PČTŠTNINA PLAČANA BENCINSKI SERVIS Bralcem in bralkam voščimo vesel božič in želimo prijetno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ŠTEVILKA 51 LETO XLII 24. DECEMBER 2010 CENA 1.48 EUR Osrednja knjižnica j Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje ■ 77/, '777] ' T'Y i H/ KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj REGISTRIRANI ZASTOPNIK (fijHusqvama PRODAJA IN SERVIS Vas vabi na ogled ŽIVIH JASLIC V DOL SUHL v neposredni bližini gostišča Atelšek. PRODAJA, SERVIS. REZERVNI DELI Jaslice bosta s petjem spremljala združena cerkvena pevska zbora Rečica in bodo na ogled v soboto, 25.12. in nedeljo, 26.12.2010. Na Sadjarstvu Turn dobite sočna jabolka sonaravne pridelave KUPIŠ DVA ZABOJA, DOBIŠ TRI!!! -J» kJu SLADKI TOUKEC 1,25 £ V* I 1S3LÌ7 TAĆTTjtI CI rlìA D JABOLČNI KKH1J1 1,90 e Hi \ K? , flf 'ti jLvJ/Ar\ jabolčni čips 1,40 e fi K H Bt Delovni čas: ponedeljek - petek, od 11 do 16 ure. ^ Kal-^U Jabolka in izdelke SLODAR dobite tudi v Kmetijskih trgovinah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Intorniaci je: - KT Šmartno ob Paki 051 317 024 - TPC Šoštanj 031 359 069 - KT Velenje 051353 783 am /u'(nrM‘ OOtUČm Savinjske novice št. 51,24. december 2010 c OSREDNJA KNJIŽNICA aèMi Tretja stran J Dvajset let kasneje V teh dneh mineva dvajset let od plebiscita, na katerem smo se Slovenci odločili za samostojno in neodvisno državo. Ob tej obletnici nam misli uhajajo nazaj v čas, ko smo bili do kraja naveličani ekonomsko neučinkovite in politično enoumne jugoslovanske federacije in smo si želeli sodobno, demokratično, racionalno organizirano, evropsko usmerjeno državo, ki bi izpolnila zgodovinske sanje našega naroda. Temu ustrezen je bil izid plebiscita, saj seje kar 95 odstotkov tistih, ki so se udeležili glasovanja, izreklo za samostojno Slovenijo. Po dveh desetletjih je primeren čas, da takratna pričakovanja primerjamo z dejanskimi dosežki. Predsednik slovenske skupščine v času osamosvojitve in pisec slovenske ustave dr. France Bučar meni, da se nekaterih pomembnih dosežkov, kot sta samostojnost in svoboda, ne zavedamo dovolj in da lastne države nismo v celoti sprejeli kot del vrednostnega sistema, zato se do nje obnašamo kot do nečesa, kar ni naše. Po Bučarjevem mnenju je takšen odnos treba do neke mere razumeti, »saj smo pred tem živeli v državah, v katerih smo bili vedno neke vrste tujek ali pa vsaj manjšina, zato smo do države razvili nek odbijajoč in obramben odnos. Tako je treba še vedno gledati, da državi čim manj daš in od nje čim več dobiš. To je nor- malen refleks podrejenosti, ki seje skozi stoletja nabiral v nas in se ga ne da spremeniti čez noč.« Zamislimo se lahko tudi nad Bučarjevo oceno, da mnoge državne institucije v Sloveniji ne delujejo v skladu z ustavo, kar še posebej velja za državni zbor: »Problem je namreč v tem, da se najbolj pomembne odločitve ne sprejemajo v parlamentu, čeprav bi se formalno morale, pač pa zunaj njega. In dokler ne bomo dobili parlamenta, ki bo dejansko imel stvari v rokah, toliko časa ne bo bolje.« Koliko je za sedanje stanje kriva Pahorjeva vlada? Bučar: »Kriva je v toliko, da je premalo odločena in da skuša narediti preveč naenkrat. Reforme so res potrebne, vendar bi jih bilo treba peljati po nekem vrstnem redu.« In kakšna je pri tem vloga opozicije: »Opozicija se po mojem mnenju ne obnaša tako, kot se za opozicijo spodobi. Vloga opozicije namreč ni, da za vsako ceno nagaja vladi, ampak da preprečuje napake, ki bi jih delala vlada, in da sodeluje pri nalogah, ki so v skupnem interesu. Ne pa, da je proti vladi samo zato, ker mora biti proti. To je znamenje popolne politične nezrelosti.« Tema tedna: 20 let od plebiscita za samostojno Slovenijo.... 4 Komunala Mozirje: Sneženje tokrat ni presenetilo zimske službe.......6 GTC Golte: Pred božičem prvi gostje v hotelu.6 Upravna enota Mozirje: Sobotno delo na upravnih enotah ukinjeno.. 7 Celovec: Solčavske kmetice predstavile Zgornjo Savinjsko dolino..10 Luče: Priskočili na pomoč družini v stiski Betlehemska luč miru: Solčavsko je gostilo skavte štirih držav Športna zveza gluhih Slovenije: Anja Drev, športnica gluhih leta 2010.37 IZ VSEBINE: si r a ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 5l, 24. december 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik, Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Ndkla-da: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 20 LET OD PLEBISCITA ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO Odločno izražena volja ljudstva za neodvisno državo Na 23. december pred 20 leti so Slovenci izkazali enotnost, kakršne danes ni več čutiti. Kar 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev se je na plebiscitu izreklo za Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo in posledično za izstop iz jugoslovanske federacije. Izid plebiscita je slovenska skupščina uradno razglasila tri dni po glasovanju, 26. decembra, zato je na ta dan v Sloveniji državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. VZPON SLOVENSKE ŽELJE PO DEMOKRACIJI Vse bolj zaostrene razmere znotraj jugoslovanske federacije so konec 80. let privedle do strmega vzpona slovenske civilne družbe in posledično do oblikovanja konkretnih demokratičnih procesov. Slovenska skupščina je septembra 1989 sprejela ustavne amandmaje, ki so formalno omogočili nastanek drugih političnih strank. Januarja 1990 so bile v Sloveniji razpisane večstrankarske volitve, prve po drugi svetovni vojni. Tudi Zgornja Savinjska dolina ob prelomnih dogodkih ni ostala nema. Kar nekaj Zgornjesa-vinjčanov je v tistem času aktivno sodelovalo pri formiranju nove države oziroma aktov, potrebnih za nastanek pravne in socialne države. Takratni predsednik Skupščine občine Mozirje je bil Andrej Presečnik, danes direktor Zgor-njesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. Anton Žunter, dolgoletni zdravnik v Lučah, ki je danes že v pokoju, je takrat opravljal funkcijo delegata v zboru občin republiške skupščine. Ivan Kreti, direktor podjetja Bunny d.o.o. Nazarje, je bil delegat v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine. Dr. Franc Zagožen, leta 1988 soustanovitelj Zveze kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze, je bil v letu 1990 izvoljen v družbenopolitični zbor skupščine SRS in je vodil Demosov poslanski klub. Leta 1992 je bil izvoljen tudi v prvi Državni zbor Republike Slovenije. Na volitvah aprila je zmagala Demokratična opozicija Slovenije (Demos), ki je tudi oblikovala vlado in za premiera izbrala Lojzeta Peterleta. Kot predsednik predsedstva je bil izvoljen Milan Kučan, predsednik skupščine pa je postal France Bučar. V tem času naj bi se že oblikovala ideja o izvedbi plebiscita. Odločitev o tem je bila sprejeta v Poljčah novembra 1990. Takrat so sodelavci ustavne komisije prepričali Demosov S svečane akademija ob 20-letnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji, ki je bila 15. aprila v Nazarjah. OBČINA MOZIRJE Višja cena vrtca in manj prihodkov v proračun Mozirski svetniki so obravnavali predlog o ključki s seje Odbora za negospodarske dejav- uskladitvi cen programov predšolske vzgoje v Javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu (JVIZ) Mozirje, območna enota Vrtec Mozirje. Obrazložitev predloga sklepa o uskladitvi cen programov predšolske vzgoje je članom občinskega sveta predstavila direktorica zavoda Ana Rebernik. Cena za posamezno starostno obdobje je izračunana na podlagi stroškov plač in drugih stroškov dela, stroškov materiala in storitev ter stroškov živil za otroke. Stroški so razdeljeni na število otrok v vseh oddelkih vrtca, upoštevaje najvišji normativ za oblikovanje posameznih vrst oddelkov, je povedala Rebernikova. Večina staršev je v tem šolskem letu razvrščenih od ničelnega do tretjega plačilnega razreda, to pomeni, da sami plačujejo do 30 odstotkov ekonomske cene. Predlagana ekonomska cena za leto 2011 za polni program je bila za otroke prve starostne skupine 450,67 evra oziroma štiri odstotke višja, za otroke druge starostne skupine 357,46 ali 2,5 odstotka več kot letos. Obrazložitev je z za- nosti Občine Mozirje dopolnila predsednica odbora Marija Ježovnik. Svetniki so predlog novih cen potrdili, veljati bodo začele s 1. januarjem prihodnje leto za varovance v Mozirju in na Rečici ob Savinji. S predlogom sprememb proračuna se za leto 2010 uravnovešajo prihodki in odhodki občine Mozirje za obdobje tekočega leta. Pri prihodkih je prišlo do večjih sprememb zaradi zmanjšanja komunalnih taks, zmanjšuje se prihodek od premoženja, to je najemnina od komunalne infrastrukture, zmanjšujejo se prihodki od prodaje premoženja in transferni prihodki RS za investicije. Spremembe planiranih odhodkov so zaradi zmanjšanja investicij v cestni infrastrukturi, zmanjšujejo se investicije v varovanje okolja, investicija v obnovo igrišč je prenesena v obseg športne dvorane, povečujejo pa se izdatki za investicije v vrtec Mozirje in tekoče poslovanje JVIZ Vrtec Mozirje. Spremembe v proračunu sta navzočim predstavila župan Ivan Suhoveršnik in mag. Ivo Glušič. Štefka Sem Andrej Presečnik: »Letos smo obujali spomin na 20 let od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Te dni prav tako minevata dve desetletji od plebiscitarne odločitve Slovenk in Slovencev, da želimo živeti v samostojni državi. V prihajajočem letu bomo praznovali 20 let samostojne Slovenije. Takratni čas je pomenil prelomnico ne samo za državo Slovenijo, ampak tudi za vsakega posameznika. Predplebiscitarni čas je bil poln narodno obarvanih čustev in poln pričakovanj. Govorili smo o večstoletnem snu mnogih generacij. Po osamosvojitvi smo v Sloveniji zelo hitro napredovali, a se tega vse premalo zavedamo. Za mnoge, še posebej mlado generacijo, so dogodki izpred dvajsetih let precejšnja neznanka. Tudi zato, ker premalo poudarjamo pomen takratnih dogodkov; ker jih nekateri izkoriščajo za dnevno politične koristi in celo ideološke spore. Spreminjanje politične in gospodarske slike novonastale države, vključitev Slovenije v mednarodne integracije in, na žalost, vse večjo izgubo lastne samozavesti in prepletanje vsakdanjega življenja z raznimi aferami, ki preglasijo vse pozitivne dosežke demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, so zaznamovali dvajsetletno obdobje. Na vprašanje, ali so se izpolnila moja pričakovanja pred plebiscitom, lohko odgovorim z: da! Tudi na prihodnost gledam z optimizmom, čeprav ga v slovenski družbi neskončno primanjkuje. Naj ga bo vsaj v teh dneh, ko se spominjamo dogodkov izpred 20 let, in v dneh božično-no-voletnih praznikov obilo. Kot naj bo obilo zdravja, zadovoljstva in sreče v letu 2011.« Dr. Franc Zagožen: »Pred 20 leti smo delali za samostojno in neodvisno domovino. Verjeli smo v uspešno, pravno in socialno urejeno državo, tako kot je zapisano tudi v ustavi. Imeli smo načrte pridružiti se Evropski uniji, Natu. Sprejeli smo ustavo, dobili smo vse institucije pravne države. Ampak trenutno stanje je žal povsem drugačno, doživljamo katastrofo in jaz pravim, da so se današnji politiki polastili države. Tu imam v mislih predvsem nekdanjo Zvezo socialistične mladine Slovenije, ki se je že v 80. letih pripravljala na zamenjavo generacij, ko je stara partijska garnitura opešala. Ko je Demos razpadel, je vladala enkrat ena, drugič druga frakcija. Bojim se, da je večina vlad dejansko delala zase in ne za državo in državljane. Hudo mi je zaradi ljudi, ki so imeli drugačna pričakovanja, in ne vem, kdaj se bodo lahko otresli tega strašnega vpliva medijev, preko katerih današnji politiki delujejo. Ljudje se premalo zavedajo, da so del politike, ki nikakor ni poštena. Ljudi zlorablja s pomočjo medijev in manipulacij. Nekaj je gotovo, moč politiki podrejenih medijev je velika, ampak ljudje bi prav zato morali začeti resno ravnati tudi kot državljani. Poznan rek pravi, da ima narod takšne voditelje, kot si jih zasluži, kot jih torej izvoli. Če se ljudje pustijo nalagati, je to tudi njihova odgovornost. Mislijo, da jim je država dolžna, sami pa njej nič. Če smo državljani, potem se moramo zavedati, da nimamo le pravic, ampak tudi dolžnosti in odgovornosti.« poslanski klub, da je potrdil predlog, da se plebiscit izvede. 88,5 ODSTOTKA VOLIVCEV GLASOVALO ZA 21. novembra je Skupščina Republike Slovenije sprejela Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Še pred izvedbo plebiscita je skupščina objavila Deklaracijo o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope. 23. decembra je bil izveden plebiscit o osamosvojitvi Republike Slovenije. Volilni upravičenci so odgovarjali na vprašanje: »Ali naj Republika Slovenija postane samo- stojna in neodvisna država?« Izid plebiscita je slovenska skupščina uradno razglasila tri dni po glasovanju, 26. decembra. Danes je ta dan v Sloveniji državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Slovenci so na plebiscitu izkazali enotnost, kakršne danes ni več čutiti. Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, za samostojno in neodvisno Slovenijo je glasovalo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. S tem je bil dokončno položen temeljni kamen legitimnosti za nastajajočo slovensko državo. Tatiana Golob, fotografije: Ciril M. Sem OBČINSKI SVET NAZARJE Obisk na ministrstvih obrodil sadove Sredi decembra se je na tretji redni seji sešel nazorski občinski svet. Obravnavali in potrdili so rebalans proračuna za letos in osnutek proračuna za prihodnje leto. Prisluhnili so poročilom direktorjev o delovanju javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina. Točko o predlogu organiziranosti krajevnih skupnosti pa je županja Majda Podkrižnik umaknila z dnevnega reda, o njej bo ponovno razpravljaj pristojni odbor. Predlog rebalansa je podala računovodkinja Branka Tevž. Popravek letošnjega proračuna je potreben zaradi odstopanj od planiranih sredstev tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. Težave so bile, ker ministrstva niso poravnavala obveznosti do občine v skladu s pričakovanim. Ob tem je županja z veseljem povedala, da so trud in prizadevanja občine ter obisk na nekaterih ministrstvih vendarle obrodila sadove in bodo določena sredstva vendarle nakazana še letos. Svetniki so se s popravkom letošnjega proračuna strinjali in ga soglasno potrdili. Prav tako so potrdili predlog pro- računa za leto 2011. Kot je bilo rečeno, je za prihodnje leto načrtovanih skoraj pet milijonov evrov prihodkov, od tega jih dobi občina od države iz naslova dohodnine 1.600.000 in še 37.000 evrov za finančno izravnavo glede na primerno porabo občine. Proračun gre sedaj v petnajstdnevno javno obravnavo, ko lahko pripombe in predloge nanj daje zainteresirana javnost. Ker bo sprejemanje tako dopolnjenega računa pomaknjeno v prihodnje leto, so na občini že pripravili tudi odlok o začasnem financiranju. Svoja poročila so predstavili ravnatelja osnovne in glasbene šole in direktorica Muzeja Vrbovec ter direktor Javnega podjetja Dom. Prav pri tem poročilu so se svetniki nekoliko več zadržali, saj podjetje posluje z izgubo. Kot je pojasnil direktor Matej Pečovnik, izguba nastaja na postavki upravljanja športne dvorane in na področju distribucije toplotne energije. Županja je povedala, da sta se z direktorjem že dogovorila, da se pripravi načrt izboljšav v poslovanju. Marija Lebar KOMUNALA MOZIRJE S PODIZVAJALCI ZA PREVOZNE POTI Sneženje tokrat ni presenetilo zimske službe Snežna odeja je minuli vikend znova prekrila Zgornjo Savinjsko dolino. A prvo obilno sneženje na začetku decembra je po mnenju mnogih presenetilo zimsko službo Komunale Mozirje. Slabo očiščeni so bili zlasti pločniki. Za uspešno izvajanje zimske službe je najpomembnejša hitra odzivnost. Je sneg, ki je padel prejšnji vikend, hitreje »skopnel«? O tem, zakaj so bili zlasti pločniki slabo očiščeni po prvem obilnejšem sneženju, so spregovorili na pobudo Marije Ježovnik tudi na seji občinskega sveta Občine Mozirje. Župan Ivan Su-hoveršnikje takrat pojasnil, daje trenutno od treh javnih delavcev samo eden dejaven. Prek javnih del nameravajo zaposliti še dva delavca, kar pa bo mogoče šele za obdobje od 1. marca do zadnjega novembra 2011. Zavod za zaposlovanje pa ne sofinancira več javnih del, za katera je zadolžena komunala. Direktor JP Komunala Mozirje Andrej Ermenc pojasnjuje, kako je bila zimska služba kos prvim večjim količinam snega. - Ste imeli ob zadnjem sneženju kaj težav s pluženjem cest? Posebnih težav ob zadnjem sneženju nismo imeli. Vedno je potrebno računati na težave z mehanizacijo. Zimske razmere, mraz, led in noč otežujejo delo in postavljajo materiale, vozila, priključke ter delavce na preizkušnje. Kolikor mi je poznano, posebnih zapletov ni bilo, resje bilo jutro po sneženju sobotno, kar nekoliko olajša odhode od doma, večinoma nismo vezani na natančne prihode v službo, šolo... Andrej Ermenc: »Naša prioriteta je zagotavljati prevoznost cest in prehodnost javnih pločnikov in drugih javnih površin, za katere so nas zadolžile občine.« (foto: Marija Sukalo) - V Mozirju ste sneg s pločnikov odvažali s tovornjakom 8. decembra, snežilo pa je v četrtek ponoči, 2. decembra. Imate dovolj plužnih enot (delavcev in mehanizacije)? Naša prioriteta je zagotavljati prevoznost cest in prehodnost javnih pločnikov in drugih javnih površin, za katere so nas zadolžile občine. Nekatere pločnike v Mozirju čistijo občinski javni delavci. Odvoz snega s teh površin je prej izjema kot pravilo, saj občine kot plačniki zimske službe skrbno ravnajo s proračunskim denarjem in odvoz snega naročijo vsakokrat posebej in izjemoma. - Za občinske ceste velja, da morajo biti splužene najpozneje v 24 urah po prenehanju sneženja. So med prednostnimi cestami tudi tiste lokalne ali javne poti, po katerih se ljudje vozijo v službo? To ne drži. Redno vzdrževanje javnih cest ureja Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. list RS 62/98). Ta natančno opredeljuje prioritete zimske službe na vseh javnih cestah. V prvi prioriteti so avtoceste, na katerih mora biti prevoznost zagotovljena 24 ur dnevno, javne ceste z najnižjo prioriteto pa se v zimskem času lahko tudi zaprejo in se na njih zimsko vzdrževanje prevoznosti ne izvaja. Trudimo se, da bi bile ceste prevozne in da bi uporabniki te ceste uporabljali čim bolj stalno in varno. Zato tudi nikoli ne čakamo na 15 cm in pričnemo s pluženjem prej. Prioriteta je določena z občinskim odlokom o kategorizaciji občinskih cest. Občine kot upravljavci cest zagotovijo tudi proračunska sredstva za izvajanje dejavnosti. Potrebno je upoštevati, da so le redke občinske ceste razvrščene v tretjo prioriteto po pravilniku, večinoma gre za lokalne ceste in javne poti IV. in V. prioritete, za katere pa občine tudi ne razpolagajo z neomejenimi finančnimi sredstvi za njihovo zimsko vzdrževanje. - Na nekaterih lokalnih oziroma krajevnih cestah se pluži »na pamet«. Ob cestah namreč ni trasirnih količkov, ki bi kazali širino vozišča, zato plug pa nepotrebnem zareže v zemljo in poškoduje zemljišče ob cesti. Ceste bi praviloma morale biti grajene tako, da bi na vsaki strani vozišča bila še 70 cm širo- GORSKO TURISTIČNI CENTER GOLTE Pred božičem prvi gostje že v hotelu V Gorsko turističnem centru Golte jim je uspelo »spraviti pod streho« prenovljeni hotel v res kratkem času. Kot so predvideli, se bodo prvi gostje v hotelu nastanili že to soboto, še večjih pričakujejo v prihodnjih dneh. Kot je povedal direktor Ernest Kovač, imajo novoletne pakete že skoraj povsem razprodane. Poleg domačih bo precej gostov tudi iz tujine, predvsem Hrvaške in Madžarske. Na smučiščih pričakujejo tudi precejšen obisk dnevnih gostov. Žičniške naprave so skupaj z gondolsko žičnico začele obratovati v četrtek. Odprti sta smučišči Blatnik in Medvedjak. Začeli bodo tudi z zasneževanjem smučišča na Starih stanih. ML V novem hotelu na Golteh že sprejemajo prve goste (foto: Jože Miklavc) ka utrjena bankina, objekti, ograje, žive meje in podobno pa naj bi bili odmaknjeni vsaj en meter. Pravilno zgrajena bankina naj bi imela naklon proč od cestišča, kar bi omogočalo odvajanje meteornih voda ob dežju in seveda pluženje brez nepotrebnih poškodb. Pogosto pa sosedje ob cesti v želji po čim lepši okolici pas ob vozišču nasujemo, zatravimo, poleti kosimo in vzdržujemo zelenico, pozimi pa se potem jezimo, ker nam plug zimske službe dela »škodo«. Snežni koli so namenjeni označbi objektov ceste (mostovi, propusti, jaški, brežine, poškodbe ...), na katere mora biti šofer pluga posebej pozoren. - Zakaj ne objavite na internetni strani seznama izvajalcev zimske službe in poročila za posamezna obdobja? JP Komunala Mozirje je izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest v petih občinah Zgornje Savinjske doline. Za zagotavljanje zimskega vzdrževanja imamo pogodbe z 90 podizvajalci. Po večini so to lastniki kmetijskih strojev z urejeno dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Kot subjekt javnega prava smo dolžni upoštevati med drugim tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS 94/07) in osebne podatke naših pogodbenih sodelavcev ne bomo objavljali. Upravljavci občinskih cest so občine. Z njimi ima naše podjetje sklenjeno pogodbe o rednem vzdrževanju cest. O vseh zadevah, ki se tičejo rednega vzdrževanja cest, poročamo upravljavcem. Predvsem so ta poročila, dnevniki preglednika in podobno namenjeni planiranju in čim optimalnejšemu izvajanju vseh del na občinskih cestah. Tako vzdrževalnih kakor tudi obnovitvenih. Naš obrat za redno vzdrževanje cest šteje sedem delavcev. Na raz- polago imamo tri pluge in štiri po-sipalce. Za posipne materiale imamo sklenjene pogodbe z dobavitelji in jih praviloma naj ne bi zmanjkalo. V vsakem primeru pa se moram zahvaliti in pohvaliti celotno ekipo operativcev rednega vzdrževanja cest. V času zimske sezone so vedno v pripravljenosti, v kondiciji, da lahko sedejo za volan in včasih v nemogočem vremenu poskrbijo, da se uporabniki cest čim varneje odpravimo od doma. Brez besed se odrečejo toplim posteljam in odidejo v temno, mrzlo, sneženo noč. Pogosto s strani občin - upravljavcev cest dobimo očitek, da je zimska služba predraga, da zagotavljamo po nepotrebnem visok standard stanja cest. Vendar naše poslanstvo ni poraba denarja, temveč zagotavljanje varnega prometa. V lanski zimi na občinskih cestah, na katerih skupaj s kooperanti izvajamo zimsko službo, za- radi zimskih razmer ni bilo nobene prometne nesreče. Mislim, da je to glavni pokazatelj uspešnega dela zimske službe. Trudili se bomo, da se stanje še izboljša, in smo dovzetni za vse dobronamerne pripombe in predloge. Vsem poskušamo ustreči. Včasih pa se tudi zgodi kaj nepredvidenega, ob delu se lahko naredi tudi kaka poškodba zelenice, ograje ... Za vse te poškodbe se v imenu zimske službe že vnaprej opravičujem. A kdor dela, greši. Andreja Gumzej C \ Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje. Slovenski pregovor ^ .......ii—d OBČINA IN KOMUNALA GORNJI GRAD O zimski službi razpravljali po prvem snegu Glede na prioriteto ceste je določen čas čiščenja in dovoljeni zastoji v tem Času (foto: Tatiana Golob) Na tretji redni seji so gornjegrajski svetniki obravnavali načrt zimske službe. Predstavil gaje direktor Komunale Gornji Grad Zdenko Pur-nat. Glede na prejšnje leto so spremembe majhne, saj so izvajalci večinoma isti. Izvajalci, ki jih je na območju občine 17, imajo določena območja, na katerih skrbijo za pluženje in posipanje. Ceste spadajo v pet skupin po prioriteti čiščenja. Prioriteto ena imajo seveda najbolj prevozne ceste, kjer je frekvenca prometa največja. Glede na prioriteto ceste je tudi določen čas čiščenja in dovoljeni zastoji vtem času. Purnatje omenil tudi, da je vzdrževanje cest po pluženju zelo pomembno, da se preprečujejo zdrsi na zaledenelih de- lih ceste ali težave ob poledici. Na vprašanje, kako je s pluženjem gozdnih cest, je župan Stanko Ogradi odgovoril, da so se nekatere v preteklosti plužile po dogovoru z občani, jih pa občina ni dolžna vzdrže- vati in prevzemati odgovornosti za eventualne težave. Na odboru za gospodarstvo je bil podan predlog za uvajanje sledilnih naprav na vozila, s katerimi čistijo ceste. Svetniki so menili, da bi na ta način lažje nadzirali in obračunavali opravljene storitve, vendar se za ta ukrep še niso odločili. Glede izvajalcev, na katere letijo pripombe glede opravljanja njihovega dela, so direktorja Komunale določili, da zadeve sprotno urejuje, prav tako naj delo posameznikov, ki plu-žijo in posipajo cestišče usklajuje. V pogodbe z izvajalci se naj vključi podatek, kdo izvajalca nadomešča v času, ko ta iz objektivnih razlogov ne more opravljati dela. Štefka Sem UPRAVNA ENOTA (UE) MOZIRJE Sobotno delo na upravnih enotah ukinjeno Vlada je na 111. redni seji v začetku decembra sprejela predlog o spremembah v upravnem poslovanju. Med drugimi spremembami je ukinitev dela upravnih enot ob sobotah. Podaljšalo se bo tudi obdobje ugotavljanja kakovosti poslovanja z enega na dve leti. Z Uredbo o spremembi Uredbe o upravnem poslovanju namerava vlada racionalizirati poslovanje državne uprave pri izvajanju postopkov ugotavljanja kakovosti poslovanja s strankami. Namesto vsako leto, se bo ugotavljala kakovost vsako drugo leto. Hkrati se ukinja obveznost pošiljanja vprašalnika, ki so ga doslej v nekaterih primerih poši- ljali na dom. Predlagani spremembi pomenita znaten prihranek sredstev. Načelnica UE Mozirje Milena Cigale pravi, da je kljub povedanemu njihova prioriteta še naprej skrbeti za najvišjo raven kakovosti pri servisiranju uporabnikov upravnih storitev. Zaznati je bilo zmanjšan obisk in povpraševanje po storitvah ki so jih upravne enote zagotavljale vsako prvo soboto v mesecu, zato se le-to z novim letom ukinja. Uredba omogoča, da lahko predstojniki še vedno organizirajo sobotno delo, če zato v njihovem okolju obstaja potreba. Marija Lebar OBČINSKI SVET OBČINE GORNJI GRAD O rebalansu proračuna za letos in proračunu za prihodnji dve leti Na tretji redni seji so v četrtek, 16. decembra, svetniki obravnavali drugi rebalans proračuna za leto 2010. V letošnjem letu dveh načrtovanih investicij niso izvedli, zato se bodo ta sredstva prenesla v leto 2011. Gre za sredstva za sanacijo stavbe nekdanje posojilnice in za sofinanciranje e-točk. Prav tako so pred kratkim prejeli sredstva za sanacije gozdnih in lokalnih cest. Župan Stanko Ogradi je povedal, da spremembe in prenos sredstev v prihodnje leto ne pomenijo nič posebnega, spremenil se bo le odstotek realizacije, ki bo nekoliko nižji zaradi spremembe postavk. Drugi rebalans proračuna so svetniki so- glasno sprejeli. Na dnevnem redu je bil tudi predlog proračuna za prihodnji dve leti. Odbor za proračun je predlog, ki ga je pripravila občinska uprava, pregledal in dal občinskemu svetu v potrditev. Svetnikom so se porajala vprašanja, ali je bolj smiselno pripravljati proračun le za prihodnje leto ali pa dolgoročno za štiri leta. Ogradi je na to odgovoril, da se veliko projektov izvaja več kot leto, zato je najbolj primerno, da se pripravi dvoletni proračun. Poleg tega so določene investicije, ki rabijo veliko časa za pripravo vse dokumentacije in pridobitev dovoljenj in jih tako lahko izvajajo postopno. Omenil je, daje včasih smiselno prestaviti določeno investicijo, že zaradi čakanja na razpise in takrat se pristopi k rebalansu proračuna. Svetniki so županu predlagali, da se pripravi razvojna strategija občine za daljše obdobje. Ta je odgovoril, da se bodo pripravile smernice razvoja občine, upoštevali se bodo dobri predlogi in pobude občanov. Za obnovo fasade na posojilnici je občina kandidirala na razpis pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Rok za dopolnitev projekta je v januarju 2011, občinski svet je moral zato obravnavati in potrditi Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in ga potrditi. Namen investicije, terminski plan izvedbe in viri financiranja so bili