrat reorganizacija »na papirja«, toda v gospodarstva hočemo še nadalje biti previdni in preračunljivi kakor doslej, ker bi nas sicer tudi kar hitro »vrag vzel«. Omenjeni »famozni traktor« je povsem nov in nabavljen v inozemstvu. Od 4. julija dalje je v »talnem obrata in ves čas služi za gonimo silo mlatilnici. Pred tem pa nekaj časa nismo mogli delati s traktorjem, ker nismo imeli dobrega traktorista. Tako je mlatil v Ivanjcih, Lendavi, Petiševcih, danes pa mlati v delovni zadrugi v Kamovcih. Več o tem ni vredno govoriti, niti pa o tem, da so »stekli ležaji«, da je »počil blok« itd. Vse to je laž in nič dragega. Zadruga nima niti ene škropilnice, marveč ima škropilnico mestna občina. Imamo le en razpršilnik, ki je povsem nov in je v brezhibnem stanju. Uporabljen je bil proti koloradskemu hrošču v Trimlinih. Pred nedavnim pa smo res zaprosili za investicijski kredit za nabavo motorne škropilnice najnovejšega tipa, kakršna je bila razstavljena na Mariborskem tednu za okoli 110.000 din. V zadružnih trgovinah nimamo niti enega starega trgovca s sumljivo preteklostjo. Prav tako nimamo prekupčevalca s slatino, ker za to niti nakupovalca nimamo. Najmanj pa takega, ki bi na ta račun zidal novo bilo ter podiral staro, zadrugi pa iz dobre volje dal provizijo. Zadruga ni nabavljala slatine za provizijo, marveč jo je odkupovala po redni odkupni ceni. Čudna postrežba glede izdaje lažnega kamna namesto naftalina, ko ao od obleke ostali le gumbi, se ni zgodila v trgovini te zadruge, marveč v trgovini z nekurantnim blagom drž. podjetja »Panonija« v Lendavi. To je resnica o naši zadrugi in nič drugega. Zato delovni kolektiv tako pisanje obsoja. Pričakujemo, da bo omenjeni dopisnik javno objavi] svoje protidokaze in se podpisal s tvojim polnim - imenom. Ne moremo mimo tega, da na bi omenili tudi nekaj težav, ki dejansko zavirajo razvoj naše zadruge. Že več mesecev prosimo za dodelitev primernih skladiščnih prostorov, vendar brez uspeha. Kaj je nekaterim mar, če ima zadruga šest vagonov umetnij gnojil v hlevu in raznih drugih vlažnih prostorih, tako da bo sčasoma is tega nastal dvakratni gnoj. V prvem zagonu rovarjenja je bila v Lendavo od okrajne zadružne zveze v Murski Soboti poslana revizijska komisija, čeprav smo nedavno pred tem imeli kompleksno revizijo, ki je delala dva dni ki katere člani so obljubili, da se čez dva dni vrnejo« pa jih še danes ni nazaj. Ni pa tudi zadevnega zapisnika! P r i.p o m b a: Ponatisnili smo celoten odgovor Kmetijske zadruge Lendava, po »Slov. poročevalca«. O zadrugi razen omenjenega dopisa v zvezi a traktorjem je nismo priobčili nobena vesti, nato; smatramo, da tudi naše bralce zanima kako je dejensko stanje v KZ Lendava. — Uredništvo. Nekaj zgodbic te sodne kronike HOTELI SO POBEGNITI V AVSTRIJO, PA JIM JE SPODLETELO Pred ljudskim sodiščem v Gornji Radgoni so se morali zagovarjati mladeniči Milan in Radej čortan Hrvatske in Božidar Pavkovič is Bosne zaradi poizkusa bega čez državno mejo. Obtoženci io le is v Beogradu dogovorili, da bodo pobegnili v Avstrijo, kamor jih je vlekla želja po lagodnem življenju. Svoj načrt so hoteli uresničiti na obmejnem področja v bližini Maribora, vendar niso imeli sreče. Zato so odpotovali proti Gornji Radgoni in se mimogrede ustavili v Radencih, kjer jih je dohitela roka pravice. Za svoj avanturistični podvig ss bodo morali pokoriti 9 mesecev. PETNAJSTLETNEGA FANTA JE UČILA KRASTI Ivanka Hartmanova iz Velke se je naveličala pošteno živeti. Pri svojem umazanem posla se poslužuje najpodlejših sredstev. Tako je nekoč nagovorila 15-letnega Karl ek a Štrumpfla, da je na svojem doma okradel 30 kg moke. Svoje dejanje je na razpravi odločno, zanikala, čeprav ji je sodišče postreglo s neovrgljivimi dokazi. Sedela je 15 dni. ALI JE 2 LETI ZAPORA DOVOLJ STROGA KAZEN ZA MORILKO OTROK? Izkušena mazačka Amalija Bizjakova iz Maribora se ja v Slovenskih goricah lotila nesramnega početja, ki ga obsojajo vse poštene žene in vsi delovni ljudje. Ko je prišla v Ivanjce, je začela obiskovati noseča dekleta. Po vasi in bližnji okolici se je šušljalo, da so njeni obiski v zvezi z odpravljanjem plodov. Toda šele preiskovalni