DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 106 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Helena Rožman in doc. dr. Naško Križnar PREDSTAVITEV NOVE PREDSEDNICE IN PODPREDSEDNIKA SED Helena Rožman, roj. leta 1966, je leta 1990 diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz zgodovine in etno- logije. Leta 1991 je pridobila naziv kustodinje etnologinje, junija 2003 pa naziv višja kustodinja. Od aprila 1993 je vodila podroËje etnološke dejavnosti v Kozjanskem parku. Od leta 1994 je vodila številne raziskovalne delavnice za študente razliËnih strok (etnologije, arhitekture in umetnostne zgodovi- ne), ki so se ukvarjali z raziskovanjem kulturne dedišËine na zavarovanem obmoËju Kozjanskega parka. Med letoma 2000 in 2002 je koordinirala mednarodni projekt Evidentiranje in dokumentiranje podeželske stavbne dedišËine v Kozjanskem parku. Od oktobra 2001 do aprila 2003 je delo v Kozjanskem parku opravljala kot vodja službe za varstvo kulturne dedišËi- ne, raziskovanje in izobraževanje. Od aprila 2003 je zaposlena kot kustodinja pedagoginja v Galeriji Božidar Jakac v Kosta- njevici na Krki, kjer se ukvarja z oblikovanjem pedagoških programov kot obliko posredovanja informacij o umetniških fondih ustanove in o kulturni dedišËini nekdanjega cistercijan- skega samostana. Na etnološkem podroËju se je ukvarjala predvsem z raziskova- njem tradicionalnih obrti in znanj, povezanih s kulturo bivanja in stavbarstvom (mlinarstvo v dolini reke Bistrice, vezenine s Kozjanskega, …), ter šeg in navad življenjskega cikla, ki jih je javnosti predstavljala v okviru razstavnega programa Koz- janskega regijskega parka, mednarodne urbanistiËne delavnice za prenovo stavbne dedišËine in pripravi projektov prenov na posameznih projektih znotraj zavarovanega obmoËja. Je podiplomska študentka na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarja s temo Razvojno varstvo dedišËine na primeru Kostanjevice na Krki. Poleg Slovenskega etnološkega društva je Ëlanica Slovenskega muzejskega društva, ICOM-a in Zveze zgodovinskih društev. Od februarja 1999 je Ëlanica Strokovnega sveta Pokrajinskega muzeja Ptuj. Naško Križnar se je rodil 25. maja 1943 v Ljubljani, kjer je leta 1962 maturiral, leta 1970 pa na Filozofski fakulteti diplo- miral iz etnologije in arheologije. Leta 1972 se je zaposlil v Goriškem muzeju v Novi Gorici kot kustos etnolog. PosveËal se je etnološkim terenskim razi- skavam zakljuËenih obmoËij zahodne Slovenije in zamejstva, katerih rezultati so bile postavitve muzejskih zbirk in razstav ter strokovni Ëlanki in filmi. Leta 1976 je bil med ustanovnimi Ëlani Slovenskega etnološkega društva. Leta 1979/1980 je pri DDU Univerzum koordiniral strokovne priprave za serijo šol- skih filmov Kako živimo in zanjo posnel dva etnološka filma. Od leta 1983 je zaposlen pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU kot vodja Avdiovizualnega laboratorija, ki je od leta 1999 sekcija Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Leta 1993 mu je senat Univerze v Ljubljani odobril temo doktorske naloge z naslovom IzhodišËa vizualnih raziskav v etnologiji; uspešno jo je zagovarjal marca 1996. Od leta 1997 redno obnavlja naziv docenta za etnologijo. PosveËa se študiju metodologije vizualnih raziskav in proi- zvodnji vizualnih zapisov kulture. V raziskovalnem programu Etnološke raziskave kulture v Sloveniji in v zamejstvu od leta 1998 vodi raziskovalno nalogo Vizualne raziskave kulture. Trenutno je nosilec projekta CRP Register nesnovne dedišËine (2006‡2008). Na Fakulteti za humanistiËne študije UP Koper predava pred- met Vizualne raziskave. V okviru programa podiplomskega študija antropologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani vodi izbirni izpitni predmet Vizualna antropologija. Za raziskovalce, uËitelje in študente humanistike od leta 1997 vsako leto z domaËimi in s tujimi predavatelji pripravlja Pole- tno šolo vizualnega. Leta 2001 je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel najvišjo nagrado za kratki poljudnoznanstveni film PišËalka, ki je bil leta 2002 nagrajen tudi na mednarodnem festivalu arheoloških filmov Cinarchea v Kielu. Leta 2004 je prejel Murkovo nagrado. Datum prejema prispevka v uredništvo: 6. 4. 2007