predstavljeni, projekt bo v 85 odstotkih pokrit iz razpisa, preostanek bodo sorazmerno z solastniškim deležem v objektu pokrili stanovalci in občina. Omenjena je bila problematika parkiranja stanovalcev. V kolikor bi se objekt priključil na daljinsko ogrevanje, bi namesto drvarnic za njim lahko uredili parkirišča. Župan je omeni še, da se bodo pogodbe z lastniki stanovanj podpisale pred podpisom pogodbe o sofinanciranju. DIIP so svetniki soglasno podprli. Štefka Sem OBČINSKI SVET LUČE Sofinancirali bodo smučarske karte za otroke Na drugi redni seji se je sestal občinski svet Luče. Imenovali so predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter člane odborov in komisij kot stalnih delovnih teles občinskega sveta. Odločali so o predlogu Odloka o ustanovih/i sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin in o spremembah Pravilnika o podaljšanem obratovalnem času gostinskih lokalov. Na prvi redni seji v novembru je lučki občinski svet potrdil predlog članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ni pa imenoval predsednika te komisije. To so storili tokrat in za predsednika soglasno potrdili Jerneja Plankla. Ta je potem svetnikom predstavil predloge odborov in komisij, ki so jih oblikovali na svoji prvi seji komisije. Svetniki so predlagano sestavo rednih delovnih teles občinskega sveta potrdili in sprejeli o tem soglasni sklep. Obravnavali so predlog Odloka o ustanovitvi sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin. Svet, ki se imenuje na podlagi tega odloka, nato oblikuje predloge za delovanje javnih podjetij in občinskih kon- cesionarjev. Kotje bilo pojasnjeno, takšnega akta in sveta občinski svet doslej ni imel, je pa to predvideno z veljavno zakonodajo in občinskimi predpisi. Svetniki so imeli na predlagani odlok kar nekaj pripomb, ki se bodo dodale v predlog odloka. Tega bo nato obravnavala pravno statutarna komisija. Sprejeli so sklep, da se odlok potrdi v prvem branju. Ko bodo vnesene pripombe, bodo o njem ponovno odločali. Predlog spremembe Pravilnika o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa go- stinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine Luče so svetniki soglasno potrdili. Obravnavali so še vlogo za pomoč pri nakupu smučarskih kart za predšolske in osnovnošolske otroke, ki so jo na občino naslovili dve smučarski društvi iz Luč in tamkajšnja osnovna šola. Gre za uporabo smučišča v Logu v Lučah. Svetniki so menili, da je subvencija 50 evrov za lučke otroke primerna, ostali znesek za nakup letne karte pa bodo poravnali starši. Marija Lebar OBČINSKI SVET MOZIRJE Dražji najem stojnic in prireditvenega odra za komercialno rabo Tretja redna seja mozirskega občinskega sveta je minila v sprejemanju novih cen za najem športne dvorane, stojnic in prireditvenega odra ter najema dvorane doma kulture. Uvodno obrazložitev je članom občinskega sveta podala Nada Brinovšek. Občina Mozirje je lastnik prireditvenega odra in stojnic in jih daje v najem tretjim osebam po do sedaj veljavnem ceniku. Obstoječe cene naj bi bile prenizke, saj z njimi niso pokrivali niti stroškov vzdrževanja navedenih premični objektov. Po novem ceniku je višina komercialnega najema odvisna od stroškov vzdrževanja premičnih objektov in sorazmerna s cenami najema enakih premičnih objektov pri več različnih ponudnikih. Višina najema za domača društva ostaja enaka. Komercialni uporabniki bodo tako sedaj za najem odra plačali 80, za stojnico 20 evrov. Za športno dvorano je bil podan in sprejet predlog, da se cene najema ne spreminjajo. Glede spremembe cenika najema dvorane v domu kulture so v konstruktivni razpravi sodelovali številni svetniki. Zaradi različnih mnenj in pogledov glede koriščenja prostorov, lastništva in upravljanja kulturnega doma so se prisotni na predlog Petra Goltnika dogovorili in sprejeli sklep, da se točka umakne z dnevnega reda seje. Odbor za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo je podal predlog, na osnovi katerega je občinski svet na podlagi indeksa rasti cen v gradbeništvu sprejel novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2011, in sicer 0,001649 evra. Štefka Sem VTV- VAŠA TELEVIZIJA VELENJE Že dvajset let prihajajo v naše domove Direktorju Rajku Djordjeviču (levo) je ob obletnici čestital tudi znani štajerski humorist Vinko Šimek (foto: Marija Lebar) V petek, 17. decembra, so sodelavci VTV na svojem sedežu v Velenju pripravili dan odprtih vrat. Povod za to, da javnosti predstavijo svoje delo, je bila obletnica delovanja njihove televizije, v naše domove, tudi zgornjesavinjske, prihajajo že dvajset let. Prav 17. decembra pred dvema desetletjema so poslali v kabelsko razdelilni sistem Velenje iz VTV-ja prvo živo sliko s tonom. »Začeli smo skromno, z velikimi ambicijami, ki so narekovale nadaljnji razvoj. Zdaj je VTV regionalna televizija s statusom posebnega pomena, ki v informativnem smislu pokriva več kot 50 občin savinjsko-šaleške, koroške in celjske regije. Vidni pa smo tudi v številnih kabelskih sistemih po vsej Sloveniji,« je zapisal direktor Rajko Djordjevič. Hkrati z jubilejem so na velenjski televiziji 15. decembra zaključili največjo investicijo v zadnjih letih. Vključili so tri nove digitalne oddajnike z mikrovalovnimi zvezami in s tem postali operater lastnega multipleksa. Naložba je vredna več kot 350.000 evrov. V dveh desetletjih so zbrali bogat arhiv različnega gradiva in imeli številne stalne ter zunanje sodelavce, nekateri so hiši zvesti že ves čas. Oblikovali so mnoge priljubljene programe in stalne rubrike. Zlasti so pri tem pomembne novice in dogodki iz lokalnega oziroma regionalnega območja, ki v večjih Iv hišah ne pridejo v program, za tukajšnje gledalce pa so zanimivi in dostikrat celo pomembni. Ves praznični dan so se z javljanji v živo iz studia pogovarjali s številnimi znanimi gosti; župani, go- spodarstveniki, estradniki. Med drugimi je spregovoril tudi velenjski župan in poslanec v državnem zboru Bojan Kontič, ki je delo VTV-ja označil za izredno pomembno. Zvečer so pripravili oddajo, v kateri so preleteli dogajanja v vseh letih svojega delovanja. Vinko Šimek - Jaka Šraufciger, znani štajerski humorist, ki je prav tako prišel na obisk, je v javljanju v živo dejal, da se je Vaša televizija dostikrat soočala z izzivi in se na čelu z direktorjem Djordjevičem pogumno lotila prenekatere nove ideje. Niso pa bili ta praznični dan na VTV pomembni samo vidni predstavniki našega vsakdanjika. Prav vsak obiskovalec je bil deležen prijaznega sprejema in pogostitve, lahko si je ogledal, kako poteka živa oddaja iz studia in zakulisje ter poklepetal s svojimi priljubljenimi televizijci. Prišli so številni, povsem običajni gledalci, da pogledajo, se zahvalijo in voščijo. Marija Lebar Mlajevci so novo kapelo postavili sami (foto: Benjamin Kanjir) Člani Etnografskega društva Mlajevci Mozirje so 17. decembra sredi mozirskega trškega jedra postavili leseno kapelico, ki jo je izdelal Primož Slemenšek. Z njo so zakrili staro znamenje, ki je bilo sem postavljeno ob obnovi jedra. Na tem mestu bo samo do začetka novega leta. Takrat bo odpeljana k novemu lastniku, vinogra- dniku Zdravku Mastnaku na Zajčjo goro nad Sevnico. Kot sponzorju Mlajevcev so mu jo slednji obljubili ob blagoslovu Breclovske kapele na Brezjah. Hišni gospodar Jože Marolt je sedaj priskrbel borov les, Primož Slemenšek iz Radegunde pa jo je izdelal. Ideja, da se kapelica predhodno postavi na trgu, je zrasla v glavah MOZIRJE Na trgu nova kapelica samo čez praznike Jožeta in Franca Marolta ter Jožeta Skornška. Kot alternativa sedanjemu znamenju s strani mimoidočih izvablja različna mišljenja. Enako kot železna plošča in pred njo kip Marije. Slednji, ki ga je izpostavljenost vremenu že dodobra načela, je sedaj pod streho, plošča pa je za kapelo. Na tem mestu je skozi zgodovino kraja kapela že stala. Ob preno- vi trškega jedra je bilo zato postavljeno znamenje, ki naj bi se po arhitektovih idejah skladalo z novo podobo. O njem seje od postavitve že veliko govorilo in pisalo. Mnenja o (ne)ustreznosti sedanje oblike so deljena. »Mlajevska« kapela je zato alternativa sedanji, dana v razmislek Mozirjanom. Benjamin Kanjir IPTKnvc /lili PNEVMATIC CENTER Prijetne božične praznike in veliko sreče v novem letu vam želimo! ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure LESARSKA CESTA 45, NAZARJE OD 839.16.40) tkavc Satnoj » p.. Lesarska cesia 45.333! Nazarje SEJEM V CELOVCU Solčavske kmetice predstavile Zgornjo Savinjsko dolino Članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline iz Solčave so se v Celovcu predstavile že šestič. Na barvitem, predpraznično okrašenem sejemskem prostoru v Celovcu je potekal 10. jubilejni sejem na temo Družina, šege in zdravje, na katerem so se na povabilo Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške že šestič predstavile članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline iz Solčave. Le malokdo seje uprl skušnjavam, kijih je ponujala solčavska stojnica, saj so mimoidoči lahko poskušali različne domače specialitete, kot so: kruh, sir, zgornjesavinjski želodec, pekovski izdelki, žganje ... Po zaslugi nekaterih članic so letošnjo ponudbo popestrile z izdelki iz »biološkega kotička«, kjer so predstavile in prodajale domače »bio« pekovske izdelke. Prisotnim so predstavile tudi način izdelave polstenih in pletenih izdelkov. V treh dneh se je na 3.000 m2 sejemskega prostora predstavilo več kot 500 razstavljavcev Iz desetih evropskih držav. Na dopadljivem solčavskem razstavnem prostoru so obiskovalci lahko okusili tradicionalne solčavske jedi, si ogledali unikatne ročne izdelke iz volne in dobili promocijski material ter informacije o turistični ponudbi Solčavskega in Zgornje Savinjske doline. Prizadevne Solčavanke so obiskovalcem poleg kulinaričnih dobrot želele predvsem pokazati, da se na Solčavskem ne samo dobro jé, ampak se lahko pri gostoljubnih Solčavanih preživi tudi čudovit dopust v neokrnjeni naravi. Ambasadorke Zgornje Savinjske doline se poleg že omenjene prireditve tudi preko ostalih društvenih aktivnosti po svojih močeh trudijo, da bi z različnimi društvi in posamezniki iz Koroške navezali čim boljše medsebojne stike in skupaj izkoristili razvojne možnosti na različnih področjih. Solčavske kmetice pri predstavitvah njihovega dela na sosednjem avstrijskem Koroškem - pri katerih jim vedno stoji ob strani Valentin Orasche - Folti iz Železne Kaple - in okolja, iz ČEBELARSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Ambroževa maša spet privabila številne udeležence belarske zveze SA-ŠA in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šmercje predstavil bogato in razgibano delovno leto, ki je za njimi. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik ČD Gornji Grad Franc Bezovšek in organizatorter pobudnik Ambroževih maš Janez Rop. Letos so podelili štiri priznanja za prizadevnost pri razvoju čebelarstva tistim, ki že vsa leta skrbijo, da je srečanje vedno uspešnejše. Obrazložitve je prebrala medena kraljica Mateja Ermenc, priznanja pa so prejeli Mešani cerkveni pevski zbor iz Bočne, Ljudski pevki Pepca in Kristina iz Nove Štifte, Jožica Suhoveršnik - Encijeva in župnik Alojz Ternar. Poleg predstavnikov ČD domače čebelarske zveze so se maše in druženja, kije sledilo, udeležili tudi čebelarji iz Mengša in Kamnika. Prav tako se slovesnosti že vseh šest let udeležuje tajnik ČZS Anton Tomec, redno prihaja gornjegrajski župan Stanko Ogradi. Kljub temu da je bilo vreme mrzlo, seje letošnjega čebelarskega srečanja v Novi Štifti udeležilo izjemno število čebelarjev in tudi ostalih vernikov. Marija Lebar Ob praznovanju godu čebelarskega zavetnika sv. Ambroža so v nedeljo, 5. decembra, v cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti pripravili šesto srečanje čebelarjev. Vsako leto ob maši pripravijo spremljevalni program in vsako leto je obisk številčnejši. Letos se je prireditve udeležila tudi aktualna medena kraljica Mateja Ermenc. Dogajanje v cerkvi se je začelo s slovesnim vhodom praporov in Čebelarsko himno. Domači župnik Alojz Ternar je med drugim omenil, da današnji človek dela le zase, namesto da bi se učili od čebel in delali složno v dobro vseh. Po končani maši sta zapeli Ljudski pevki Pepca in Kristina, sledili so nagovori. Predsednik Če- Prejemniki priznanj za prizadevnost pri razvoju čebelarstva (foto: Aleš Poznič) Savinjske novice št. 51,24. december 2010 katerega prihajajo, vedno znova ugotavljajo, da zelo malo ljudi na Koroškem pozna Zgornjo Savinjsko dolino. Kljub temu je razveseljivo dejstvo, da glede na številčen obisk njihove stojnice na tokratnem sejmu in izredno dober odziv obiskovalcev ugotavljajo, da ljudem vse več pomeni zdrava in doma pridelana hrana, saj je bilo povpraševanje po izdelkih iz Solčavskega izredno veliko. To je potrditev o pravilni usmeritvi delovanja društva in dobra motivacija za nadaljnje delo. Franjo Atelšek MONOKOMEDIJA FOTR V NAZARJAH Bizovičar nasmejal solz občinstvo do Na nazorskem odru doma kulture se je prvo soboto v decembru predstavil Lado Bizovičar v monokomediji Fotr. Avtorsko delo Islandca Bjar-nija Haukur Thorssona je nastalo pod režijsko taktirko Nataše Barbare Gračner. Zgodba, ki se dopolnjuje s filmom v ozadju, prinaša sodobno pripoved iz vsakdana marsikaterega novopečenega očeta. Pripoveduje namreč o spremembah v življenju moškega, ko postane oče. Nazorno predstavi tegobe in razmišljanja, spomni pa se tudi svetlih trenutkov in sreče, ki so posredno ali neposredno povezani z rojstvom otroka. Tako obiskovalci slišijo pripoved o poljubih in objemih, odločitvah, testu nosečnosti s pozitivnim rezultatom, ginekologu, velikem trebuhu in požrešni ženi, jokanju, stokanju in neopisljivi sreči ob rojstvu. Skratka o vseh pogojih, ki so potrebni, da moški postane oče. Da je pripoved še bolj prepričljiva, jo dopolnjuje »domači« video, v katerem se kot mati predstavi Katarina Čas. Lado Bizovičar se je vživel v vlogo