or- gane so razvozljati uganko in ugotovili, da je Bizjakova ustanovila v Ivanjcih pravcato središče za svoj umazani posel in zapj pridobila tudi Jožefo Vogrinčevo iz Ivanjcev in Marijano Časarjevo iz Stavešinec ter ju »strokovno« vzgojila za mazački poklic. Preiskava je ugotovila, da je Bizjakova odpravila 12 plodov, njene učenke pa, so opravile štiri »praktične« poizkuse. Na razpravi pred senatom ljudskega sodišča v Radgoni so obtoženke trdovratno zanikale svojo krivdo. Pomagale so jim tndi Ivanka Vogrinčeva in Ljudmila Veberičeva iz Ivanje, ki so krivo pričale v korist obtoženk. Sodišče jim spričo dokazov ni moglo verjeti in je obsodilo: Bezjakovo na 2 leti zapora, Jožefo Vogrinčevo na 5 mesecev, zapora,. Marijo Časarjevo na 3 mesece zapore, Ljudmilo Veberičevo na 4 mesece zapora In Ivanko Vogrinčevo na 2 meseca in 10 dni Zapora. Javni tožilec za okraj Ljutomer se je pritožil zaradi prenizko odmerjene kazni proti, glavni obtoženki. Njegovemu protestu pa se pridružujejo tudi delovni ljudje iz Ivanjcev in okolice, saj so pričakovali, da bo nad Bezjakovo izrečena najstrožja kazen. Z milo sodbo pa se tudi ne strinjajo naše matere, ki menijo, da je treba obnoviti proces in strožje obsoditi nesramno početje ivanjskih mazačk. O ZLATIH CEKINIH, KI SO ZGREŠILI SVOJO POT Lov za dobičkom in lahkim zaslužkom Je privedel na zatožno klop Petra in Marjeto Dundek ter Kolomana Vidonjo iz Bodonec, ki so za ceno težkih tisočakov in zlatih cekinov pomagati raznim nezadovoljnežem čez državno mejo, Peter in Koloman, ki sta bila zaposlena v Banata, sta se tamkaj 'sprijaznila z nekaterimi sanjači so zlatih Časih v tujini« in jih kot dobra poznavalca terena v Prekmurja spremljala do državne meje. Pomagala jima je tudi Marjeta Dundekova. Od vsake žrtve so zahtevali in tudi dobili po 30 tisoč din in 9 zlatih cekinov. Prvo skupino petih oseb so srečno spraviti v obljubljeno deželo — Avstrijo. Ker jim je tokrat uspelo, so vnovič poskusiti s srečo: 31. maja ata iz Beograda dopotovala Bogomir Markovič in njegova mati Košara z namenom, da prekoračita mejo. Naši znanci so ja potem, ko so dobiti plačilo, spremljali proti obmejni ces K sreči so tokrat padli v past. Obmejni organi so jih prijeti in izročili roki pravice. Tudi 120 tisočakov in 18 zlatnikov je romalo v državno blagajno. Ljndsko sodišče ps je nagradilo: Petra Dandeka s 4 leti, Kolomana Vidonjo z 2 letoma ir. Marjeto Dundekovo s 6 meseci strogega zapora ter Bogomira Markoviča z 1 letom in njegovo mater Rosaro s 3 meseci zapora. Niti zlati cekini ne težki tisočaki jim niso pomagalil zdaj bodo imeli dovolj časa razmišljati o svoji domovini, ki jo niso znati dovolj ceniti. Morda pa bodo le prišli k pameti? Črensovska občina razvija komunalno dejavnost Takoj po združitvi okoliških vasi v skupno občino Črensovci so se opazile mnoge spremembe v dela in organizaciji. V dotedanjem delu so se mnogi odborniki izkazali zmožne io sposobne, pa tndi zaupanja vredne predstavnika svojih volivcev. Zmanjšanje števila odbornikov je omogočilo odbiro In je sedaj z njimi in njihovo dejavnostjo zadovoljna pretežna večina prebivalstva. Zdaj je občinski odbor v Črenševcih razvil živahno komunalno dejavnost. Izkoristil je čas kmetovalcev od mlačve do začetka pospravljanja poljskih pridelkov. Lotili so se žš dolgo vrsto let zanemarjenega osrednjega jarka. Jarek nazvan »občinska graba« je bil leglo komarjev in raznih močvirskih bolezni. Z izsušitvijo se je mlakuža zmanjšala za več kot polovico, odvodne kanale v dolžini 1000 m pa so poglobili in očistiti. Novi železobetonski most na tem področju bo v ponos vari, kmetom pa bo omogočal neoviran prevoz. Tako imenovana »občinska1 graba« pa se je spremenila v ozko strugo in obdelovalno površino. Za gasilskim domom so splanirali in zasuli mlakužo, ki je kvarila lep pogled na vas. Tu bodo prihodnje leto zgradili novi gasilski dom. Vse občinske ceste so bile posute z gramozom. Torej se bo zboljšala kakovost In povečala zmogljivost prevoza. Odborniki in uslužbenci občine pa so s prostovoljnim delom, napravili most čez rokav Mure, da ao kmetje laže prišli do gramoza. Po tako dobri poti so s« vrstiti vozovi in v nekaj dneh so bila ceste navožen«. Gospodarska podjetja razen mesnice niso večjega pomena. Priznanja vredna pa je klavnica, predvsem po svoji samostojnosti in iznajdljivosti. Pred dobrim letom je začela delovati v povsem neurejenih prostorih. Pod skrbnim in vestnim vodstvom tov. Škrabana pa se je spremenila v vzoren obral Se dober teden nas loči do pričetka novega šolskega leta. Tudi tu je novi občinski odbor pokazal polno razumevanje. Vsi šolski prostori so očiščeni in urejeni za pričetek pouka. Tesna povezanost občinskega odbora s ljudskimi množicami pospešuje dejavnost občinskega odbora v zadovoljstvo vsega prebivalstva. S. S. Oglašujte v našem tedniku! Velike in male oglase, osmrtnice, zahvale in še kaj, naročajte v časopisni prodajalni »Panonija«, Ljutomer, Glavni trg. Sporočamo, da dajemo popust pri večkratni objavi enih in istih oglasov. Ljudsko-prosvetna društva in množične organizacije obveščamo, da bomo pod oglasno rubriko »Prireditve« objavljali krajša vabila za kulturne prireditve. Izkoristite olajšave! Cena oglasu samo 50 din. En oglas — deset uspehov! Da bo naše mesto imelo lepši izgled Olepševalno in turistično društvo v Murski Soboti je še mlado društvo, saj je bilo ustanovljeno šele letos v juniju. Društvo bo svoje delo prvenstveno posvetilo olepšanju mesta skupno z mestnim ljudskim odborom, ki je že do sedaj žrtvoval lepe svote za lepši izgled mesta. Največ dela bo treba posvetiti mestnemu parku. V Soboti je še več prostorov, kjer bi se lahko uredili manjši nasadi z drevjem in cvetlicami ter namestile klopi Društvo bo pa moralo tudi vzgojno vplivati na prebivalstvo, da budno čuva nad že obstoječimi parki, nasadi in drugimi pridobitvami za okras mesta in ne dopustiti, da bi jih nekulturni brezvestneži in pijani ponočnjaki uničevali. ŠAH V Mačkovcih so v okviru prireditev občinskega dneva izvedli tudi simultanko v šahu na 18 deskah. Mačkovski šahisti so se pomerili z znanim prekmurskim šahi stom Čisarjem. Simultanka se je končala z rezultatom 15:3 v korist Čisarja. Lep napredek za šahiste v Mačkovcih. Kaj, ko bi jih še drugod posnemali? KEGLJAČI SO BILI USPEŠNI LE NA DOMAČEM KEGLJIŠČU čeprav so se ljutomerski kegljači pred dnevi poraženi vrnili iz Celja, pa so v zadnjem času svoj uspeh popravili z dvema sijajnima zmagama. Tako so 3. avgusta igrali na domačem kegljišču prvenstveno tekmo z gostujočim moštvom iz Ptuja in ga premagali 325:262. Podobna usoda je doletela tudi kegljače iz Strnišča, ki so morali zapustiti Ljutomer z visokim porazom 219:313. To je rezultat nedeljske prijateljske kegljaške tekme med obema moštvoma. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 22. avgusta — Ostrivoj, Timotej Sobota, 23. avgusta — Zdenka, Filip Nedelja, 24. avgusta — Jernej Ponedeljek, 25. avgusta — Ludvik, Dragorad Torek, 26. avgusta — Peruša, Ceferin Sreda, 27. avgusta — Zlatko, Jožef četrtek, 28. avgusta — Avguštin Petek, 29. avgusta — Boleslav, Sabina Sobota, 30. avgusta — Maša, Roza Nedelja, 31. avgusta — Borivoj, Pavlin Dolžina dneva —v torek, dne 26. avgusta vzide sonce ob 5,15, zaide ob 18,52. — Dolžina dneva 13,37; v nedeljo dne 31. avgusta vzide sonce ob 5,20, zaide ob 18,42. — Dolžina dneva 13,20 Gibanje luna — Prvi krajec dne 28. avgusta ob 13,03. SPOMINSKI DNEVI: 27. avgusta 1941. leta so srbski partizani osvobodili mesto Užice. — 27. avgusta 1945. leta Je kapitulirala Japonska. — 31. avgusta 1589. leta umrl v Ljubljani Jurij Dalmatin. — 31. avgusta 1941. leta je padel narodni heroj Slavko Šlander, na Gorenjskem pa so Nemci tega dne ustrelti prve talce. — 29. in 30. avgusta 1942. leta je bataljon Tomšičeve brigade napadel italijanske posadke ob žičnem bloku okrog Ljubljane. Pod ognjem partizanskega orožja je bil Dolenjski kolodvor ta kolodvor v Zalogu. KINO KINO SOBOTA — od 22. do 24. avgusta angleški film ,,Sestri"; 26. do 28. avgusta nemški film ,,Poročna noč v raju''. KINO LJUTOMER — od 22. do 24. avgusta amer. film „Našli ao se"; 27. in 28. avgusta amer. film „Bil tem vojna nevesta"; 29. do 31. avgusta franc. film „V Pariz" KINO RADGONA — 23. ta 24. avgusta amer. film „Gullverjeva potovanja''; 27. in 28. avgusta francoski film „0čka". KINO LENDAVA — 23. ta 24. avgusta angl. film „Beii hodniki''; 26. avgusta amer. film ,,Pot do plemstva". KINO GRAD — 24. avgusta nem. film ,,Katica". KINO PROSENJAKOVCI — 24. avgusta amer. film ,,Vrnitev". Ekonomska srednja šola v Murski Soboti sprejema za šolsko leto 1952/53 v prvi razred dijake(-inje)« ki so končali 4. ali do vključno šolskega leta 1950/51 3. razred gimnazije. Prijave za vpis oziroma prošnje za sprejemni izpit sprejema ravnateljstvo do 3. septembra t. 1. Natančnejša navodila, kdo se more vpisati brez sprejemnega izpita in o samem sprejemnem izpitu, so na razglasni deski v šoli. Ravnateljstvo. gimnazije v Murski Soboti Popravni Izpiti za vse razrede gimnazije se bodo začeli 1. septembra ob 8. uri v osnovni šoli (Ivanocijeva ulica štev. 47) po razporeda, ki je objavljen na oglasni deski. Naknadno vpisovanje bo 6. septembra dopoldne. Pisarna ravnateljstva gimnazije se nahaja v osnovni šoli Ravnateljstvo gimnazije. MALI OGLASI Beseda din 5. Za pismeno dajanje naslovov je priložiti din 20. n PRODAM dobro ohranjen pisalni stroj »Olimpia«. Anton Macun, Maribor, Gosposka ul. 10-1. PRODAM POSESTVO 14 ha s poslopjem in inventarjem. Vprašajte: Muršič, Branoslavci št. 8 pri Ljutomeru. RAZPRODAJA več rabnih različnih kmetijskih strojev in orodja ter tovornega avtomobila »PIONIR« se vrši dne 31. avgusta t. l., ob 8. uri na državnem posestvu Rakičan pri Murski Soboti. ZLATO ZAPESTNICO z neboplavimi diamanti sem izgubila v nedeljo, dne 3. avgusta na poti od gostilne Makari v Bodoncih nad Lemerjem do Ledave. Poštenega najditelja naprošam, naj mi jo vrne, ker mi je drag spomin. Kolmanič Krista, Borejci 15. PRODAM kompletno železno ogrodje — že rabljeno — za zidan štedilnik. M. Sobota, Cvetkova 4. SLUŽBO IŠČE specialist za izdelovanje strojnih (štanenih) nožev. Klemenčič Jožef, Vogričevci 13, pošta Ljutomer. IZJAVLJAM, da sem pomotoma zamenjal tovariša Banfi Zoltana z neko drugo osebo. Preklicujem nanj izrečene besede. Sever Franc. IZGUBIL sem denarnico z osebnimi dokumenti na ime Kelemina Ivo, Ljutomer (sedaj Ivanjkovci) Poštenega najditelja naprošam, da mi izgubljene predmete vrne proti nagradi na naslov: Kelemina Ivo, Ivanjkovci 50, pošta Ivanjkovci. RADIJSKI APARAT, baterijski, 3+1 cevni, in sedlo prodam. — Vprašajte: Črensovci štev. 45. OBŽALUJEM izrečene žaljivke zoper Žalik Alojza in Kozlar Josipa, ki sem jih iznesel v prijavi, podani sodniku za prekrške in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Zver Ludvik. GIBANJE PREBIVALSTVA V ŠTEVILKAH V mesecu juliju se je v ljutomerskem okraju redilo 70 otrok. Med novorojenci je 42 dečkov in 28 deklic. V tem času je umrlo 16 moških in 17 ženskih oseb. Med umrlimi je bilo 5 dečkov in 5 deklic v starosti do 1 leta, 5 oseb (4 moški in 1 ženska) pa je preminulo zaradi nasilne smrti. Poročilo se je 19 parov. Stran 6 Sobota, 22. avgusta 1952 Vsem delovnim ljudem PREKMURJA Čestita ob veliki politični gospodarski in kulturni manifestaciji povojnega Prekmurja za Prekmurski teden 1952 0KRAJNI ljudski ODBOR MURSKA LJUDSKI ODDBOR MESTNE OBČINE V MURSKI SOBOTI VABI VSE DELOVNE KOLEKTIVE, SINDIKALNE PODRUŽNICE IN VSE DELOVNE LJUDI PREKMURJA IN OSTALIH KRAJEV NA OBISK NAŠEGA MESTA OB PRIREDITVAH PREKMURSKEGA TEDNA IN ŽELI VSEM, DA BI ODNESLI OD NAS NAJ LEPŠE V T I S E. OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA MURSKA SOBOTA čestita vsem zadrugam in zadružnikom ob Prekmurskem tednu, ko poleg drugih, ocenjujemo tudi uspehe, dosežene v kmetijski proizvodnji. Prekmurski teden naj bo spodbuda za nadalnje delo v našem kmetijskem zadružništvu. Naj ne bo zadružnika in kmetovalca, ki ne bi obiskal Prekmurskega tedna ! Oglejte si proizvode našega zadružnega kmetijstva, kmetijske stroje, orodje itd., na Prekmurskem tednu v M. Soboti. Ne zamudite prijetnega razvedrila ob večerih ! Nudi vam ga MESTNI KINO v Murski Soboti s filmskim sporedom v času Prekmurskega tedna. Nemški film »POROČNA NOČ V RAJU« prikazujemo 26., 27. in 28. avgusta ob 20.30 Angleški film »DOLINA ORLOV« prikazujemo 29. in 30. avgusta ob 20.30 in 31. avgusta ob 15., 17.30 in 20.30 Angleški film »MOŽ V BELEM« prikazujemo 2., 3. in 4. septembra ob 20.30 Za zaključek Prekmurskega tedna pa si oglejte angleški ,, film v naravnih barvah »BAGDADSKI TATIČ«. Pri kazovali ga bomo 5. in 6. septembra ob 20.30 in 7. septembra ob 15., 17;30 in 20.30. Poleg rednih predstav bomo na željo obiskovalcev uvedli tudi posebne predstave — vendar le za skupine z najmanj 180 osebami, po znižanih cenah 10 dinarjev za osebo. Vsa ostala pojasnila dobite v upravi Mestnega kina, Murska Sobota, MLO, Trg Zmage 4, ali pri blagajni kina. Za številen obisk se priporoča MESTNI KINO, MURŠIČA SOBOTA Sobota, 22. avgusta 1952 Stran 7 OKRAJNO GRADBENO PODJETJE MURSKA SOBOTA Izvršujemo vsa gradbena dela in večja popravila na stavbah. — Sprejemamo naročila za izdelavo stavbenih, mizarskih del ter pohištva. — Solidno žagamo les na polnojarmeniku za stranke. MESTNA PARNA PEKARNA MURSKA SOBOTA Kolodvorska ulica 1. Nudi potrošnikom dnevno kvalitetni kruh in sveže pecivo. Sprejema vsa naročila in peče dnevno domači kruh od 7 do 11. ure. Poslužujte se naše pekarne. TRGOVSKO PODJETIE „ŽELEZNIČAR” MURSKA SOBOTA Kolodvorska 7 Obiščite nas! Pripravljena je bogat« zaloga vedno svežega, okusnega In kvalitetnega blaga! Naši cenjeni odjemalci se bodo prepričali, da kupijo pri »Železničarju« res le najboljše blago po zelo ugodnih cenah! Po željah dostavljamo blago na dom! Postrežba je solidna in zelo hitra! Se priporočamo za obiski MESTNO PODJETJE KAMNOSEŠTVO in CEMENTNINE MURSKA SOBOTA Telefon 75 Izdelujemo vse vrste betonskih izdelkov in nagrobne spomenike iz umetnega in naravnega kamna. PROIZVODNJA NAFTE DOLNJA LENDAVA PROIZVAJA: surovo nafto za pridobivanie bencina, mineralnega olja in ostalih derivatov, gazolin za izdelovanie visokooktanskega bencina za letala metan plin za pogon avtomobilov in osvetljevanje železniških vagonov ter poboljšanje plina mestnih plinarn, butan plin za uporabo v gospodarstvu laboratorijih in bolnicah. Vrši globinska vrtanja za raziskovanje in eksploatacijo v raznih predelih Slovenije in drugih republikah. Stran 8 Sobota, 22. avgusta 1952 TOVARNA MESNIH IZDELKOV MURSKA SOBOTA Nudimo raznovrstne mesne izdelke, prekajeno meso in konzervirano šunko po zmernih dnevnih cenah in v vseh količinah. Oglejte si naše izdelke na razstavi Prekmurskega tedna in se prepričajte sami o veliki izbiri in kvaliteti. TOVARNA MESNIH IZDELKOV MURSKA SOBOTA Brzojav: TOVMES M. Sobota Telefon št, 8 in 10 HOTEL ZVEIDA M. SOBOTA Sobe za tujce. Velika izbira toplih in mrzlih jedil. Prvovrstna vina! Pivo! MESTNO PODJETJE RADIO in FINOMEHANIČNA DELAVNICA MURSKA SOBOTA izdeluje: TROFAZNA STIKALA YA 30—80A RADIO APARATE OJAČEVALCE ZVOČNIKE TRANSFORMATORJE itd. Vršimo strokovna popravila: PISALNIH IN RAČUNSKIH STROJEV REGISTRSKIH BLAGAJN RADIO APARATOV OJAČEVALCEV AVTO-MOTO INSTALACIJE itd. Livarna vliva vse vrste ležajev in nadomestnih delov za stroje iz aluminija in medenine. HOTEL CENTRAL MURSKA SOBOTA nudi obiskovalcem v času Prekmurskega tedna prvovrstna topla in hladna jedila, buteljčna in odprta vina vseh vrst. — Sobe za goste! Ob večerih igra prvovrstna godba. Večjo proizvodnjo v kmetijstvu dosežete, če se poslužujete strojne obdelave zemlje, če uporabljate umetna gnojila in zaščitna sredstva. Kmetje - zadružniki ! Poslužujte se pridobitev tehnike v kmetijstvu! Olajšajte si delo in povečajte proizvodnjo ! Kmetijske zadruge! Nudimo vam traktorje, razne kmetijske stroje, orodje, umetna , gnojila, zaščitna sredstva, krmila itd. ZADRUŽNO TRGOVSKO P0DJETJE ZA PRESKRBO KMETIJSTVA MURSKA SOBOTA. KMETIJSKA ZADRUGA MURSKA SOBOTA s svojimi poslovalnicami; ŽELEZNINA, ŠPECERIJA, MANUFAKTURA, ODKUP IN MESNICA vam nudi raznovrstno blago dobre kvalitete ob solidni postrežbi in zmernih cenah. Za oranje se poslužujte našega traktorja, ki je na razpolago predvsem članom-zadružnikom, pa tudi ostalim kmetovalcem, TRGOVSKO PODJETJE „MLEKOPROMET” V MURSKI SOBOTI priporoča vsem trgovskim in gostinskim podjetjem, bolnicam, okrevališčem in zdraviliščem svoje mlečne izdelke kakor sire in masla po ugodnih cenah in zaželenih količinah. Da so izdelki »Mlekoprometa« Murska Sobota res kvalitetni, vam dokazuje I. ocenjeno mesto sirov za LR Slovenije na Mariborskem tednu. Sobota, 22. avgusta 1952 Stran 9 Kmetje, zadružniki! Obveščamo vas, da po pooblaščenih kmetijskih zadrugah odkupujemo vse vrste žit po najvišjih cenah: pšenico din 18,—, rž din 14,80, soržico din 14,80, oves din 14,40, ječmen din 14,40 za kilogram itd. Nadalje bomo nudili našim odjemalcem vse vrste močnatih krmil, kot otrobe, mekine, mešana krmila itd. Naročila sprejemajo vse pooblaščene kmetijske zadruge v Obmurju. Kmetje! Kupujte in prodajajte svoje proizvode le v kmetijskih zadrugah! „ŽITOFOND" Murska Sobota Kadar pridete v Soboto in ste potrebni okrepčila, ustavite se v MESTNEM BIFEJU na Titovi ulici 10. Ne bo vam žal. Poceni in dobro se boste okrepčali. Mestna gostilna FLISAR Murska Sobota vam nudi topla in hladna jedila, kakor tudi prvovrstno vinsko kapljico. Dnevno sveže pivo! Štajerska vina! Mestno podjetje GOSTILNA HORVAT M. Sobota, Titova 24 se priporoča za obisk. Kapljica dobra, postrežba solidna in cene zmerne. Ne pozabite! Vse to v gostilni Horvat v M. Soboti. TRGOVSKO PODJETJE KOLONIALE MURSKA SOBOTA S svojimi poslovalnicami: 1. špecerija — Lendavska 2. Špecerija — Trg zmage 3. Špecerija — Hrana 4. Špecerija — Prehrana 5. Delikatesa 6. Slaščičarna — delikatesa 7. Galanterija 8. Drogerija Velika izbira blaga ! Cene nizke ! Oglejte si naš paviljon na Prekmurskem tednu. TRGOVSKO PODJETJE PRESKRBA MURSKA SOBOTA Telefon 29. Nudi v svojih poslovalnicah Zvezna ulica 4 špecerijske in gospodinjske potrebščine, steklo, porcelan ti keramiko Titova ulica 19 tekstilno blago, konfekcijo, tekstilno galanterijo in perilo Trg zmage 4 galanterijsko blago, pletenine, perilo in modno blago Titova ulica 12 usnje, čevlje, čevljarske potrebščine, vrvarske in gumijaste izdelke Lendavska c. 24 špecerijsko blago in gospodinjske potrebščine, steklo, porcelan in keramiko Obiščite naš paviljon na PREKMURSKEM TEDNU! MESTNO PODJETJE PEČARSTVO MURSKA SOBOTA izdeluje keramične peči, štedilne ploščice in lončarske izdelke po konkurenčni ceni. Trgovsko podjetje JUGOPETROL obrat MURSKA SOBOTA nudi potrošnikom petrolej za razsvetljavo po ceni 40 din (brez davka na promet proizvodov), bencin, plinsko olje za mazanje mlatilnic, tovotno mast, kolomaz itd. pod najugodnejšimi pogoji. Naša telefonska številka 34. Avtomobiliste opozarjamo na postrežbo na črpalki na Trgu zmage, pri kateri je neprekinjeno poslovanje tudi v nočnem času. »JUGOPETROL« poslovalnica Murska Sobota Trgovsko podjetje „Izbira Lendava Nudi svojim odjemalcem tekstilno blago, usnje, železnino v svojih poslovalnicah: Manufaktura štev. 1 in 2, Poslovalnica z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Železnina in prodajalna apna in cementa. Hitra postrežba, zmerne cene! Stran 10 Sobota, 22. avgusta 1952 TOVARNA PERILA „MURA“ MURSKA SOBOTA Telefon štev. 33 NUDI SVOJE IZDELKE MOŠKEGA IN OTROŠKEGA PERILA VSEJ TRGOVSKI MREŽI NA VELIKO IN MALO. - BLAGO POSILJAMO V VSEH KOLIČINAH FRANCO KUPEC. BOGAT ASORTIMENT! ODLIČNA KVALITETA! KONKURENČNE CENE! MESTNO MIZARSKO PODJETJE MURSKA SOBOTA Titova ulica Potrošnikom nudimo kvalitetne izdelke ! Takojšnja izvršitev naročil! Dnevno konkurenčne cene! Oglejte si naš paviljon na razstavišču Prekmurskega tedna! INVALIDSKA PODJETJA SLAŠČIČARNA MIZARSTVO MURSKA SOBOTA KOMISIJA Nudi svojim odjemalcem kvalitetne izdelke ob solidni postrežbi! Trgovsko podjetje ŽELEZNINA Murska Sobota | nudi v nakup po konkurenčnih. cenah razno železnino, kuhinjsko posodo, štedilnike, razno orodje, gradbeni material, barve in lake. Dalje tehnične predmete, kolesa, radijske aparate, pohištvo, otroške vozičke, športne predmete, kmetijske stroje itd. Prodajalne: Lendavska cesta Titova ulica Trg zmage REMONTNO PODJETJE Murska Sobota izvršuje novogradnje, popravila hiš in vsa v zidarsko stroko spadajoča dela po najnižjih dnevnih cenah. Kolektiv REMONTNEGA PODJETJA Murska Sobota „Tekstil” Murska Sobota nudi svojim cenjenim odjemalcem veliko izbiro raznovrstnega tekstilnega in manufakturnega blaga. Poslovalnice: Tekstil »IZBIRA« Tekstil »MODA« Tekstil »TKANINA« S kvalitetnim! čevlji vsake vrste in za vsako priliko vas najbolje postreže Trgovsko podjetje z obutvijo in usnjeno galanterijo >TRIGLAV< MU RS KI SOBOTI DOLNJI LENDAVI L J U T O M ER U I N GORNJI RADGONI Bogata izbira lepih usnjenih - galan terijskih izdelkov, modnih torbic listnic, denarnic itd. Oglejte si našo izložbo na razstavi Prekmurskega tedna! Obiščite naš prodajni paviljon no Prekmurskem tednu! MESTNA METLARNA, M. Sobota nudit prvovrstne sirkove metle in ribarice iz korena; raznovrstno košaraško blago: košare za perilo, košare za odpadke, košarice za pecivo, pletene vrtne garniture itd.; lesne izdelke: predpražnike, otroške gugalnice, pralne deske in drugo. Izdelki kvalitetni! Zahtevajte naše cenike! ELEKTRO - MARIBOR obrat MURSKA SOBOTA Vršimo gradnje daljnovodov, nizko napetostnih omrežij, transformatorskih postaj, vse vrste inštalacij in popravil na električnih objektih. GROSISTICNO PODJETJE POTROŠNIK MURSKA SOBOTA Vso maloprodajno mrežo državnega in zadružnega trgovskega sektorja vabimo na ogled naših specializiranih skladišč Velika zbira! Ugodne cene za nakupi Hitra in točna postrežba ! DELOVNI KOLEKTIV GROSISTIČNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA MURSKA S O B O TA Sreda, 22. avgust 1952 Stran 11 Z dobrimi jedili in pijačo za Prekmurski teden vas postreže gostilna VARGA socialistični zakup — Murska Sobota, Slomškova ulica 1 Priporočamo se za obiski MESTNA PODJETJA MURSKA SOBOTA s svojimi obrati: SEDLARSTVO IN TAPETNIŠTVO, VRVARSTVO, KOLARSTVO, PLESKARSTVO in MESNICA se priporoča ca obisk cenjenim obiskovalcem Prekmurskega tedna. Naši izdelki so kvalitetni in cene zmerne. Prepričajte se o tem sami! Kolektiv MESTNIH PODTETIJ Murska Sobota. PRIDELKI Trgovsko podjetje s kmetijskimi pridelki na veliko Murska Sobota Industrijski tir telefon št. 39 Kupujemo: vse kmetijske pridelke, živino, perutnino po najugodnejših dnevnih cenah ! Velika izbira sortnih vin. Skladišče Slomškova ul. 11. Sadjarji, pozori Oglejte si naše sadno drevje na razstavi Prekmurskega tedna in se prepričajte o njegovi kvaliteti. Naročila za jesensko saditev sprejemamo v našem razstavnem prostoru. Cene zmerne! Drž. posestvo Rakičan. Sreča te čaka, up ti je dan ... NA VELIKI TOMBOLI PREKMURSKEGA TEDNA v nedeljo, 7. septembra 1952 s pričetkom ob 14. url na prostorih Prekmurskega tedna. Prebitek je namenjen za gradnjo KULTURNEGA DOMA v Murski Soboti 30 glavnih dobitkov : 1. GRADBENA PARCELA 2. NOV RADIJSKI APARAT 3. POHIŠTVO ZA SAMSKO SOBO. 4. KUHINJSKO POHIŠTVO 5. KOLO 6. KOLO 7. KOLO 8. OTOMANA 9. TELICA 10. 5000 KOM. ZIDNE OPEKE 11. OTROŠKI VOZIČEK 12. BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO 13. REPOREZNICA 14. PRAŠIČ 15. 100 LITROV VINA 16. PLUG 17. PLUG 18. SEJALNK 19. POL KLAFTRE TRDIH DRV 20. VREČA MOKE 21. KLAFTRA MEHKIH DRV 22. GOJZERICE 23. ROČNA URA 24. URA 25. BLAGO ZA ŽENSKO OBLEKO 26. BLAGO ZA ŽENSKO OBLEKO 27. FOTOAPARAT 28. FOTOAPARAT 29. VRTNA GARNITURA 30. MOŠKI ČEVLJI Poleg tega še več tisoč lepih in koristnih dobitkov velike vrednosti Cena tombolski kartici 25 din »PANONIJA« INDUSTRIJA KOVINSKE GALANTERIJE MURSKA SOBOTA. Proizvajamo pločevinaste izdelke, vseh vrst, kuhinjske pribore, izdelke za kmetijstvo in zimske predmete, posode za premog, predpečnike, peči na žagovino, pribor za kurjavo itd. Kvalitetna izdelava, cene solidne in konkurenčne. Naročila sprejemamo neposredno in potom naših zastopnikovi LES LJUBLJANA POSLOVALNICA MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 20 Prodajamo vse vrste kuhinjskega pohištva, spalnice in ostalo pohištvo. — Prodajamo gradbeni les in razne polfinalne izdelke. Pohištvo prodajamo tudi po kosih, prodajamo tudi na obročno odplačevanje preko NB. Cene solidne! Postrežba hitra) LES LJUBLJANA Poslovalnica Murska Sobota, Lendavska ul. 20, telefon 119 OKRAJNO PODJETJE ZA ODKUP ŽIVINE V LJUTOMERU prodaja potrošniškim središčem živino vseh vrst in mesne izdelke po najnižjih dnevnih cenah ! Stran 12 Sobota, 22. avgusta 1953 OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA V LJUTOMERU neposredno pomaga pri utrjevanju starih in ustanavljanju novih zadrug, s svojimi strokovnjaki pomaga izboljševati kmetijsko proizvodnjo, obnovo vinogradov in sadovnjakov, zatirati škod-ljivce, opravlja instruktorsko in revizijsko službo ter zastopa interese zadrug-članic. Vsem sektorjem lastništva priporoča, da se poslužujejo njenih podjetij: TRGOVSKO PODJETJE OZZ V LJUTOMERU S POSLOVALNICO V, RADGONI IN VALČNIM MLINOM V BORECIH odkupuje kmetijske pridelke, prodaja na debelo in drobno, odkupuje živino za notranji in zunanji trg — izvoz, prodaja reprodukcijski material (umetna gnojila, zaščitna sredstva, krepka in mineralna krmila, seno, oljne pogače, kmetijske stroje in rezervne dele domače in tuje proizvodnje po naročilu, izdeluje in prodaja znane radgonske mesne izdelke, opravlja najbolj kvalitetno meljavo žit, pomaga zadrugam pri neposredni prodaji blaga potrošnikom. GRADBENO PODJETJE OZZ IN MIZARSKA DELAVNICA V LJUTOMERU izvršuje vsa zidarska in tesarska dela, izdeluje stavbno in sobno pohištvo po želji in naročilu, izdeluje cementne cevi in prevzema kompletna stavbna dela. PODJETJE OZZ »VINARSKA ZADRUGA« LJUTOMER - RADGONA odkupuje in prodaja odprta in steklenična vina ljutomerskega, radgonskega in ormoškega okoliša; neguje vina, predeluje in prodaja pristno žganje in jabolčni. MEHANIČNA DELAVNICA OZZ APAČE popravlja kmetijske stroje in orodje ter daje nasvete za pravilno uporabljanje strojev po najugodnejših cenah. Oglejte si našo dejavnost na n. okrajni gospodarski razstavi t Ljutomeru od 24. avgusta do 7. septembra 1952. LJUTOMERSKE OPEKARNE KRIŽEVCI pri LIUTOMERU Z OBRATI BOREČI, LUKAVCI GORNJA RADGONA IN PUCONCI Priporočamo svoje Izdelke: Zidak polni — 3,50 din Votlak — 4/1 (BIL) — 16 din Votlak 1/1 — 6 din Fasadni zidak — 6,50 din Dimniška opeka — 5,30 din Strešna opeka enozarezna — 13 din Borbrovec — 10,20 din Slemenjak — 36 din za komad. Kakovost izdelkov prvovrstna ! Opeko dostavljamo z našimi prevoznimi sredstvi na gradbišča. Gornje cene veljajo franko opekama. Naše izdelke si oglejte na gospodarski razstavi v Murski Soboti! Razstavljali pa jih bomo tudi na zagrebškem velesejmu. TRGOVSKO PODJETJE „PANONIJA” - Lendava nudi v svojih poslovalnicah Špecerija 1, 2, 3, in 4 ter galanterija. raznovrstno blago po konkurenčnih cenah, ob solidni postrežbi. Oglejte si izdelke domače obrti v našem paviljonu na Prekmurskem tednu! »PANONIJA« - Lendava KMETIJSKA ZADRUGA zo.j. V LJUTOMERU PRODAJA potrošnikom manufakturao blago, špecerijo, galanterijsko blago, umetna gnojila in zaščitna sred- štva po najugodnejših cenah. Postrežba solidna! KUPUJEMO kmetijske pridelke po najvišjih dnevnik cenah. Na prireditvenem prostoru II. okrajne gospodarske razstave, ki bo od 24. avgusta do 7. septembra v Ljutomeru, bomo prodajali manufakturao in drugo blago po znižanih cenah. Obiščite nas! KMETIJSKA ZADRUGA Z O. J. V LJUTOMERU SEMENARNA ZA SLOVENIJO Semenska postaja LJUTOMER prodaja priznana semenska žita, krompir, krmna in zelenjadna semena po ugodnih cenah. Semena dobavljamo potom naročil kmetijskim zadrugam in kmetijskim gospodarstvom. Kupujemo deteljna in travna semena od kmetijskih zadrug. V Križevcih pri Ljutomeru sprejemamo v čiščenje in razkuževanje žita za jesensko setev. Priznana semena razstavljamo na gospodarski razstavi v Ljutomera. VINOGRADNIŠKA DELOVNA ZADRUGA ŽELEZNE DVERI prodaja svoja kakovostna vina. Pokušnja na H. gospodarski razstavi v Ljutomeru. Na razstavnem prostoru bomo sklepali pogodbe s kupci naše pristne kapljice. Oglejte si naše opekarniške izdelke na II. gospodarski razstavi v Ljutomeru! Izdelujemo zidake in strešnike vseh vrst! OKRAJNA OPEKARNA v Ljutomeru. REMONTNO PODJETJE v Ljutomeru izvršuje vsa gradbena dela. Naše cementne izdelke si oglejte na II. gospodarski razstavi v Ljutomeru. KMETIJSKO GOSPODARSTVO V JERUZALEMU razstavlja na II. gospodarski razstavi v Ljutomeru naravna jeruzalemska vina sledečih sort: laški rizling, šipon, beli burgundec, muškatni silvanec, traminec in rulandec. Po pokušnji naših vin se oglasite v informacijski pisarni, kjer lahko sklenete z našim zastopnikom h. pogodbo za dobavo pristnega jeruzalemčana! OKRAJNO PODJETJE »MLEKOPROMET« V LJUTOMERU prodaja svojim odjemalcem in trgovinam prvstno čajno maslo in sir vseh vrst. Naše izdelke si oglejte na II. gospodarski razstavi v Ljutomeru!