COURiEVE iliFOSfilACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XV. JANUAR 1986 2 6 5 5 60 St. 1 (159) S prednovoletnega srečanja upokojencev Volitve 1986 V marcu 1986 bomo volili... Volili bomo nove delegacije in delegate v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. To bodo že četrte volitve na novi ustavni podlagi po kateri se celoten politični Sistem oblikuje na delegatski osnovi. Od prvih delegatskih volitev leta 1974 do volitev v letu 1986 se je nabralo veliko izkušenj. Za nami je desetletje političnega boja za uresničitev delegatskega sistema. Osnove tega sistema je potrdila praksa, konkretni rezultati pa se kažejo predvsem v širokem aktiviranju delovnih ljudi in občanov v političnem življenju. Žal pa je teoretično dobro zasnovani sistem v praksi večkrat naletel na hude preizkušnje, zaradi različnih vzrokov je bilo v delu naših delegacij in delegatskih skupščin občutiti precej tavanja in omahovanje. Velike razvojne težave, ki nas spremljajo ter številne slabosti v družbenoekonomskem sistemu in gospodarski politiki so dušile samoupravne procese in delegatsko prakso, nismo pa uspeli poiskati ustreznih poti in pravočasnih odgovorov, da bi presegli te težave. Volitve, ki so pred nami so nova priložnost, priložnost za tiste sile v naši družbi, ki so zainteresirane, da bli ustvarile še bolj smotrno in napredno, svobodnejšo, bogatejšo in pravičnejšo družbo. Naše volitve niso zgolj enkratno dejanje, ločeno %%J-StSlooZS'} od vsakdanjega samoupravnega političnega življenja, pač pa le faza v neprekinjenem družbenem procesu. Kljub temu pa moramo na volitve gledati kot na pomemben politični dogodek. To je trenutek v katerem samoupravna družba z vso odprtostjo in kritičnostjo pogleda vase, pretrese dosežke, težave in slabosti v minulem obdobju, delo izvoljenih organov in posameznikov, naloge v naslednjem obdobju in nove kadre, ki jim bo zaupano izvajanje teh nalog. To še posebno velja za volitve, ki so pred nami. Smo v težkem gospodarskem položaju v katerem naraščajoča inflacija in velika zadolženost države znatno obremenjujeta celotno gospodarsko in družbeno življenje ter prizadevata življenjski standard širokih delavnih slojev. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Vse to prinaša socialne in politične težave. Vsi ti problemi pa nas ne smejo zapeljati v malodušje, pač pa se moramo še naprej boriti za še večjo demokratizacijo družbenih odnosov. Rezultat takih zahtev dosedaj so prav gotovo tudi nekatere spremembe, ki jih bomo uporabili že pri novih volitvah, tako zahteva da morajo biti kandidatne liste odprte (na kandidatnih listah več kandidatov, kot se jih voli), kot tudi spremembe volilne zakonodaje itd. Vse omenjene spremembe so pripravljene z namenom, da se poveča možnost vplivanja na kadrovsko izbiro, vnesejo nekatere nujne poenostavitve ipd. Volitve pa niso samo odločanje neposredno na samih volitvah, ki bodo 13. in 16. marca 1986, pač pa volilni postopek obsega več faz. Poglejmo si izelo poenostavljeno kako se ta postopek odvija. Evidentiranje Pobudo za evidentiranje možnega kandidata za družbeno funkcijo lahko da vsak posameznik, samoupravni organ, delegacije itd. Vsaka pobuda se mora obravnavati na zboru delovnih ljudi v TOZD, na zboru občanov, na sestanku osnovne organizacije sindikata... Ce je pobuda sprejeta, se možna kandidat vključi v evidenco evidentiranih možnih kandidatov. Delovnega človeka in oibčana lahko evidentiramo brez njegove poprejšnje privolitve, ker je evidentiranje družbeno priznanje za njegovo delo. Kandidiranje pa se lahko opravi le ob soglasju predlaganega možnega kandidata. Predkandidacijski postopki Na podlagi evidentiranja možnih kandidatov se predlagajo možni kandidati za člane delegacij temeljnih samoupravnih delegacij in skupnosti ter za druge funkcije v delegatskih skupščinah in njihovih organih. PredkandidadijsM postopki potekajo na vseh ravneh od tozda in krajevne skupnosti do republike, in sicer v organizaciji SZDL in sindikata! Kandidacijski postopki V vsaka temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti se skliče temeljna kandidacijska konferenca. V občini se skliče občinska, v republiki pa republiška kandidacijska konferenca. Temeljna kandidacijska konferenca opravi vrsto nalog, predvsem pa obravnava in uskladi predloge možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, določi kandidatne liste, prav tako pa se tudi opredeli do predlogov kan- COLOR 2 didatov za druge družbene funkcije na vseh nivojih. Volitve Šele po vseh teh aktivnostih pridejo na vrsto volitve same. Kot je bilo že poudarjeno bodo volitve v TOZD in drugih delovnih skupnostih ter krajevnih skupnostih predvidoma 13. marca, 16. marca pa bomo volili člane delegacij krajevnih skupnosti, ki delegirajo delegate v skupščine DBS in v skupščine SIS, volitve članov delegacij kmetijske dejavnosti, ki delegirajo delegate v zbore skupščn DPS in SIS ter glasovati tudi o kandidatni tisti za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Tudi v Colorju že potekajo aktivnosti v zvezi z volitvami. Osnovne organizacije sindikata, ki so nosilke priprav na volitve predlagajo v skladu s spremembami in dopolnitvami zakona o volitvah in številu delegacij. Do sedaj je imela vsaka TOZD in DSSS po svoje urejeno število in vrsto delegacij — skupno 50 delegatov za skupščine SIS, po novem pa naj bi se s sklenitvijo SaS sporazumeli za skupno delegacijo, ki bi imela v svojem sestavu dve združeni delegaciji, in sicer eno za področje zdravstva, stanovanjskega gospodarstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja in drago, v kateri bi biti delegati za ivse druge SIS. Tako naj bi se število delegatov zmanjšalo iz 50 na 22, zagotovljena pa bi bila tudi večja učinkovitost dela delegacij. O vsem tem se bomo seveda še morati izreči na predkandidacijskih konferencah in predlog sprejeti na delavskih svetih. Aktivnosti bo torej še dovolj, zato vabimo vse da se po svojh močeh vključijo vanje. I. K. Prišli - odšli 16.11.1985 do vklj. 31.12. 1985 TOZD PREMAZI ODŠLI Andrej Kunstelj Jože Rihtaršič — JLA TOZD SMOLE ODŠLI Jože Globočnik — umrl DSSS PRIŠLI Zvonka Cedilnik d. č. Marija Perčič d. č. Zlata Brčic ODŠLI Aršen Grgič PREMEŠČENI Anica Jene iz TOZD PREMAZI v DSSS NOVI SODELAVCI Rihard Jerebic: „Težko delo nas čaka...“ Pred nedavnim je odgovorno mesto individualnega poslovodnega organa — generalnega direktorja naše delovne organizacije prevzel Rihard Jerebic, diplomirani ekonomist, rojen 6. 7. 1942 v Jelendolu. Doslej je že opravljal vrsto odgovornih nalog v Tržiču in Kranju, nazadnje pa je bil podpredsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke, temeljne banke Gorenjske Kranj. Sprejel je ponudbo SOZD »Kemija« za zaposlitev v naši delovni organizaciji in kmalu po prevzemu odgovorne dolžnosti, nam je povedal: »Soočam se s tekočo problematiko ki je dokaj zapletena, saj bo Color imel po zaključnem računu okoli 400 milijonov dinarjev izgube, za katero upam, da jo bomo pokriti s pomočjo članic SOZD Kemija in drugimi finančnimi akcijami. Ugotavljam šibko kadrovsko zasedbo na poslovodnih funkcijah, katero bo treba izboljšati. Konkurenca sorodnih firm na trgu je zelo huda, zato bomo morali večjo pozornost nameniti prodajnemu področju. Vsekakor moramo trend izgube Obrniti — in letošnje leto poslovati brez izgub, bistveno bomo marati izboljšati gospodarjenje z denarjem, zniževati stroške na pomembnih segmentih, popraviti iz-vozno-uvozno bilanco...« Načrtov torej ne manjka, akcije so že v teku in ni vrag, da bi uspeh izostal! Srečno ... Vesti iz strokovne knjižnice Kralji in knjige imajo veliko moč. Kralji umirajo, knjige pa ostajajo. Tako so mislili že Sumerci. Naši davni predniki so rekli, da je pisava in seveda knjiga, pa naj je imela kakršnokoli obliko in naj je bila narejena iz kakršnegakoli materiala, naj dragocenejši dar bogov. In danes? Knjiga je najboljša človekova prijateljica, je luč in kažipot skozi labirint življenja, je najdragocenejša zakladnica človeškega duha. Te modrosti in misli so zrasle iz življenjskih izkušenj, potrdila jih je zgodovina, verjamemo jim in verjetno bi si o njih nihče ne upal dvomiti, kajti sicer bi moral izstopiti z vrste kulturnih ljudi. Knjiga pa vendar v naši družbi nima pravega mesta, do knjig nimamo pravega odnosa, mnogi mislijo, da je vse opravljeno, ko se knjiga pojavi na knjižni polici v trgovini ali knjižnici. Poslanstvo knjige pa se tu začne — sreča se z bralci, ki sprejemajo njeno sporočilnost, in jim pomaga skozi najrazličnejše situacije kot zanesljiv vodnik. Temeljna naloga knjižnic in knjiž-nično-informaoijske dejavnosti je, da posreduje vsakemu uporabniku glede na njegove delovne, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe knjižno gradivo z vseh področij znanja, znanosti in kulture. V tej osnovni nalogi je opredeljena vloga knjižnic kot dejavnosti posebnega družbenega pomena — zavoljo te naloge družba knjižnice potrebuje. Vzporedno z razvojem in rastjo Colorja se je pokazala potreba po strokovnem poglabljanju in širjenju znanja na področju premaznih sredstev. Težko bi odkrili datum ustanovitve strokovne knjižnice; dejstvo je, da je le-ta danes dobro založena s knjižničnim gradivom. Naša knjižnica hrani in nudi naslednjo literaturo: knjige — strokovne in leposlovne, knjižne zbirke, priročnike in slovarje, tuje in domače revije, prospekte, standarde, patentne spise, časopise in časnike. Knjižnica posveča posebno skrb nakupu periodičnih publikacij (tujih in domačih) kot viru najnovejših znanstvenih informacij. To ne velja samo za naravoslovje in tehniko, ampak tudi za družbene vede. Vse to knjižnično gradivo je žal premalo izkoriščeno, kar je v največ ji meri posledica nepoznavanja potenciala, s katerim razpolaga knjižnica. Zato smo se odločili, da v nekaj prihodnjih številkah predstavimo najpomembnejše revije in publikacije, ter novosti zadnjih nekaj mesecev. Za začetek pregled najpomembnejših tujih in domačih revij z namenom, da bi pritegnili čim širši krog zaposlenih v Colorju, saj bi se skoraj za vsakega našlo kaj zanimivega. Že nekaj let smo redni naročniki naslednjih tujih strokovnih revij: 1. JOCCA- Journal of the Oil and Colour Chemists’ Assodiation 2. World Surface Coatings Abstraots 3. Modem Paint and Coatings 4. JAOCS — Journal of the American Oil Chemists’ Society 5. Journal of Radiation Curing 6. Radiation Curing 7. High Solids Coatings 8. Powder Coatings 9. Journal of Water Borne Coatings 10. Applied Spectroscopy Reviews 11. Applied Spectroscopy 12. Industrial World 13. Datamation 14. Color Research and Application 15. Chemische Industrie 16. Fette- Seifen- Anstriobmittel 17. Das Deutsche Malerblatt 18. Farbe und Laok 19. Industrie Lackieribetrieb 20. Europa Chemie 21. Gesundheits Ingenieur 22. Novum Gebrauch Graphic 23. Fenster und Fassade 24. Kunststoffe 25. Schdner Wohnen 26. Progress in Organic Coatings 27. Double Liaison 28. Modern Plastic International 29. International Labmate 30. JCT — Journal of Coatings Technology 31. American Paint & Coatings Journal 32. Actuell- Fachiinformation 33. Paint & Res in 34. Farbe + Design 35. European Chemical News 36. Polymers Paint Colour Journal 37. Lak okras očni j e Materiali i ih Primenenje Spela Sitar Plan izletov in turnih smukov v letu 1986 Turni smuki Marec — Vršič (vodi Hočevar) April — Komna (vodi Hočevar) Maj ali junij — Krnica, Kriška stena (vodi Hočevar) Točni datumi turnih smukov bodo določeni naknadno v odvisnosti od vremenskih pogojev. Planinski izleti 17., 18. maj — Klek (vodi Zoran) 25. maj — Stražišče, Jošt, Križna gora, Škofja Loka (vodi Jule) Junij — Gross Wenediger (vodi Hočevar) 28. jun.—6. julij — Tara, Treskavica (vodi Zoran) 12., 13. julij — Vrata, Bovški križ, Vrata (vodi Hočevar) 18.—22. julij Monte Rosa (vodi Hočevar) 23., 24. avgust — Vršič, Prisojnik, Razor, Vrata (vodi Rupnik) 14. september — Primož, Velika planina, Rzenik, Bela (vodi Frane) Izlet na Dovški križ je namenjen treningu za udeležence izleta na Monte Roso in je zato za njih obvezen. Iz baze prihajajo vzpodbude za izboljšanje sedanjega slabega stanja naše tovarne. Tu je ena od njih, in sicer kar v rimah — za takojšnje izboljšanje dobre volje: Dobri striček Color Komaj leto je minilo, ko v Colorju se je še delilo, kol’ko časa zdaj spet bo, da do tega bo prišlo. Kje, kje, kje bom jemal, da bom Colorjevcem dal. Glava, leva, desna roka, zapustila nam je bolnega otroka, zdalj pa ti so vsi odšli, ki zanj skrbet bi morali. Kje, kje ... Mi pa zdaj bomo to sklenili, da v en TOZD se ’mo združili, zavihali si rokave, in premagal’ vse težave. Kje, kje... Pesmico zdaj skup’ končajmo, s sklepom, ki ga nikar ne izigrajmo, da s svojim delom skupaj vsi spet povrnemo Colorju stare dni. Da, da bom lahko spet dal, čeprav ne velik’, le da bo ’nmal. SREČNO ’86 COLOR 3 Novoletno srečanje upokojencev Po stari naivadi vsako leto pred novoletnimi prazniki organiziramo srečanje z našimi upokojenci. Ob ugotovitvi, da se je število upokojencev povečalo (101 upokojenec), smo bili postavljeni pred dejstvo, da poiščemo tak prostor, kjer bodo skupaj vsi vabljeni v enem prostoru. Takšen prostor se nam je ponudil v Gradisovi restavraciji v Škofji Loki. Organizirali smo prevoz izpred Colorja v Škofjo Loko, tako, da s prihodom res ni bilo težav. Gradisova restavracija je velika, saj lahko sprejme okrog 400 gostov. Ob lepo pripravljenih mizah je navzoče pozdravil vodja kadrovsko splošnega sektorja Ivo Kržišnik. Obrazi navzočih so bili začudeni, kajti niso poznali novih sodelavcev Colorja. Tovariš Kržišnik je zato predstavil v. d. generalnega direktorja dr. Fegeš Jožeta in v. d. direktorja DSSS tovariša Zerko Ivana. Dr. Jože Fegeš je v nekaj besedah podal oceno poslovanja v Co-lorju v letu 1985. Zaželel je vsem srečno v novem letu v upanju, da se bo tradicija srečanj z upokojenci obdržala še v naprej. In kako je srečanje videla ena izmed upokojenk Bilo jev petek 20. decembra, ko smo se upokojenci Zbrali pred tovarno odkoder so nas odpeljali v Škofjo Loko v lepo urejeno Gradisovo restavracijo, kjer smo skupaj z nekaj vodilnimi še aktivnimi člani našega kolektiva proslavili odhod starega leta. Bilo nas je toliko, da so nam samo v velikem Gradisovem restavracijskem prostoru mogli nuditi gostoljubje. Rekli so, da nas je že upokojencev toliko, kot je bilo včasih aktivnih delavcev, tedaj ko še ni bilo »nove-« tovarne. Ob dobrem kosilu in lepi postrežbi smo uživali, ko smo obujali spomine in se pozdravljali med seboj, saj se nekateri že dolgo nismo videli. Vodilni so nas pozdravili in nas nagovorili s prijetnimi besedami in nam voščili zdravo in zadovoljno prihajajoče 1986. leto. Zal pa smo morali od njih slišati tudi tisto manj prijetno resnico, da v podjetju ni več kot je bilo, da je podjetje v težavah. Vendar pa smo z govorniki vred čutili, da tako stanje ne bo dolgo in da se bo podjetje Ob pridnem in vzornem delu vseh izkopalo iz težav. Mi upokojenci vemo, da je Col or jev delavec poln volje do vestnega dela in poln zaupanja vase in v svoje vodstvo. Na tem prijetnem srečanju smo vsi upokojenci čutili1, da smo še vedno povezani s kolektivom, M nam je nekoč pomenil drugo družino in da se tudi med seboj še vedno do-(Nadaljevanje na 5. strani) Žreb je odločil Za nagradno križanko iz prejšnje številke Colorjevih informacij smo prejeli 33 rešiitev. Tokrat smo javno žrebanje izvedli v prostorih fakturnega oddelka. Komisija v sestavi Darinka Barbič, Simona Stenovec in Manija Plesec je za dobitnika prve nagrade 500 din izžrebala Iva Lukan orviča, drugo nagrado 300 din prejme Majda Guček, tretjo nagrado 200 din pa Slavka Križaj. Izžrebancem bomo nagrade izplačali po izidu glasila! Čestitamo! j s - ‘ 31 ! ji Sukam i a"" t D Vdl-n, Si«A sotobu.r > s Stvo TbVAUvA Ccasm ITA SISBSklfc jmr?. 'R E Z £ R v 0 A R jfsjj t \ . toeAvM< -TtefKC P E 0 1 A T E R 1 ■■ uovnus 0 P A N K A R onrtisct K M-thg t M A ToiMAtilA v 0 D HAIMUH AvW) H A lev (StMtv.) HE-Sto CTK>?m bven^Aiif s A L L tMLuevkc. K A VAWA>0 scovcvm V Mišo CAČVt ČWoW hiLAKO K N VeiC-ol Anit.*) ClBjcluc A 6 A N E K S 'SVmii N 0 M A D ) ToUA, oe,tw> (ttBofttt-') V A T A R TVi-ArKt A M E R 1 č A N L\viut L ’l PEletuMr A T E H N 1 J A A V A UsVe h»ILc 3 (ftlHSte) 1 1 1 0 R A D A P>o«,k Uvsa, 0 N A Vta^A ieifuu^ C Use tnx>\t R E S 1 N t ou.k*)e U A L EAsr R\Ver. BELtnA ti hkkSm ihi viErwn STOtl- -tr-Ate- N 1 K A mesto HMtELld K A R D £ L J £ v O tR-iAVA v 1 R A K AHU,vm A M 9)ET1U