moškega, ko postane oče (foto: Marija Šukalo) Bizovičarja javnost pozna kot televizijskega voditelja, pevca, plesalca in igralca. Tokrat se je preizkusil v vlogi očeta, in kljub temu da tovrstnih življenjskih izkušenj nima, uspel vlogo predstaviti tako doživeto, da seje občinstvo nasmejalo do solz. Marija Šukalo BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: dijana.bestijanic@ mra.si, http://eic.mra.si EEN-dec-31 Italijanski proizvajalec modernih in tradicionalnih kopalniških in kuhinjskih pip, sanitarnih armatur in drugih kopalniških pripomočkov išče agente ter nudi podizvajal-ske storitve. EEN-dec-32 Srbski proizvajalec embalaže za prehrambeno industrijo, išče trgovske posrednike ter joint venture priložnosti. EEN-dec-33 Srbski distributer različnih izdelkov (hrana, pijača, papirnate konfekcije itd.), nudi trgovsko posredniške storitve. EEN-dec-34 Srbski proizvajalec, specializiran za proizvodnjo posebnih inverter varilnih naprav, išče trgovske posrednike. EEN-dec-35 Srbsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo oblačil, išče trgovsko posredništvo ter joint venture priložnosti. EEN-dec-36 Portugalsko podjetje, specializirano za proizvodnjo vrtalnih orodij ter opreme za industrijsko gradnjo (posebej za geotehnična dela), išče trgovske posrednike. INFO CENTRE CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Stanovalci predstavili svoje ustvarjalne talente V okviru pestrega dogajanja v prazničnem decembru in ob osmi obletnici delovanja so v četrtek, 9. decembra, v gornjegrajskem centru starejših pripravili odprtje razstave izdelkov svojih stanovalcev. Na slovesnosti je zapel njihov pevski zbor Škrjan- ček, v goste pa so povabili malčke iz vrtca in osnovne šole. Najmanjši otroci iz skupine Ježki in Zvezdice so nastopili prvi in poželi za svoj pevski in plesni nastop glasen aplavz. Sledil je nastop folklorne skupine učencev Osnovne šole Frana Kocbeka, dogajanje na »odru« je popestril tudi mali glasbenik, kije s svojo harmoniko vnesel prešerno in razigrano vzdušje. Nazadnje so zapeli še stanovalci sami, zbrani v zboru s pomenljivim imenom Škrjančki. Imenu primerno je bilo lepo tudi njihovo petje. Še posebej se je tokrat izkazala Ivana Sternad, ki je zapela solo odlomek slovenske pesmi in prav tako požela buren aplavz. Direktorica Francka Voler je pred odprtjem razstave nagovorila navzoče: »Ko že mislim, da vem, kaj zmorete, dragi stanovalci, se zgodi kaj, kar me vrne nekaj korakov nazaj, na pot spoznavanja. Znova in znova sem presenečena in prav radovedna sem, kaj vse je še skrito v vas, kaj še lahko pokažete.« Po svečanosti si je bilo mogoče v avli centra ogledati razstavo izdelkov, ki jih stanovalci naredijo v ustvarjalni skupini delovne terapije. »Vaše mojstrovine resnično jemljejo dih,« je izrazila svoje občutenje direktorica Volerjeva in dodala, da je to letos druga samostojna razstavo, že v januarju pa načrtujejo naslednjo. Marija Lebar Stanovalci centra starejših so zapeli v zboru s pomenljivim imenom Škrjančki (foto: Marija Lebar) Še o mozirski šoli (3) Piše: Aleksander Videčnik FRAN PRAPROTNIK IN SADJARSTVO V izvenšolskem času je Praprotnik namenjal vso svojo delovno vnemo napredku sadjarstva. To je bilo v tistih časih zelo pomembno, saj se je sadjarstvo ali sadjereja, kot so to kmetijsko zvrst tedaj radi poimenovali, šele razvijalo kot proizvodna veja kmetijstva. Seveda je bilo na mestu, da se takšen poduk prične že v rani mladosti, se pravi, da se poveča vzgoji šolske mladine v tej smeri vsa skrb. Fran Hribernikje lepo zapisal v članku, ki smo ga pričeli objavljati že v prejšnji številki, daje Praprotnik, ko je hodil v Celju v šolo, kot mlad fant posadil nekaj cepljenih divjakov. Z njimi je imel veliko veselje. V tistem času je imel njegov profesor Hluščik na desnem bregu Savinje, kjer je sedaj mestni park, malo drevesnico. Učenec Praprotnik je kmalu našel ob profesorju svoje mesto. Tako je bilo, dokler je bil Praprotnik v Celju. Ko je stopil v mariborsko učiteljišče, je mladi dijak Praprotnik pogosto zahajal v tamošnjo sadjar-sko-vinogradniško šolo, ki jo je tedaj vodil ravnatelj Goethe, ki mu je omogočil nadaljnje usposabljanje v sadjarstvu. Na prvem službenem mestu učitelja v Selnici ob Dravi je dosegel, da so uredili šolsko drevesnico. Šola ni imela primernega prostora za to, pa je nadučitelj Bračko odstopil manjšo površino svoje zemlje za drevesnico. Šolski otroci so se kmalu pričeli zbirati v njej, da so se učiti gojiti sadna drevesa. Ob vsem tem so se učenci dejavno vključevali v delovne šolske ure, saj tedaj še ni bilo tehničnega pouka. Večje zemljišče je uspelo Praprotniku dobiti od načelnika Krajnega šolskega sveta Gartnerja, tako so lahko spomladi 1876 zasadili več sto divjakov, ki sojih cepili. Ko je Praprotnik nastopil novo službeno mesto v Lembahu, je takoj uredil šolsko drevesnico. Pri tem sta mu dejavno pomagala župnik Lovro Herg in kaplan Jurij Žmavc. V troje so potem širili sadjarstvo vtem predelu Slovenije. V Praprotnikovih časih so učitelje pogosto premeščali. Tako je bila naslednja šola, na kateri je učil Praprotnik, Puščava. Tam je bil sadjarslvo zelo zanemarjeno, kar je pomenilo nov izziv za novo prispelega mladega učitelja. Na njegovo pobudo je Krajni šolski svet preskrbel kos zemljišča, na katerem je potem Praprotnik uredil drevesnico, ki je kmalu zaslovela daleč naokoli. Šolski nadzorniki so v vsakem poročilu posebej pohvalili njegovo delo. Nadučitelj Witzmann, kije učiteljeval v Ribnici inje bil Praprotnikov učenec, pripoveduje: »Drevesnica je bila polna tablic z reki in pregovori o sadjarstvu. Vse te tablice je namestil Praprotnik sam, saj je imel v vrtu vedno kakšna opravila. Zanimanje med učenci je bilo veliko, koje uvedel navado, daje vsak učenec cepil svoje drevo, ki gaje potem čakalo, koje šolo končal. Tako je imel vsak otrok svoje drevesce!« Kmalu je bil sad njegovega dela opazen, saj je nekdanji učenec Peter Kor-man uredil doma drevesnico in v njej vzgojil najmanj 300.000 sadnih dreves. Za tem je bil Praprotnik premeščen v Mozirje. Tudi tukaj se je takoj lotil iskanja možnosti za šolski vrt in drevesnico. Najprej je zaman prosil odločujoče v kraju za pomoč. Zato je napravil na šolski njivi precej obsežno drevesnico in marljivo podučeval otroke o sadjarstvu. Šele po petnajstih letih je Krajni šolski svet kupil primerno zemljišče za večjo drevesnico. Znano je, da je Praprotnik razdal otrokom ob zaključku šolanja drevesca z naročilom, da jih doma posadijo. Ocenjujejo, daje bilo teh drevesc preko 4.000. V času službovanja je Praprotnik uredil enajst drevesnic in vzgojil daleč več kot 50.000 sadnih dreves. Prav čudovita dediščina! Seveda najdemo Praprotnikovo ime tudi v časopisju in nenazadnje v učnih knjigah in kar dosti prispevkov narodopisne vsebine v zbirkah Karla Štreklja. Veliko je pisal v časopise Slovenski gospodar, Domovina, Kmetovalec, Poljedelec, Koledarje Družbe sv. Mohorja in v glasilu učiteljev Popotnik. Spisal je tudi knjigo o sadjarstvu, ki pa žal ni izšla. Znamenite so bile njegove sadjarske razstave, ki jih je prirejalo mariborsko sadjarsko društvo, prva taka je bila v Mariboru leta 1884. Praprotnikovo delo je bila tudi »sadna razstava« v Celju leta 1898. Ob njeni otvoritvi v Narodnem domuje bil slavnostni govornik. V Mozirju je pripravil kar nekaj razstav sadnih sadežev in gradiva za napredek sadjarstva. Znan pa je bil po tem, da je v neštetih krajih po slovenskem govornem območju prirejal strokovna predavanja in tečaje. Ob vsem tem je Fran Flribernik zapisal še to- le: »Kaj je hotel z vsem tem doseči? Doseči je hotel, da se tudi Slovenci poprimejo umnega kmetijstva in postanejo deležni njegovih dobrot, da se sadje, ki je zdrav živež in daje dobro pijačo, razširi, da njegov preostanek pomnoži vire dohodkov, da postanejo domovi lepši in tako pridobijo na vrednosti in da se ljudje blažijo.« DRUGA DEJAVNOST UGLEDNEGA PRAPROTNIKA V učiteljskem glasilu Popotnik je objavil premnogo člankov, nekateri izmed njih imajo »stalno« vrednost! Zapisal je tudi nešteto pripovedk in pravljic. Peter Končnik je v letih 1878 do 1884 izdal ljudskošolska »Berila«. Pri sestavljanju le-teh je bistveno pomagal tudi Praprotnik. Zbral je mnogo sadnih imen med ljudstvom, ki imajo veliko kulturno vrednost. Tudi pri sestavi Pleteršnikove-ga slovarja je sodeloval. Bil je član v deželni učiteljski konferenci inje tam večkrat predaval. Daje bil odličen pisec strokovnih sestavkov, dokazuje tudi to, da so jih izdajatelji šolskih knjig radi objavljali. Tako najdemo njegov sestavek o sadjarstvu v Berilu za ponavljalne šole avtorja Stiasnija. IN ŠE ZA ZAKLJUČEK Praprotnik ni nikdar delal za svoj dobiček. Najbolje je bil poplačan, če je videl v svojem delu napredek med ljudstvom. Vendar je dobro, če naštejemo nekaj njegovih odličij. Uredništvo leta »Obst-und Weinbau« v Klosterneuburgu ga je odlikovalo z bronasto in srebrno svetinjo. Kmetijska družba Štajerske ga je odlikovala z bronasto in dvema srebrnima svetinjama. Še bi jih lahko naštevali. Častni občan je bil v občinah: Činžat, Ku-men, Mozirje-okolica in v Kokarjah. V Celju je leta 1898 prejel častno diplomo, na Dunaju istega leta srebrno svetinjo in v Gradcu leta 1909 prav tako srebrno svetinjo. Največ pa je prizadevnemu učitelju in narodno zavednemu Slovencu Praprotniku pomenilo spoštovanje, ki mu ga je izkazovalo njegovo ljudstvo. ■ Zanimiva slika Gornjega Grada slikaija Karla Russa iz leta 1810, ki jo je založil Janez Mavrič v nakladi 200 izvodov. [ _____________________________________________________Kultura, Ljudje in dogodki BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT PEVSKIH ZBOROV NA LJUBNEM OB SAVINJI 25 let glasbenega delovanja Mitje Venišnika Nastopajočim je bil skupni imenovalec Mitja Venišnik (foto: Štefka Sem) V sredo, 15. decembra, je božič-no-novoletni koncert v dvorani Iju-benske osnovne šole privabil številne obiskovalce, ki so prisluhnili petim zborom, dvema oktetoma in učencem Glasbene šole Nazarje. Nastopajočim je bil skupni imenovalec Mitja Venišnik, glasbeni pedagog in umetniški vodja glasbenih sestavov. Mitja Venišnik deluje na glasbenem področju že 25 let. Njegova pot zajema tako igranje v skupinah, prepevanje v raznih zasedbah, poučevanje glasbe otrok na osnovnih šolah v Lučah in na Ljubnem ob Savinji, vodenje zborov na obeh šolah in prepevanje v dveh oktetih, katerih umetniški vodja je sam. Z otroškim in mladinskim zborom obeh šol, kjer poučuje, redno pobira nagrade na raznih tekmovanjih. Letos je z lučkim in Iju-benskim otroškim in mladinskim zborom na reviji v Zagorju ob Savi osvojil številna priznanja. Pripadlo mu je tudi priznanje za najbolj pre- pričljivo izvedbo nastopa v celoti za nastop z OPZ Ljubno ob Savinji. Kot umetniški vodja okteta TEŠ iz Šoštanja je Venišnik nastopal po vsej Sloveniji in mnogih državah sveta, z oktetom Žetev iz Luč je že po nekaj mesecih dela prejel nagrado za najboljše debitante na reviji malih pevskih skupin. Mešani pevski zbor Kulturnega društva Ljubno ob Savinji deluje že štiri leta in v tem času so skupaj z Venišni-kom popestrili številne dogodke. Ob lepem glasbenem jubileju so se tako vsi zbrali na Ljubnem in predstavili del svojega reperto- arja. Kot vedno sta se pri prepevanju združila mladinska zbora obeh šol, saj jih veže skupno sodelovanje in snemanje zgoščenke. Bogato paleto zapetih pesmi so dopolnili učenci Glasbene šole Nazarje, flavtistki Nika Zgojznik in Manja Pančur, katerih mentor je Jernej Marinšek, ter Jan Jurjevec na klavirju. Njegova mentorica je Ana Avberšek. Za klavirsko spremljavo pevcev in flavtistk je poskrbel Toni Acman, pri nekaterih pesmih pa se je pevcem pridružil trio Boomboo-mroom, ki ga sestavljajo Toni Dro-bež, Tomaž Dobrovc in Bojan Lam-prečnik. Med gosti prireditve je bil skladatelj Dušan Bavdek, katerega priredbe pesmi prepevajo v obeh otroških in mladinskih zborih. Prepevanje so vsi nastopajoči zaključili s pesmijo Silvestrski poljub, ki je obogatena s številnimi glasovi v ljubenski dvorani dosegla povsem novo dimenzijo. Štefka Sem ite vašega občana leta 2010! ft f,t občan(ka)2010 ▲ — POKROVITELJ AKCIJE trgo' VAN" Zadruga mozirje Zgornjesavhjska kmetijska zadruga Mozrje z.o.o. www.zkz-mozirje.com V štirih krogih glasovanja za Naj občan(ka) so prejeli glasove: - Občina Mozirje: Lojze Plaznik, Ljubija 127 (70); Roman Čretnik, Nove Loke 44 (11); Jože Marolt, Brezje 17 (10); Karmen Fürst, Zdravstveni dom Mozirje (4); Samo Kramer, Aškerčeva 35. - Občina Nazarje: Jože Kavtičnik, ravnatelj OŠ Nazarje (45); Ružica Plesnik, Žlabor 25 (40); Stanko Flere, Pusto Polje 17a (6); Boštjan Cigale, Pod Slatino 2 (3). - Občina Rečica ob Savinji: Janko Žuntar, Zg. Pobrežje 29 (166); Vinko Jeraj, Rečica ob Savinji 111 (102); Peter Brezovnik, Poljane 21 (8). - Občina Ljubno: Forti Ermenc, Kolovrat 1 (48); Anka Rakun, Na pečeh 4 (1); Jože Orešnik, Primož 73; Martin Pušenjak, Foršt 2; Stanko Zagožen, Podter 8. - Občina Luče: Marija Preskar, ambulanta Luče (45); Erika Breznik, Rdeči križ Luče (27); Tomaž Robnik, Krnica 34 (26); Rok Suhodolnik, Krnica 52 (3); Anica Podlesnik, Društvo upokojencev Luče. - Občina Solčava: Martina Poličnik, Logarska dolina 24 (80); Bojana Slapnik, Podolševa 25 (76); Nejc Slapnik, Robanov Kot 25 (20); Marko Slapnik, Center Rinka; Vinko Slapnik, Podolševa 25; Aleš Klemenšek, Logarska dolina 27. - Občina Gornji Grad: Marjana Rihter, Delce 10 (70); Stanko Ogradi, Novo naselje 42 (26); Branko Stenšak, Šmiklavž 51 (18); Janez Mavrič, Prod 9 (10). Med pošiljatelji glasovnic smo izžrebali Sašo Uzar, Zg. Pobrežje 24, Rečica ob Savinji. Vsak teden bomo izžrebali enega pošiljatelja glasovnice, ki bo prejel bon Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje v vrednosti 20 EUR. Vse poslane glasovnice bodo sodelovale pri žrebanju glavne nagrade ob zaključku akcije. Zdaj pa na delo! Izpolnite še zadnjo glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 28. decembra 2010, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. ime in priimek, naslov stalnega bivališča navedite razlog, zakaj glasujete zanj(jo) Moje ime in priimek: Moj naslov: __________________ Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje O s c ~ Tj :=i o >"5 > I ! (0 _ CD CD 'F' N -c m O CD > > ro £ 2 E Ö5 °- O OJ g ■o 2 's 'co o — 55 >n > CD > CD o L 5 c D C d) o O (D > r > O C/) C CD CD II 11 JD -a CD CD ■šš CD -Ć- v' CD — CD CZ CZ — s_ CD JS ^ ‘E CD CD JD GO KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Naj brucka in bruc bosta silvestrovala v Pragi V petek, 10., in soboto, 11. decembra, je Klub zgornje-savinjskih študentov na Ljubnem ob Savinji organiziral pestro in raznoliko dogajanje za mlade in mlade po srcu. V petek so na svoj račun prišli ljubitelji musikala, saj seje pod šotorom v Vrbju odvijala Briljantina. Kar nekaj obiskovalcev je bilo iz generacije, ki so uživali že v originalni izvedbi te predstave na filmskem platnu. S poznavanjem hitov iz Briljantine niso zaostajali niti mlajši. Za dobro dozo smeha je v istem večeru poskrbel komik Miki Bubulj, kije s stand-up komedijo navdušil poslušalce. »Čefurski« hu- mor, kot mu sam pravi, nima meja, dokazal pa je, da je mojster interpretacije. Sobotno brucovanje je bilo prepredeno s številnimi nastopajočimi glasbeniki in zelo dobro obiskano. Glavni gostje večera so bili zasedba Mi2, pridružili so se jim domači Kačji pastirji, skupini Experiment in Up'n downs, za zaključek je glasbo vrtel DJ Tičko. Tekom večera so izbrali naj brucko in bruca, ki bosta za nagrado, z nekaterimi člani kluba, zastonj silvestrovala v Pragi. Štefka Sem Klub Z gOHMy svinjskih ŠtudentoJ Na svoj račun so prišli ljubitelji musikala Briljantina (foto: Štefka Sem) KONCERT OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV OŠ NAZARJE S pesmijo v praznovanje V decembru, ki je že tradicionalno namenjen praznovanju, je glasba stalna spremljevalka različnih prireditev. Prav posebno mesto pa je imela pesem na koncertu otroških pevskih zborov Osnovne šole Nazarje, kije bil v četrtek, 16. decembra, v dvorani doma kulture v Nazarjah. Na odru so se staršem in drugim zbranim predstavili mlajši otroški pevski zbor, v katerem prepevajo učenci od 1. do 2. razreda, starejši otroški pevski zbor s pevci od 3. do 5. razreda in otroški zbor šmarčke podružnične šole, ki združuje pevce iz vseh razredov na tej šoli. Vsak zbor se je predstavil s svojim programom, nekaj prešernih melodij pa so zapeli tudi skupaj. Zbrane je ob tej priložnosti pozdravil ravnatelj OŠ Nazarje Jože Kavtičnik, ki se je Katji Gruber, zborovodkinji vseh naštetih zborov, še posebej zahvalil za njen trud in uspešno združevanje mladih pevcev. Pri tem je poudaril velik pomen vsestranske podpore celotnega kolektiva šole, ki jo ima Gruberjeva pri svojem delu. Brez dobrega sodelovanja tako z učitelji kot starši pevcev člani nazorskih otroških zborov ne bi imeli možnosti, da se kasneje pridružijo mladinskemu zboru šole, ki je v lanskem letu prejel naziv najboljšega zbora med otroškimi in mladinskimi zbori Slovenije. Tatiana Golob Mladi pevci pod vodstvom zborovodkinje Katje Gruber (foto: Tatiana Golob) BETLEHEMSKA LUČ MIRU Solčavsko je gostilo skavte štirih držav Okrog 150 skavtov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške je pozdravil tudi celjski škof dr. Stanislav Upovšek (foto: Miroslav Pivar) Kljub obilnemu sneženju se je v soboto, 18. decembra, na prireditvenem prostoru v Solčavi zbralo okrog 150 skavtov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške. Organizator Skupnost odraslih skavtinj in skavtov Alpe Adria je skupaj s Centrom Rinka in domačini pripravil nepozabno izmenjavo luči miru iz Betlehema. Skavti so se zbrali na prireditvenem prostoru, kjer jih je v uvodnem krogu pozdravil župan Alojz Lipnik, predstavnik skavtov Drago Koren in celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Po uvodnem delu in spoznavnih igrah so se udeleženci podali v cerkev Marije Snežne, kjer je potekala maša v štirih jezikih in pri kateri so sodelovali predstavniki vseh držav. Med mašo so slovenski skavti izmenjali luč miru z ostalimi. Priso- tnim so razdelili lesene podstavke s svečami, ki so jih izdelali na Solčavskem. Popoldanski čas so izko- ristili za ogled jaslic z lesenimi figurami, ki so postavljene v farovškem hlevu, na stojnicah, ki sojih zapolnile kmečke ženske, filcarke, upokojenci in člani društva Panorama, so se lahko okrepili z domačimi dobrotami in si ogledali ter kupili pristne domače izdelke. Poseben gost srečanja je bil danski odrasli skavt Ole Jacobsen, upokojen zdravnik in evangeličanski duhovnik, ki deluje na Slonokoščeni obali. Izmenjava betlehemske luči miru se vsako leto odvija v drugi državi združenja Alpe-Adria. Za popoln spomin na Solčavsko so vsi udeleženci prejeli priponko iz fileo v obliki alpskega cvetja. Štefka Sem KONCERT ZA MAMICO IN SINČKA, KI STA OSTALA SAMA ¥ Lučah priskočili na pomoč družini v stiski D E O S V prazničnih dneh vam želimo mnogo lepih trenutkov, ki jih boste namenili sebi in svojim najdražjim, novo leto pa naj bo - srečno. CENTER STAREJŠIH GORNJI GlffiD k * 1 S Stanovalci in zaposleni Centra starejših Gornji Grad Dragemu atu Ivanu Veršniku za njegov dvojni praznik iskrene čestitke. Čestitke pa veljajo tudi za že praznovano diamantno poroko! Vsi, ki ju imamo neizmerno radi! Toliko lepih besed in misli je bilo izrečeno v nedeljo, 19. decembra, v Lučah, toliko skladb odigranih, o obiskovalcem, za katere je bila dvorana premajhna, bo najbolj v spominu ostalo dobro dejanje. Skromno dejanje za tristo obiskovalcev koncerta, a veliko in zelo pomembno za 23-letno Mihaelo Breznik. Organizatorji koncerta Avto moto društvo Zgornje Savinjske doline, Občina Luče, Luč - društvo za trajnostni razvoj Luč in Avtoprevozništvo Moličnik so z izkupičkom prireditve, ki je znašal dobrih 3.000 evrov, mladi mamici enoletnega Andraža, ki je pretekli mesec v prometni nesreči izgubila življenjskega so- Fantje iz skupine Kačji pastirji so se kot vsi ostali nastopajoči odpovedali honoraiju v dobro mlade družine (foto: Štefka Sem) potnika, pomagali poiskati svetlobo v tunelu in lepši pogled v prihodnost. Obiskovalcem je spregovoril župan Ciril Rose. Breznikovi je v imenu občine podaril simbolični ček za 5.000 evrov, Vinko Poličnik ji je v imenu Avto moto društva podaril moped, predstavnik društva Luč Alojz Selišnik mlajši pa je spregovoril o tem, kako nevarne so naše ceste in ljudi pozval, da podpišejo peticijo o večji varnosti. Prav večja varnost in boljše ceste bi lahko preprečile nesmiselne žrtve in nesrečne družine. V imenu Breznikove seje organizatorjem, obiskovalcem, glasbenikom in vsem dobrotnikom zahvalila Marjeta Terbovšek, ki je ob prebranih besedah o žalostni usodi in težkem življenju Breznikove številnim v oči privabila solze. Koncert sta obiskala predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba in poslanec Jakob Presečnik. Štefka Sem Številni glasbeniki so se z veseljem odzvali na povabilo organizatorjev. Nastopili so oktet Žetev, Ha-brovi fantje, ansambel Ojstrica, Matija Veninšek, ansambel Stanka Petriča, Kačji pastirji in Irena Vrčkovnik v družbi Simona Goriška. Program sta povezovala Franci Podbrežnik - Solčavski in Petra Funtek. novo ŽIČNO Logarska dolina 26. december 2010 ob 17.00 uri cert NUŠA DERENDA SLOVENSKI OKTET KARLI GRADIŠNIK MOONLIGHTING ORCHESTRA OTROCI IZ OSNOVNE ŠOLE SOLČAVA VSTOPNINA 3,00 € ŽREBANJE VSTOPNIC BOSCH Tehnika za življenje AOUAVSM harmonija treh 4olin Pokrovitelji: Mobitel, telekomunikacijske storitve, d.d., BSH hišni aparati, d.o.o., LINDE PLIN d.o.o., NLB d.d., Slovenska turistična organizacija Občine: Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji o«.. öAa V IT II KM ZA RAZVOJ SOLČAVSKEGA Hote Plesnik Informacije: 03 839 23 00 i Sij « I Vse želje, ki letos se niso izpolnile, vse sanje, ki niso sadu obrodile, v prihodnjem naj letu dobijo polet, naj čimprej izpolni se njihov obet! VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI, KLS Ljubno d.d. i A Danes objemimo preteklost s spominom in bodočnost s hrepenenjem. ? saj čas uči ljudi, kako sejmi. ^ Želimo mm mirne božične praznike, e prihajajočem letu pa zdravja, sreče in dosti poslovnih uspehov. - računovodstvo - knjigovodstvo - svetovanje Kolektiv Istočasno za krajše in daljše obdobje NLB Depozitni parje ponudba kratkoročnega in dolgoročnega Oba depozita odlikuje enotna ugodna obrestna mera. depozita v enem paketu. Istočasno sklenete kratkoročni depozit Več informacij vam je na voljo v NLB Poslovalnicah ali na spletni z ročnostjo 181 dni in dolgoročni depozit z ročnostjo 13 mesecev, strani www.nlb.si/depozitni-par. NLB® www.nlb.si/depozitni-par SILVESTROVANJE IN NOVOLETNI PLES V HOTELU PLESNIK **** Preživite najdaljšo noe v letu v prijetni družbi in izvrstni kulinariki ob zvokih priznanega ansambla ZODIAC BAND. rV ' š SILVESTROVANJE - 31.12.2010 ob 19.00 uri Cena: 70,00 Eur po osebi NOVOLETNI PLES ■ 01.01.2011 ob 19.00 uri Cena: 50,00 Eur po osebi 1 ' ' zeZ’ Vaš Hotel Plesnik**** Rezervacije: tel: 03/839 23 00 e-mail: info@plesnik.si , VLJUDNO VABL ENI! (1111 Hotel Plesnik kr * * ★ j? d.o.o. Nazarje POSLOVNE STORITVE Zadrecka cesta 8 3331 Nazarje Tel.: 03 839 25 25 www.input.si fONet ISO 9001 0-1134 laiì^siovmrnlpjaìtner.i em | ^^mjem^^Eaupànje. | S^^fpri i etenfin vesel božic Sem let^pa'vefiko Is^eJniBifpe h o tit-MpafiMmeii-^iiač Sedež družbe; Telefon: Faks; E-pošta: Gorenje Gostinstvo, d.o.o. Partizanska cesta 12,3320 Velenje 03/899 1000 03/ 899 2667 - gorenje.gostinstvo@siol.net ^3 KOVINOPLASTIKA KENDA Kovinoplastika Benda d.o.o., Lesarska 10, 3331 Nazarje, tel.: 83 70 100, faks: 83 70 130, e-mail: benda@siol.net, www.kovinoplastika-benda.si Vsem zaposlenim, poslovnim partnerjem in občanom Zgornje Savinjske doline želimo prijetne božične praznike in poslovno uspešno leto 2011! Trgovina in papirnica Bonač Trgovina Boha«: d.o.o.. Šmiiielska c. -j. Mozirje Tel. št. 58 33 660 Obiščete nas lahko od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. ure. Pridružite se našim zadovoljnim aostom! §f fl «r J l V 9 J »»“F i S 11gr M 1 B NBH mm ' jj Bf wl v m IR ÜH f j wmm |Mž - ■' : 'I've* JU V : Wj %’Zči'- |j§| jjf !j . JH vi: jgjl ZAVOD za GOZDOVE A SLOVENIJE h ObnmTna enota Na/arje J* %vjar' BHHiiiB nove- fwawru/ce òn Mečno 2044/ Avtošola RELAX JRELAXJ jS?1 Vpisi vsak dan na avtošoli RELAX, “na telefon 041-227-133 ali na dan tečaja! RELAX-ov kredit /'©) 0 do 24 mesecev! Vse m . i uredite na avtošoli RELAX. ^ POUČUJEMO MLADOSTNIKE ’Ü' STAROSTI 16.5 LET ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM 7t'ČW CPP 5.1. Ob 1 7. Oi čČ # Srečno 2011/ * froling :L OPI ATA 17 I C< A kotli na polena, sekance in pelete TOPLOTA IZ LESA Avtomatski vžig pri kotlu na polena POLENA SEKANCI PELETI MISMAS www.avtosola-relax.si Mozirje, Savinjski a cesta 29 Usem želimo ieFe,bdzre^e,i?Laznikej ^^čimmanj stresi^nSvo leto!.. ^ Vabljeni v naše poslovalnice! Vesele božične praznike in srečno 'novo leto 201H BIQMÄSA NAZAJ K NARÄVI Z M0ČJO TEHNOLOGIJE 041 383 383 03 838 40 86 biomasa@siol.net wwyv.biomasa.si JU 1 sov iryor o morate iw1!1! ‘poskusiti ■Üi ,-irf \* it « , I t SDS Vsem Zgornjesavinčanom in Zgornjesavinjčankam želimo vesele božične praznike ter obilo zdravja in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu 2011 ter prijetno praznovanje dneva samostojnosti. Občinski odbori SDS Solčava, Luče, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Nazarje, Rečica ob Savinji in Mozirje anes, za jutri Za Slovenijo. www.sds.si Slovenska demokratska stranka VESEL BOŽIC IN VSE LEPO V LETU 201 1 VAM ŽELI Kolektiv Optike Mateje Likeb Ternik Tel.:03 838 11 33 Fax:03 838 11 34 GSM: 041 465,244 Zahvaljujemo se vam za zaupanje v teni in vam,želimo Ms j TISLERJEV PRUH KRIVEC Janez s.p. Cesta na Rožnik 49 3330 Mozirje GSM: 031 682 669 Naj mm božični čas prinese topiino in notranji mir; o letu 2011 pa obilo zdravja, sreče, Zahvaljujem se vam za izkazan v zaupanje in se veselimo nadaljnjega sodelovanja. Vez i preteklostjo so spomini, " i- vez ^prihodnostjo dobre želje. “ f'. -f ' Prazniki so priložnost, da se ustavimo, Se ozremo nazaj in r-ftivežimo naša upanja z voljo in srčnimi dejanji, da se uresniči tisto, kar si želimo. -, - V, teh dneh si iskreno stisnimo roke, zazrimo se v oči in si z nasmehom zaželimo miru. Naredimo si življenje bolj polno, prijazno in zdrav«š|glSffi|i^ Vesel božič v krogu družine, |k' ^ ' yeliKosnéro ponosa ob dnevu samostojnosti in enotnosti tèi^zdravo in z drobnimi pozornostmi obogateno leto 2011 Občina Luče župan Ciril Rose s sodelavci Božičnega miru, zdravja, uspehov in osebne sreče v prihajajočem novem letu 2011 Vam želimo OBČINA NAZARJE Občina Nazarje bo od meseca januarja 2011 dalje omogočala svojim občankam in občanom brezplačno pravno svetovanje, ki ga bo izvajala Polona Levar Krajnc, univerzitetna diplomirana pravnica, v prostorih občine Nazarje vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 15. do 16. ure. Upam, da vam bo svetovanje v pomoč in v vaše zadovoljstvo. Županja Majda PODKRIŽNIK, univ. dipl. ekon. FOTOGRAFIJA, GRAFIKA,TISK Bernard Basti s.p., Podsmrcčje 14,3342 Gornji Grad, tel.: 03/ 58 43 071, e-mail: foto.graf/d siol.net J Obdobje praznikov je ČAS VESELJA. Je ČAS, KO SE OZREMO V PRIHODNOST IN SE PREDVSEM PO DOBRIH STVAREH SPOMINJAMO PRETEKLOSTI. Želimo Vam veliko dobrih spominov, mirne, blagoslovljene božične praznike in vso srečo v novem letu 2011! Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, občinski svet in občinska uprava JAVNO PODJETJE - f/ P^SaproiBiiiicaiMfa idmio mirnj^^gzne^p^l •e GßAD Frešer GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p. Savinjska cesta 4. 3331 Nazarje Warn 7b, Slovenija ’^^www^^fi^gracer.si fe-mail: grafikagracer@siol.netl Ribiška družina Ljubno ob Savinji Sir Jošt štruca 3 kg 3,95 EUR/kg Pršut Brozina vakum pakiran 1/4 8,75 EUR/kg Dober prijem tudi # v letu 2011! Posebna beia moka Žito 1 kg 0,54 EUR kg Vino Janževec 11 1,94 EUR/kos Srebrna radgonska penina p.suha 0.75! 5,53 EUR/kos FRUCTAL 2,63 EUR/kos BOAVDEL Bojan Krajner s,p. Žlabor 11, Nazarje Pijača Fructal pomaranča brik 1.501 0,91 EUR/kos r V ; v:- ; -i... am želi mirne božične praznike ter srečno 2011! 4L Whisky Ballantines finest flask tin 0.701 12,68 EUR/kos Jägermeister 0,70! + 2 kozarca 10,80 EUR/kos iR/kos Buteljka Sivi Pinot 0,751 Ormož Buteljka Buteljka Beli Pinot 0,75! Ormož Rumeni Muškat 0,751 Ormož 7)seni socjitu šivankam se. zahoaljujentc za ebisk o lem tein in se veselimo svečan j z oanti tuči o letu 2011! Vesel božič ter veselo, zdravo, uspešno, polno, dragoceno, po vašem okusu krojeno, zabavno in nepozabno leto 20I1 vam želi kolektiv pizzerije Pr pek in pekarne Rednak Ministrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdravju. Slike so simbolne. Vse cene že vsebujejo DDV. 3 TOP nasveti za polet podjetja na vrh Najboljši podjetniki so najbolj drzni in pogumni in inovativni. Preverjajo dejstva, so proaktivni, iščejo in izkoriščajo priložnosti za polet na vrh.Vas zanima, kako poleteti? Ponujamo vam 3 učinkovite nasvete za vzpon na vrh najboljših. O > 1. SPREMLJAJTE TRG Konkurenca je pomembna. Spremljajte, kaj se dogaja na trgu, analizirajte konkurenco, primerjajte podjetja in poiščite pravi prostor za vaše podjetje na trgu. Zagotovite si dostop do pravih podatkov, ki vam to omogočajo, saj boste le tako lahko sprejemali prave odločitve. 2. IZBIRAJTE PRAVE POSLOVNE PARTNERJE Vaši partnerji so ključni za vaš uspeh. Izbirajte jih skrbno. Poskrbite, da bodo stranke pravočasno poravnale svoje obveznosti, preverite njihove finančne podatke, računovodske izkaze, bonitetno oceno, izdelajte primerjalne in grafične analize. Enostavna in uporabna orodja vam ponuja poslovni imenik www.bizi.si. 3. IZSTOPITE IZ MNOŽICE IN KOMUNICIRAJTE Podjetje, ki želi uspeti, zna izstopiti iz množice in je vedno pripravljeno na spremembe. Naj spremembe postanejo vaš izziv, na katerega boste odgovorili s prilagajanjem na vseh poslovnih funkcijah. Vaše stranke so pomembne, zato jim prisluhnite in ponudite tisto, kar želijo. Prilagodite ponudbo, utrdite odnose in komunicirajte. Povečajte prepoznavnost, ponudite razloge, zakaj naj stranke izberejo vas in bodite tam, kjer vas iščejo. Ste vedeli, da spletno oglaševanje v primerjavi z drugimi načini oglaševanja omogoča Hitro merjenje učinkov, sledljivost in natančno ciljanje oglasov? Oglašujte pametno! \s Želite, da bi bile vaše poslovne odločitve enostavnejše in varnejše? Prenovljen poslovni imenik www.bizi.si vam pomaga sprejemati prave odločitve, izkoristiti poslovne priložnosti in tako povečati prihodke.Je kredibilen vir za kontaktne, poslovne, bonitetne in finančne informacije za več kot 100.000 slovenskih podjetij. Nepogrešljiv pomočnik pri poslovnem odločanju omogoča tudi enostavno izdelavo tržnih analiz in konkurenčnih primerjav. Primer: za podjetje ABC na bizi.si pridobite naslednje podatke: davčna, matična številka,TRR, bonitetno oceno, število zaposlenih, letni prihodek, ali je v stečaju, podjetju lahko pošljete e-pošto, natisnete nalepke, izvozite podatke v Excel in še več. Poleg dostopa do informacij, s katerimi boste sprejemali utemeljene odločitve, vam bizi.si omogoča odlično vidnost in predstavitev na eni izmed najbolj obiskanih slovenskih spletnih strani. Registrirajte se, 7 dni brezplačno uporabljajte bizi.si in preverite njegovo uporabnost. bizi.si je za vas dosegljiv vedno in povsod - 24 ur na dan in 7 dni v tednu. I_ J_ • Več informacij: bizi@najdi.si, www.bizi.si, 080 3000 UI Mm I ® d I Mte. Sport center PRODNIK Ribezi Samo s.p. Pusto Polje 5 Nazarje 3331 041-631-174 Item prija tel jem in Mlin® sre&no In Motoiif VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 2011 VAM ŽELI KOLEKTIV ŠPORT CENTRA PRODNIK! /r>i\ TUMOVIM - BARV E - LAKI Tel.: 03/ 5471 718 GSM: 051 612 240 E-pošta: ara@ara-barve.si http//: www.ara-barve.si ■rCTFfvrrM NOVA mešalnica barv Z JUMIX sistemom do . JUMIX •' sistem željene barve takoj. JUMIX niansirni sistem omogoča izdelavo različnih barvnih odtenkov notranjih zidnih barv. fasadnih barv, vseh vrst ometov, emajlov in lazur. BARVE POSREDUJEJO INFORMACIJE IN VPLIVAJO NA POČUTJE. 10% popust barv! Vse na enem mestu: Zunanje, notranje barve, laki avtoličarje... Marija Lihteneker s.p. Topolšica 215, 3325 Šoštanj Tel.: 03/891 16 20, faks: 03/891 16 21 LimA GSM: 031/041/648-344 E-pošta: lihteneker.lima@siol.net www.lima-sp.si Želimo Vam lep božič in obilo sreče v letu 2011! • Visinska vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih • Čiščenje s paro, peskanje fasad in druga dela v zvezi z zunanjostjo zgradb • Strojno čiščenje kovin peskanje in brušenje Kronsko vrtanje betona • Soboslikarska in steklarska dela 0 Dajanje gradbenih strojev in opreme v najem LJUDSKA UNIVERZA VELENJE jjfl^PIžiiFiiinvr 'i‘r«iä«fg8FBi INFORMACIJE: Titov trg 2, 3320 Velenje Tel: 03 898 54 50 info§Mu-velenje.si www.lu-velenje.si Naj se vam v novem letu izpolnijo vse, tudi najbolj nedosegljive želje. Kolektiv Ljudske univerze Velenje l-H mi n rrmn TRADICIJA. KVALITETA. TRAJNOST. POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 Mob: 051 607 337 Faks: 03 891 51 90 E-mail: betonski.izdelkLpolak@siol.net http: www.stresniki-polak.si NOVO LETO POMENI NOV ZAČETEK V začetku leta za vas pripravljamo naslednja institucionalna usposabljanja in priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije: PRIPRAVE IN STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA priprave 20. in 21. januar, izpit 16. februar USPOSABLJANJE ZA SOCIALNEGA OSKRBOVALCA NA DOMU (vstopni pogoj za pridobitev NPK) začetek usposabljanja 10. februar, izpit v aprilu USPOSABLJANJE ZA VOZNIKA VILIČARJA IN STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE termini: 1. marec in 3. maj Usposabljanja so za brezposelne osebe, napotene s strani Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Velenje BREZPLAČNA Začni s tistim, kar je potrebno, nadaljuj s tistim, kar je mogoče, in naenkrat boš dosegel nemogoče. NOVOLETNA AKCIJA!!! (omejene zaloge) Strešniki POLAK E (ekstra) izdelani z najsodobnejšo švedsko tehnologijo in 57-letnimi lastnimi izkušnjami Izkoristite 25% popust na strešnike Poiak E (rdeča tn siva bar») do 25, decembra. tl ^ -0- 0 0 0 '# Cenjenim strankam želimo prijetne božične praznike, srečno In uspešno novo leto ter se priporočamo tudi v letu 2011! Ugodne cene betonskih in opažnih zidakov. Kolektiv podjetja Podkrižnik d.o.o. vam želi SREČNO IN USPEŠNO LETO 2011 PODKRIŽNIK . ^nih žeV“ uremie praske r»i»lZ^b0*7> Žeh^eU^fn *» r I . VS' , . 0% ' Cenjenim kupcem m vsem letu 2011 'a* - Loke 40 vulkanizerstvo in avtooptika Novak Damjan Novak s.p., Okonina 1,3333 Ljubno ob Savinji tel. 03/838-10-70. faks: 03/838-10-71, GSM: 041/783-661 3333 Ljubno ob Savinji 03 839 04 30 www.nhter.si Podjetje za proizvodnjo prodajo in storitve HER! VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d.d. Lava 42, 3001 CELJE, p.p. 323 Telefon: 03/ 42 66 366, Telefax: 03/ 42 66 380 CVE Mozirje, tel: 03/ 83 94 980 Dobletma 7^ 3331Nazarje, teL:03839 06OO, faks: 03839 06 01 izvajanje del nizkih gradenj -VZDRŽEVANJE CEST -IZGRADNJA CEST - UREJANJE IN IZGRADNJA HIŠNIH PRIKLJUČKOV TER DVORIŠČ > -IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV -IZDELAVA KANALIZACIJ -ASFALTIRANJE POVRŠIN -POSTAVITEV PROMETNE SIGNALIZACIJE -ZBIRANJE IN PREDELAVA INERTNIH GRADBENIH ODPADKOV \7jcOjü -jjj ■ lAlsJjyjyjJJJM ■ 'JJJSJJJSj'JJ'JM Lepe misli in dejanja, srečo in uspeh v letu 2011 vam želimo! vesele Božične praznike^ v novem letu pa obilo zdravja, poslovnih $ uspehov in osebne sreče! EURO NCAP f BOZICNA LAST MINUTE PONUDBA r KiA GARANCIJA SREČNO IN USPEŠNO LETO 2011 vam želi kolektiv AS Skornšek Praznična ponudba samo do konca leta za omejeno količino vozil. cee'd ML 2010 Samo še nekaj vozil _______ Jubilejni bonus AS Avtomobili Skornšek d. o. o Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77, GSM: 051 412 512 V'i',}.i i VETERINA MOZIRJE d.o.o. Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje, tel.: 839-02-20 Vesel božič ter uspešno in srečno novo leto 2011 želimo vsem rejcem, uporabnikom naših uslug in vsem občanom Zgornje Savinjske doline. Na voljo smo vam v naših prenovljenih prostorih in ambulanti za male živali, ki obratuje od 7.-12. in od 15.-18.ure. AVTOKLEPARSTVO, AVTOLiČARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV MURKO ALOIZ LJUBNO OB SAVINJI mr t * .(03)838-12-00, 839-40-10, 041/793-513 * Vesele bazične praznike in sre.čno novo leto 20Ki! Gostilna PETRIN LJUBNO Marija Murko, tel. 839-40-10 vas vabi vsak dan, razen ob torkih. '° Skupaj zaupajmo 1&ÌA čef^ ON1' Okonina 2, ^ 3333 Ljubno ob Savinji ' ■ Jiiuiinum jv zahvaljujemo za obisk v letu 2010 in se priporočamo tudi v ajočem letu Želimo Tel.: 03 838 11 67 Vesel božič in I Vodovod in ključavničarske storitve Dolinar Branko s.p., Spodnja Rečica 3, I 3332 Rečica ob Savinji------ SUOllO UOVO fot O 20 11! wm Ljudje in dogodki, Čestitke, Voščila, Oglasi BEST OF SAVINJSKA ’ Predelani avtomobili paša za oči Srn«rtno novoletne V Nazarjah je podjetje Camele-on production tretjo soboto v decembru na ogled postavilo predelane avtomobile, katerih vrednost se prične pri 50 tisoč evrov. Dogodek pod naslovom Best Of Savinjska so s kulturnim programom obogatili otroci iz nazorskega vrtca in osnovne šole. Za humor je poskrbel Pungartnikov Karl, za poskočne ritme Primož Zvir s svojo skupino, večerne ure pa so bile namenjene zabavi mladih s skupino Tabu. Na razstavnem prostoru so se predstavila tudi različna podjetja naše doline, turistični subjekti in občine. zarjah in v organizaciji mladih. Tem so bili v veliko pomoč tako gasilci kot turistično in kulturno društvo iz kraja. Po besedah Podkrižnikove so želeli povezati celotno dolino, zato so bili na stojnicah na ogled različni kontaktni materiali in kulinarična ponudba zgornjesavinjskih kmetij. Na dogodku je največje zanimanje vsekakor požel predelani twin-go cameleon v lasti Jerneja Hudoklina in Blaža Križaja. Avto je že osvojil prvo evropsko lovoriko. V svojem razredu je zmagal na European mobile media association (EMMA) - evropskem prvenstvu v Za predelavo twinga sta Jernej Hudoklin (levo) in Blaž Križaj porabila osem mesecev dela in vrednost avtomobila ocenjujeta na 50 tisoč evrov (foto: Marija Sukalo) ga sta Hudoklin in Križaj porabi- dizajn spremeni z oblepljenjem fo- Med prireditvijo so razstavljenemu eksponatu spremenila videz z oblepljenjem folije (foto: Marija Sukalo) la osem mesecev dela in vrednost avtomobila ocenjujeta na 50 tisoč evrov. Tudi drugi avtomobilski lepotci so bili po svoje privlačni, na njih je bilo le malo serijskih avtomobilskih delov, njihovi lastniki pa so v predelavo vložili veliko časa in seveda denarja. Tisti, ki so se naveličali barve svojega avtomobila, so pri Juretu Matjažu dobili idejo, kako se lahko lije. A ker tovrstno delo zahteva veliko natančnosti in potrpežljivosti ter vztrajnosti, sta zato, da sta razstavljenemu eksponatu spremenila videz, porabila ves dan. Razstavni prostorje po oceni organizatorja Blaža Križaja zadovoljil njegova pričakovanja, bil pa je razočaran nad obiskom. Marija Šukalo Ob otvoritvi je pozdravne besede organizatorjem, razstavljavcem in obiskovalcem namenila županja Majda Podkrižnik, ki ni skrivala veselja, da se dogodek odvija prav v Na- avto akustiki v Rotterdamu. Odlikuje ga dvolitrski motor iz renaulta me-gana coupe, karoserija je pretežno iz poliestra, podvozje pa je nastavljivo po višini. Za predelavo twin- Veliko sreče, lepih sanj naj ti prinese tvoj 4. rojstni dan. Ati, mami, Eva m Karmen 03/58 Dragi Maks! Sprejem naročil:, od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 '9. Tel.: 83-90-790 savinjske@siol.net Ko upihneš drugo svečko, naj se ti izpolnijo vse mavrične otroške želje Bodi zdrav, razigran in vesel! vezave diplomskih nalog (srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico) Nejo, Peta, babi, dedi 28.12. praznuje 85. rojstni dan Anika Remic Kračka iz Lok Želimo ji še veliko zdravja in zadovoljstva v domu starejših Gornji Grad. Sin Zdenko, Jana, Krački, Mlinarjevi in ostali izdelava publikacij in tiskovin . ISST“ 1 barvno 1 grafično in ČRNOBELO oblikovanje tiči/ a m ic TISKANJE Ljudje in dogodki, Organizacije DRUŠTVO LJUBITELJEV PTIC KALIN MOZIRJE Božiček je obdaril rečiške otroke (foto: Marija Šukalo) V sneženih in mrzlih dneh ne REČICA OB SAVINJI Božiček pripeljal darila in lutkarje V teh dneh seje na pot podal že drugi dobri mož - Božiček. Na Rečico ob Savinji je prispel v petek, 17. decembra, in v kulturnem domu obdaril otroke. S sabo je pripeljal tudi lutkarje skupine Eci peci iz Luč, ki so otrokom še dodatno obogatili uro pričakovanj in navdušenja. Lučki gledališčniki četrtega in petega razreda so predstavili lutkovno igrico Muce v zagati (foto: Marija Šukalo) Skozi potepanje treh muc, ki se izgubijo na poti skozi gozd do tete, so mladi lutkarji prikazali tudi veliko človeških odlik. Takojih je miška, ki sojo srečali, namenoma poslala po napačni poti, medvedje z medenjaki poskrbel za nji- hove lačne želodčke, ptica pa jim je bila vodnik do domovanja njihove tete in čenčač zajček je poročal o tetini prisotnosti - ta namreč ni bila doma. Marija Šukalo Tokrat so se lučki gledališčniki četrtega in petega razreda spoprijeli z živalsko tematiko. Lut-karica Ana Fužir je poprijela za pero in nastale so Muce v zagati. Pod glasbeno in scensko opremo igrice seje podpisala cela skupina pod mentorstvom Jožice Podkrajnik, lutke pa jim je pomagala izdelati Marta Orešnik. pozabimo na ptice Udeleženci ekskurzije v Videm (foto: arhiv društva) Ko zapade sneg in se pridruži še mraz, živali, med njimi ptice, trpijo pomanjkanje. Predsednik društva ljubiteljev ptic Kalin Ferdo Remic meni, da je za zunanje ptice potrebno poskrbeti. »Toplo priporočam polaganje hrane, ki mora biti ustrezne kakovosti in pod streho, da ostane suha. Najbolje jo je polagati v krmilnice. Pazimo, da zraven ne morejo mačke. Poleg običajnih mešanic semena in sončničnih semen se v trgovskih centrih letos za krmljenje ptic dobijo tudi ustrezno pakirani zluščeni arašidi, ki po moji izkušnji pticam zelo prijajo. Zraven lahko dodamo kakšno jabolko, dobrodošle so tudi lojene pogače,« je povedal Remic. Sicer so se člani društva Kalin, ki med drugim skrbijo za voljere in ptice v Mozirskem gaju, jeseni udeležili ekskurzije v Videm (Udine) na mednarodno razstavo sobnih ptic. Udeležba na takih razstavah, kjer je več tisoč ptičje poučnega značaja, pravi Remic in dodaja, da se kakovost ptic zlasti med križanci stalno dviga in si je razstavo res vredno ogledati. Marija Lebar ZANIMIVOSTI NARAVE Ona in on Da si lahko vsak ali vsaka svojo partnerico aii partnerja najde, pričata tudi tale korenčka, ki sta zrasla mlademu vrtnarju Erazmu. Fotografijo nam je v uredništvo prinesel njegov dedek Ciril iz Mozirja. * Pestrost življenja Razmišljam globalno, TKj delujem lokalno Spoštovani bralec! Združeni narodi so leto 2010 razglasili za mednarodno leto biotske raznovrstnosti, ki jo imenujemo tudi biološka raznovrstnost ali biodiverziteta. Pojem se nanaša na raznovrstnost življenja na določenem območju, tako v ožjem kot širšem pomenu: govorimo o genetski, vrstni in ekosistemski pestrosti. Življenje se je ves čas moralo prilagajati spremembam in nevarnostim okolja, pestrost življenjskih oblik in povezav je eden od ključnih dejavnikov preživetja in delovanja živega dela narave. Pri tem so vrste prihajale in odhajale, ob katastrofah množično, ves čas pa stalno. No, v zadnjem obdobju kot naravna katastrofa nastopa človek, močno pospešuje izumiranje vrst. Seveda delamo s tem sebi medvedjo uslugo. Z velikim in tudi manjšimi posegi v naravo, na primer s krčenjem gozdov, regulacijo vodotokov, pretiranim ribolovom in enosmerno selekcijo kulturnih rastlin, spreminjamo okolje ter s tem pripomoremo k podnebnim spremembam in k pospešenem izumiranju vrst. Kakšne posledice prinašata zmanjšana ali ohranjena biodiverziteta? Poenostavljeno poveda- no se ekosistemi, kjer je prisotno večje število vrst, lažje prilagajajo na stalne in nenadne spremembe okolja in ga zato bolje uravnavajo ter varujejo, kot vrstno osiromašeni. Tropski deževni gozd, ki ga tako vztrajno krčijo za plantaže, uravnava svetovno klimo in je velikanska zakladnica raznolikosti življenja, plantaže pač ne. Mešan gozd iglavcev in listavcev je stabilnejši in varnejši od smrekove monokulture. Bolj je odporen na veter in na škodljivce ter bolj varuje pred erozijo. Raznolikost življenja omogoča raznolikost hrane, je vir raznovrstnih surovin in neizčrpna zakladnica novih, še neodkritih zdravil. Živa bitja sodelujejo pri kroženju snovi in pretoku energije. Omogočajo naravne procese čiščenja voda, zemlje in zraka. Vse to ima seveda gospodarsko ugodne učinke, ekološko je vedno ekonomsko. KAKŠNO JE STANJE BIODIVERZITETE V SLOVENIJI? Dobro v primerjavi z drugimi, a slabše, kot bi moralo biti. Slovenijo krasi velika biodiverziteta, kar je posledica pestrih ekoloških dejavnikov in seveda ohranjenosti okolja. Pri nas je potrjenih 24.000 vrst organizmov, to je odstotek vseh znanih vrst na svetu. Kot vsako bogastvo tudi to ni enakomerno razporejeno. Večina, kar 95 odstotkov vseh vrst je v jugovzhodni polovici države, kjer so ekološke razmere najbolj pestre. Kar 850 vrst organizmov je endemičnih, torej ne živijo drugod. Radi se pohvalimo, da kar 52 odstotkov ozemlja pokrivajo ekološko pomembna območja, in da je kar 37 odstotkov površine Slovenije uvrščene v Naturo 2000, evropsko omrežje varstvenih območij. Tovrstna pestrost ima in bo imela v prihodnje veliko prednosti. Pri nas se opravljajo številne raziskave o stanju in modelih ohranjanja okolja, ta spoznanja se prenašajo v druge države, kjer imajo degradirano okolje. Kar bo v prihodnosti še pomembnejše. Že sedaj biodiver-ziteto »izvažamo« tudi v konkretni obliki, na primer rjavega medveda. A glede na vse večji vpliv človeka na okolje je pri nas vse več vrst tudi ogroženih. Ogroženih je 19 odstotkov rastlinskih in kar 45 odstotkov živalskih vrst, kar ni malo in je skrb vzbujajoče. KAKO OHRANJATI BIODIVERZITETO? Trajnostni in sonaravni razvoj ter istočasna večnamenska raba so si v slovenskem gozdarstvu že davno priborili domovinsko pravico, sedaj se počasi uveljavljajo tudi v kmetijstvu in drugih panogah. Ohranjanje in tudi posnemanje naravnih procesov pri opravljanju vseh de- javnosti so osnova za ohranitev narave in življenjskih oblik. Biodiverziteto varujemo tudi v zavarovanih območjih, kot so parki in rezervati ter v okviru že omenjenih varovanih območjih Nature 2000. Največji pri nas je Triglavski narodni park, v ustanavljanju je regijski park Kamniško-Savinske Alpe, ki bo pokrival tudi iep kos naše doline. Vse pomembnejše so tudi spodbude države za bolj sonaravno kmetijstvo (kmetijsko okoljski ukrepi). Številne šole se vključujejo v sistem ekošol, vse več posameznikov nabere v gozdu dovoljeno količino gob in vse več se jih vključuje v očiščevalne akcije. A šele, ko se bomo vsi zares zavedali, da smo ie del narave, le ena izmed vrst in ne gospodarji vrst in okolja, bodo vrste pred nami varne. Obveščanje in osveščanje o ogroženosti biodiverzitete zaradi naših dejavnosti zato ni na zadnjem, ampak na prvem mestu naših ukrepov. In na koncu še to: Kako neznano in raznoliko je življenje na našem planetu in najbrž tudi v vesolju, je pokazalo nedavno razkritje raziskovalcev, da so našli bakterijo, ki lahko fosfor nadomesti s strupenim arzenom. Ko bo raziskava potrjena, bomo lahko rekii, da so močno prispevali k poznavanju biotske raznovrstnosti. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Praznična drevesca pridobljena na strokoven način V nazorski enoti Zavoda za gozdove Slovenije želijo spodbuditi rabo naravnih okrasnih prazničnih drevesc, pridobljenih na predpisan strokoven način. Gozdarji opozarjajo, da je v zadnjem desetletju v mnogih domovih naravno drevesce zamenjalo umetno, izdelano iz plastičnih mas. Mnogi se za nakup umetnega drevesca odločijo iz ekoloških razlogov. V eni od tujih raziskav je bilo ugotovljeno, da mora umetno božično drevo služiti svojemu namenu 20 let, da se njegov negativni vpliv na okolje izenači z negativnim vplivom pridelave naravnih božičnih drevesc iz nasadov. Za izdelavo božičnih dreves iz umetne mase je vložek energije v primerjavi s potrebno energijo za pridelavo naravnega drevesca zelo velik. Ko uporabniki umetna dre- vesa zavržejo, postanejo težko razgradljiv odpadek v našem okolju, medtem ko so naravna drevesca v celoti biološko razgradljiva. Okrasna praznična drevesca lahko pridobijo lastniki gozdov pri strokovnem redčenju mladega gozda, na zaraščajočih se negozdnih površinah, pod daljnovodi, ki so napeljani skozi gozdove, ali na posebnih nasadih za vzgojo prazničnih drevesc. Pri pridobivanju prazničnih drevesc na opisan način gozd in okolje ne utrpita škode. Tako drevesce ima plombo v obliki nalepke, kije letos rumene barve. IS PREDNOVOLETNO SREČANJE MOZIRSKIH UPOKOJENCEV Društvo praznuje štiri desetletja delovanja Predsednik mozirskih upokojencev Stane Podsedenšek je ob jubileju društva dobil republiško priznanje za dolgoletno uspešno delovanje (foto: Marija Šukalo) Člani Društva upokojencev Mozirje so se v začetku decembra srečali na prednovoletnem kosilu. Hkrati so obeležili štiri desetletja delovanja društva, ki skrbi za kvalitetnejše življenje starejših z organiziranjem različnih oblik druženj. Iz društvenega arhiva je razvidno, da je bilo ustanovljeno 1. decembra 1970. Ob tako visokem jubileju delovanja so se njihovega tokratnega prednovoletnega srečanja udeležili tudi mnogi gostje. Med njimi predsednica republiške zveze društev upokojencev Mateja Kožuh Novak in predsednik pokrajinske zveze Emil Hedžet. Novakova je predsedniku mozirskih upokojencev Stanetu Podsedenšku ob jubileju društva izročila republiško priznanje za dolgoletno uspešno delovanje. Gostje so po kultur- nem vložku mozirskih osnovnošolcev spregovorili o aktualnih problemih vzdrževanja socialnega ravno- vesja med upokojenci. Stanje na nivoju države ni rožnato, zato si morajo vedno znova in znova prizadevati za ohranjanje že pridobljenih pravic. Mozirske upokojence zaposlujejo številne oblike organiziranih druženj. Pevski zbor z zborovodjem Antonom Petkom se redno uvršča med najboljše v pokrajini, šahisti napredujejo po lestvici uspehov, klekljarice so pripravile razstavo svojih izdelkov, vse močnejša je sekcija zeliščark. Vsak teden se srečujejo tudi pohodniki, ki se podajajo na pohode v bližnjo in daljno okolico Mozirja. Benjamin Kanjir SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V NAZARJAH Kulturni program otrok za lepši popoldan starostnikov Prijetno druženje upokojencev in starostnikov, ki so napolnili več kot sedem desetletij (foto: Marija Šukalo) Krajevna skupnost in Društvo upokojencev Nazarje sta sredi decembra pripravila novoletno srečanje. Nanj so v avlo nazorske osnovne šole povabili tako upokojence kot starostnike, ki so napolnili več kot sedem desetletij. S prijetnim kulturnim programom, ki so ga pripravili mladi plesalci, recitatorji in instrumentalisti, so polepšali dan številnim obiskovalcem. Prijetno vzdušje so popestrile tudi ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti ter pesnica Rozalija Tkavc. Uvodne besede sta udeležencem srečanja namenila predsednik nazorskega društva upokojencev Janez Štiglic in županja Maj- da Podkrižnik. Medtem koje Štiglic pozdravom dodal čestitko, je Pod-križnikova hkrati predstavila delo občine v svojem kratkem mandatu. Na mestu županje je namreč le nekaj več kot mesec dni. V predsta- vitvi je tako poudarila, da se dokončujejo projekti, ki so bili zastavljeni v preteklosti. Mednje vsekakor sodijo odprtje objektov v komunalno urejeni obrtni coni Prihova. »Opravljeni so pogovori na ministrstvu, saj moramo pospešiti dotok sredstev, ki nam jih dolguje država za uresničevanje določenih projektov,« je med drugim povedala Podkrižnikova ter poudarila, da se vseh nalog ne bo dalo uresničiti naenkrat, ampak postopoma ob pomoči različnih inštitucij in občanov. Ob zaključku je vsem skupaj zaželela prijetne in zdravja polne prihajajoče praznike. Marija Šukalo AVTOMEHANIČNE STORITVE DAMJAN ŠMIT s.p. Savinjska c. 24, 3330 Mozirje GSM: 041/403-181, TEL. 03/58-33-215 VSEM SVOJIM CENJENIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEM ZA OBISK IN ŽELIM VESELE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO! O © GOSTILNA "PRI JOŠKU ii IRENA TIRŠEK Attemsov trg 21 3342 Gorn ji Grad « 03/838-30-80 h 130 + 50 Tosti Ina V prijetnem ambijentu naše gostilne sprejmemo večje zaključene družbe ali pripravimo družinska slavja. Vsem Zgornjesavinjčanom želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 2011 ter se zahvaljujemo za obisk, obenem pa vabimo, da nas obiščete tudi v prihodnje. BOČKI UPOKOJENCI SO PRAZNOVALI Pred četrt stoletja so se odcepili od Gornjegrajcev V dvorani kulturnega doma v Bočni so se na občnem zboru 11. decembra srečali člani domačega upokojenskega društva. Ob tem so obeležili tudi petindvajsetletnico delovanja. Predsednik društva Franc Miklavc je uvodoma nanizal pomembnejše dogodke, ki so se zgodili v tem času. Spomnil se je dosedanjih predsednikov in jim izrekel zahvalo. Odločitev za ustanovitev svojega društva in odcepitev od gornjegrajskega je bila takrat pravilna. V letošnjem letu so uspeli pridobiti tudi društvene prostore, kijih imajo odslej v soupravljanju z nekaterimi drugimi društvi. Miklavc je pozval udeležence srečanja, da se jih poslužujejo in izkoriščajo ponujene možnosti organiziranih oblik druženj, ki so tam na voljo. Predsednikovemu govoru ob obletnici je sledil redni letni občni zbor. Miklavc se v poročilu o delovanju društva ni mogel izogniti svetovni gospodarski krizi, kije doletela tudi upokojence. Ob tem sejeza- Dobra polovica od skupno 136 članov je v nadaljevanju poslušala in potrdila še poročila ostalih organov drušlva. Sprejeli so tudi dopolnjena pravila, s katerimi uvajajo institute podpredsednika drušlva, častnega in podpornega člana. Ustanovili so odbor za podeljevanje priznanj zaslužnim članom in potrdili oblike priznanj, ki jih bodo podeljevali. S pozdravi gostov sosednjih društev in željami po tesnejšem sodelovanju seje zbor premaknil v drugi, družabni del, na katerem ob zvokih ansambla ni manjkalo dobre volje. Benjamin Kanjir hvalil županu Stanku Ogradiju, da kljub pičlim sredstvom, s katerimi razpolaga občina, vendarle namenja nekaj denarja tudi za delovanje njihovega društva. S pomočjo teh in ostalih sredstev, ki so se tekom leta stekla v društveno blagajno, so se bočki upokojenci podali na izlet, organizirali so si piknik, sodelovali z ostalimi krajevnimi društvi in obiskovali bolne ter ostarele člane. DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI »lirske dečle« prinesle mladost na srečanje starostnikov Predsednik društva Franc Miklavc se je spomnil dosedanjih predsednikov in jim izrekel zahvalo (foto: Benjamin Kanjir) Prodajalca na sejmu sta si krajšala čas z igranjem ročno izdelanega šaha, ki je čakal na kupce (foto: Štefka Sem) V nedeljo, 12. decembra, je ljubensko Turistično društvo Naš kraj v Vrbju pripravilo decembrski sejem. Številne stojnice s pisano ponudbo, so v prazničnem decembru vabile domačine, da kupijo kaj zase ali darilca ob prihajajočih praznikih. Ponudniki, ki so na mrzlo nedeljo pripotovali na Ljubno iz vse Slovenije pa so bili nad izkupičkom zelo razočarani. Maloštevilni obiskovalci so presenetili tako njih, kot za organizatorje, ki so pričakovali, da bo sejem popestril decembrsko nedeljo. Za pomanjkanje zanimanja za »štante« prav gotovo ni bil razlog referendum, kije bil na isti dan, saj je bila tudi na tem zelo skromna udeležba. Je pa res, daje bila organizacija sejma drobiž proti stroškom referenduma. Štefka Sem Številni iz populacije ljubenskih starostnikov, ki so na svoja ramena naložili že preko sedem križev, so se zbrali na tradicionalnem prednovoletnem srečanju v prostorih Iju-benske osnovne šole. Prijetno druženje ob koncu leta prireja domače društvo upokojencev ob pomoči ljubenske občine. Tudi letošnjega so popestrile pevke družinskega kvarteta Štiglic - »Tirske dečle«, kot je pevke po domače napovedal predsednik društva upokojencev Jože Vodušek, - ki so s svojo domačno- stjo in pristnostjo tudi tokrat navdušile udeležence srečanja. Prisotnim se je predstavil letos izvoljeni župan Franjo Naraločnik. Zagotovil jim je, da bodo na občini tudi v prihodnje nadaljevali z zglednim sodelovanjem med društvi v občini, med katerimi ima vidno vlogo tudi društvo upokojencev. Naraločnik je ponudil tudi vso pomoč občine pomoči potrebnim, saj se vedno najdejo ljudje, ki so povsem odvisni od drugih. Franjo Atelšek Pevke družinskega kvarteta Štiglic so navdušile upokojence (foto: Franjo Atelšek) ANJA DREV, ŠPORTNICA GLUHIH LETA 2010 Naglušna smučarka z lepo športno prihodnostjo Trinajstletno Anjo Drev je v četrtek, 16. decembra doletela čast, da je s strani Športne zveze gluhih Slovenije prejela priznanje za športnico gluhih leta 2010. Laskavi naslov si je Drevova priborila z dobrimi uvrstitvami na tekmovanjih za evropski pokal gluhih, kjer že tri leta zastopa Slovenijo. Drevova je članica Gornjesavinj-skega smučarskega kluba Mozirje, njen trener je Bojan Napotnik. V skupni ženski konkurenci je na tekmovanjih osvojila že tretje, četrto in peto mesto, kar je velik dosežek za osnovnošolko. Med mladinkami do 18. let je v pretekli sezoni v avstrijskem Hebalmu zmagala v slalomu, v veleslalomu je osvojila tretje mesto. Prav tako je v isti Anja Drev je kljub svojim trinajstim letom postala gluha športnica leta 2010. konkurenci osvojila dve drugi mesti v omenjenih disciplinah v italijanskem Valmalencu. Anja Drev, ki prihaja iz Florjana pri Šoštanju, se kljub naglušnosti sporazumeva z govorom in obiskuje osnovno šolo v Šoštanju skupaj s slišečimi sošolci. Slušni aparat ji pomaga pri komuniciranju, znakovnega jezika, ki bi ji pomagal pri komunikaciji z gluhimi sotekmovalci, se želi še naučiti. Ob osvoji-tvi naziva je povedala: »Ko sem izvedela, da sem izbrana za športnico leta gluhih, sem bila zelo presenečena, saj je še veliko drugih dobrih gluhih športnikov. Zelo sem vesela, da sem bila za svoj trud deležna te čudovite nagrade.« Štefka Sem SMUČAR NEJC NARALOČNIK Drugi na evropskem tekmovanju šolskih otrok LUČ MIRU IZ BETLEHEMA PRISPELA NA LAZE Za medsebojno povezanost in solidarnost Drugo mesto na evropskem tekmovanju šolskih otrok je lep uspeh za Nejca Naraločnika (levo) (foto: Uroš Naraločnik) Nejc Naraločnik z Ljubnega ob Savinji seje 12. decembra udeležil 27. evropskega smučarskega tekmovanja šolskih otrok. V Saalbach Hinterglemmu v Avstriji se je zbralo 330 evropskih tekmovalcev in Naraločnik je v veleslalomu tako rekoč pometel s konkurenco. Zaostal je le za avstrijskim tekmovalcem Kreilhu-berjem in osvojil drugo mesto. Njegov čas je bil drugi najboljši tudi v absolutni konkurenci. Tekma je štela za Euro ski cup, naslednja v tem pokalu bo aprila v Schladmin- gu. Na teh tekmah so v preteklosti zmagovali smučarski velemojstri, ki jih sedaj spremljamo v svetovnem pokalu. Enajstletni Naraločnik-trenira že od malega, je član Gornjesavinj-skega smučarskega kluba Mozirje, trenira ga Bojan Napotnik. Tako lani kot predlani je Naraločnik v začetku sezone dosegal odlične rezultate na tekmah, dobro skupno uvrstitev pa mu je obakrat pokvarila poškodba. Štefka Sem Taborniki rodu Sotočje Nazarje so tretjo nedeljo v decembru na Lazah delili luč miru iz Betlehema. Na njihov taborni prostor pa je prispela dan prej ob pomoči starešine Zvonke Zakrajšek, ki jo je šla iskat k mozirskim skavtom. Taborniki so luč miru pospremili s kratkim kulturnim programom, v katerem so posredovali letošnjo poslanico miru in namen akcije. Luč miru iz Betlehema je med- narodna dobrodelna akcija, nosilec projekta pa je Združenje slovenskih skavtov in skavtinj v sodelovanju s slovensko zvezo tabornikov. Namen akcije je, da bi na božični večer ta luč gorela v čim več domovih in tako širila mir in medsebojno povezanost. To leto naj bo leto solidarnosti in sposobnosti videti potrebe v okolju, kjer živimo. Marija Šukalo Ob poslanici so nazarski taborniki vsem, ki so prišli po lučko, zaželeli, naj ta v njih zaneti iskro poguma in postanejo ambasadorji miru in veselja (foto: Marija Sukalo) SMUČARSKI SKOKI Primož Piki odličen v celinskem pokalu Potem ko je osvojil točke na prvi tekmi svetovnega pokala na Finskem in v nadaljevanju nerazumljivo izgubil mesto v A reprezentanci, se sedaj najuspešnejši zgornjesavinjski skakalni as posveča predvsem nastopom v celinskem pokalu. In to zelo uspešno, saj je bil na premierni turški turneji, na povsem novi, sodobni skakalni napravi v Erzurumu s petim in enajstim mestom najuspe- šnejši Slovenec, kar je tudi pomenilo prevzem slovenskega primata v skupni razvrstitvi drugega najmočnejšega tekmovanja najboljših smučarjev skakalcev na svetu. Sicer pa je slovenska reprezentanca na začetku svetovnega pokala v krizi in težko bo v tem kratkem času, še predvsem do prestižne novoletne turneje najti kakšne konkretne rešitve. Franjo Pukart STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Zadnje letošnje strelsko druženje Prejšnji petek so se člani zgor-njesavinjskih strelskih društev srečali v 4. krogu strelske lige z zračno puško. Ponovno je izstopal Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad, ki je bil prepričljivo najboljši. Ostali strelci so dosegli solidne rezultate, boj za preostali kolajni pa postaja negotov. V posamični konkurenci vodilnemu strelcu po doseženem rezultatskem povprečju sledita Peter Brložnik iz SD Mozirje I in Franc Praznik iz SD Gornji Grad, ostali pa ne zaostajajo veliko. Prav vodilni strelec je zaslužen za ponovno zmago trojice iz SD Gornji Grad I med ekipami, čeprav je ekipa SD Mozirje I zaostala za samo štiri zadete kroge. Roman Mežnar ODBOJKARSKI KLUB KIS UUBNO Tesen poraz na gostovanju v Celju Odbojkarice KLS Ljubno so v dvanajstem kolu zapravile lepo priložnost, da bi se z gostovanja v Celju vrnile neporažene. Odlično so začele prvi set in imele vseskozi pobudo in ga na koncu tudi zanesljivo dobile. V drugem je domača ekipa izredno dobro servirala, igralke iz ljubenske ekipe pa so napravile preveč napak, kar seje po sprva izenačenem boju ponovilo tudi v tretjem setu. V četrtem so Ljubenke ponovno prevzele pobudo, dobro igrale v polju in ga zanesljivo končale v svojo korist. Peti, odločilni set pa je zopet pripadel domačinkam, saj so si že na samem začetku z delnim izidom 5:0 zagotovile prednost, ki je zadostovala za tesno zmago z rezultatom 3:2 nad ekipo KLS-a, pri kateri se je še kako poznala odsotnost prve podajalke Darje Brglez, ki se je poškodovala na zadnji tekmi na Ljubnem ob Savinji. Franjo Atelšek _ - : \ Odbojkarska liga 3. DOL ženske - vzhod 1 Rezultati 12. kroga Mežica : Mozirje 3:0 (25:18,25:23,25:14) Cinkarna Celje: KLS Ljubno 3:2 (18:25,25:11,25:21,14:25,15:6) v_____________________wmmmaÈmà,________________________J ČRNA KRONIKA • GOLJUF NA SPLETNI STRANI Mozirje: 17. decembra je oškodovanec obvestil policiste, daje preko spletne strani Bolha po povzetju naročil nov telefon, ki je bil veliko cenejši kot običajno. Oškodovanec je paket prevzel na pošti, ko pa ga je odprl, v njem ni bilo telefona, ampak drug, manj vreden predmet. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je bilo več takšnih primerov, in bodo zoper prodajalca, ki goljufa kupce, podali kazensko ovadbo na pristojno sodišče. • DENARJA NE VRNE Mozirje: 18. decembra je oškodovanec obvestil policiste, daje pred časom posodil denar znanki, ki mu ga sedaj noče vrniti. Koje denar od znanke zahteval nazaj, mu je ob tem njen znanec še grozil. Zoper oba bodo policisti podali kazensko ovadbo na pristojno sodišče. • ZASEŽENI OSEBNI VOZILI Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti ta teden pridržali dva vinjena voznika. Policisti so zaradi zalotitve pri storitvi hujših prometnih prekrških povratnikov, voznikoma zasegli osebni vozili. • RAZISKANI VLOMI V TRGOVINE IN UUBIJSKO CERKEV Policisti so v preteklem tednu raziskali več kaznivih dejanj, o katerih so javnost seznanjali preko Savinjskih novic. Tako so uspešno preiskali vlom v trgovino Elkroj, vlom v trgovino Šparovček v Gornjem Gradu, preiskali so tudi kaznivo dejanje poškodovanja elektronske naprave za zvonjenje v cerkvi v Ljubiji ter raziskali vlom v lovski dom na Ljubnem, v katerega je bilo vlomljeno v letu 2009. V večini primerov so bili storilci z območij upravnih enot, ki mejijo z UE Mozirje, v primeru poškodovanja omarice za elektronsko zvonjenje v cerkvi v Ljubiji pa je bil storilec iz okolice Mozirja. • OGENJ UNIČIL DEL KUHINJE Mozirje: 20. decembra je ob 12.25 uri v Praprotnikovi ulici v Mozirju zaradi nepazljivosti pri kuhanju zagorelo v kuhinji stanovanja v 3. nadstropju stanovanjskega bloka. Prostovoljni mozirski gasilci so požar pogasili in prezračili stanovanje in stopnišče bloka. Ogenj je uničil dva kuhinjska elementa in napo. PIROTEHNIKA DIANA d.o.o., Obrtniška ul. 8, NAZARJE, tel.: 58 33 626 WWW.ptpdianQ.Si SREČNO 2011! KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE p.p. 79, 3330 Mozirje NAJ BO TO NAJLEPŠE LETO. Z VELIKO SONCA. Z MNOGO SREČE. NAJ Z USPEHI BO PREŽETO. NAJ PRIDE V MIRU IN V MIRU NAJ SE IZTEČE. SREČNO 2011! ČLANI KD ZGORNJESAVINJSKE DOLINE KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Drago Jančar: To noč sem jo videl Jančar v svojem devetem romanu pripoveduje o ljudeh, »ki so hoteli samo živeti«, in sicer v za to najbolj neprimernem času, v obdobju okrutne vojne. Gre za roman o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe, ki jo je vase potegnil vrtinec nemirne zgodovine. Pet oseb pripoveduje o njej, pa vsaka od njih tudi o sebi in razburkanem slovenskem času pred drugo svetovno vojno in med njo. Solze se dajo skriti, a prazen prostor v hiši ni mogoče nadomestiti. ZAHVALA ob boleči izgubi našega Stanislava JERINA iz Sp. Kraš (14.9.1924 14.12.2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrazili sožalje. Žalujoči: sin in hči z družinama MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. po g re b-m o ra na. si 1 «... }\S, Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in ^ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA 4l/66o^e Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje je srce, ostale le sledi so tvojih pridnih rok. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica Alojza SELIŠNIKA iz Podveže (10.9.1954 - 7.12.2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu EMPK d.o.o. za denarno pomoč, gospodu Vikiju za lepo opravljen obred, govorniku Cirilu Roscu za ganljive besede slovesa, praporščakom, pogrebni službi Morana in pevcem. Zahvala velja tudi osebju nevrološkega oddelka Celje in Zdravilišču Laško. Žalujoči: mama in sestra Marija z družino V delavnico sem božjo zrl, in videl vedno sem vrtenje, prelivajoče se življenje, iz bitja v bitje presnavljanje, a smrti nisem uzrl nikjer! (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob zadnjem slovesu Olge ŠILJAR iz Luč (11.7.1918 -13.12.2010) se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ambulant v Lučah in Velenju, v bolnici in domu starejših v Topolšici za njihovo vsestransko pomoč pri zdravljenju ter lajšanju težav in bolečin ob izteku življenja. Iskreno se zahvaljujemo tudi sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nas podpirali in pomagali ob materini smrti, posebej še gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi in gospodu županu za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku in ki jo boste ohranjali v spominu. Andrej z družino in Alenka z možem - Požirek? - Ne, hvala. Še prebavljam kocke ledu od kosila. Pri podarjenih sladkarijah ne smeš gledati na zobe. V knjigarni. “Rad bi naročil koledarje za naslednje leto.” “Vzemite tele. Lepi so, poceni so, pa še triletno garancijo vam damo zanje.” IMtoMBSs Policist zapornikom: “Kdo je tu zaprt zaradi tatvine?” Nekdo se javi: “Jaz. Zakaj?” “Božič bo, pa še nimamo smrečice, niti okraskov.” Mozirjan: “V Savinjskih novicah opozarjajo, daje uporaba plastične smrečice bolj škodljiva okolju od uporabe navadne.” Velenjčan: “Povej to gozdarju, ki me je prijavil policiji, ko sem si jo sposodil v gozdu.” Letošnja zima pa kar sama sneg kida. Sneg-odjuga, sneg-odjuga press. Nekateri so se leta in leta borili točno za to, kar imamo danes združeni v samostojni Sloveniji - ločene proslave. Po tolikih letih samostojnosti ponovno dajemo denar za “nerazvite”. Ampak to mora biti neka šala. Zdaj so tudi na severu. Jugoslavija ni razpadla zaradi zunanjih sovražnikov, ampak zaradi notranjih sovražnic. Bilo jih je sedem. Gornjegrajčanka: “Tebe pa Bog ljubi, ko te tako dolgo pusti tlačiti Zemljo.” Ljubenec: “Ne, ne mara me. Ker ve, kakšna zgaga sem, me noče poklicati k sebi.” V življenju ste uspeli, če ste umrli v visoki starosti brez zdravniške pomoči. Žena možu: “Ali bova v večnosti tudi skupaj?” Mož: “Aže nisva?” Za Eskime je v peklu kot v nebesih. r !» Cvetke to koprivi S TERENA V PRAKSO NA OBČINO Majda Podkrižnik, nazorska županja: »Tile predelani avti so zakon! Z zvočniki, ki jih ima, bi morali opremiti sejno sobo. Če bi kateri svetnik predolgo govoril, bi ga lahko na to opozorili s kakšnim neznosnim zvokom ali pa vsaj preglasili z dobrim glasbenim komadom.« OBJEM RAZUMEVANJA Lado Bizovičar, gledališki igralec v monokomediji Fotr (desno): »Prvič te vidim. Ne vem, kdo si. Toda če boš fotr, imaš moje sočutje. Čestitam, stari! Zdrž! Najhujš je na začetku, polje sam mal hujš. Pol se pa umiri inje konstantno hudo, zelo hudo.« BITI ŠTUDENT JE »IN« Miki Bubulj, komik: »Čuj, Radenko, a si ti študent?« Radenko Tešanovič, predsednik KZSