Občni zbor društva učiteljic v Marinoru. Kakor je tovarišicam že znano — bodisi iz zadnjih člankov v »Tovarišu« ali s sej — je bila že nekaj let sem težnja članic Ijubljan« skega in mariboriskega Društva ueiteljic, da se obe društvi združita v eno s sedežem v Ljubljani ter pritegneta k sodelovanju čim več učiteljic iz vse Dravske banovine. Zadnji občni zbor mariborskega društva (v nedeljo 14. t. m.) se je vršil torej v znamenju zdru. žitve. Udcležba je bila prav dobra. Posebno iz mesta je prišlo vcliko tovarišic, podežcl* ske je oviralo najbrže slabo vreme. Zelo v lepem številu so bile zastopane tudi meščan* skošolske učiteljice, ki v Mariboru prav slož^ no delujejo z osnovnošolskimi. Zlasti prijetno me je presenctilo vcliko število gojenk obeh Učiteljišč, ki so se tudi udcležile občnega zbora. Ker je bila predsednica vsled družinskih razmer zadržana, je otvorila in vodila občni zbor tajnica tov. Levstikova. V svojem poročilu je na konkretnih slučajih, v katerih so sc učiteljice obračale na društvo, pokazovala na smoter društva: ščititi učitcljico kot ženo in čuvati njcne interese ter kulturno delo za ženo. Ker je to težnja v.seh učiteljic. so čla= nice mariborskega društva kmalu spoznalc potrebo združitve vseh učiteljic Slovenije. oziroma sedanje Dravske banovine ter na več sestankih razpravljale o tej možnosti z zastopnicami ljubljansfcega društva učiteljic. Z obeh strani .se je misel z veseljem pozdravljala in na občnem zboru imajo vse članicc priložnost, da se odločijo za skupno delo. Navzoče tovarišice so predlog z odobra^ vanjcm sprejelc Posebno jih je navdušila to» varišica Vita Župančičeva. ki je pozdravila občni zbor v imenu onih pijonirk, ki so oralc ledino v delu za pravice učiteljic. Opozarjala je to^arišice, da morajo nad svojimi intercsi fiame bdeti ter spominjala na vzrok, zakaj sc je društvo učiteljic ustanovilo pred 32 leti. Tovariši sami so predlagali, naj se učiteljcm priznajo višji prejemki nego učiteljicam* Takrat so učiteljice spoznale, da morajo sameščititi .svoje koristi. Od tedaj so se učiteljice vedno obračale na društvo — seveda navad^ no kot posameznice — in društvo se je vedno zavzemalo zanje, bodisi posredno ali nepo=sredno. Pa tudi sicer ima društvo važne naloge in se uveljavlja prcdvsem kot ženska kulturna organizacija. Če bi društvo prene= halo. bi isc sigurno takoj zopet pojavila po> treba po njegovi ustanovitvi. Govornica je zaključila z željo, da bi mogla vliti tovariši« cam ono navdušenje za društvo, ki je navda* jalo njo in njene vrstnice ob negovi ustano= vitvi. O možnosti združitvc obch društev sem govorila na poziv maribotskih tovarišic jaz: za združitev ni dana samo možnost, ampak tudi potreba, ki je utemeljena v skupnih inte» resih i.n skupnih nalogah, ki jih vidim v za> ščiti učiteljice kot žene, v samovzgoji za delo v jskupni organizaciiji, v samoizobrazbi, v kuiturnem in socialnem delu med najširšimi plastmi ženstva. Ta .smoter sem obširneje utemeljila že ponovno v »Učit. Tovarišu« in tudi zadnja številka je prinesla približno isto, zato mislim, da so tovarišice zadostno informirane o naših stremljenjih. Sledil je razgovor o podrobncm delovnem načrtu, ki ga bomo končnoveljavno določile na občnem zboru v Ljubijani ter o njem obvestile vse tovarišice. Dalje smo se razgovarjalc o obliki skupj nega dela in se je sklenilo, da se za Maribor določi cna poverjcnica in ena namestnica, ki jima bo pomagala po e.na tovarišica iz vsake šole. istotako se bo skušalo organizirati po vseh srezih. — Sprcjeti iso bili še Tiekateri predlogi. nakar jc bil občni zbor zaključcn z likvidiranjem .društva — Popoldne smo imele prijateljski sestanek, kjer .smo se bližje seznanile in snopirjateljile. Odšli sva z naj5 ugodnejšim vtisom. A. Vode. * Ta razlog pa danes več ne drži, ker se ni v enem slučaju ne more dokazati, da bi or= ganizacija stremela za tem. — Op. pov.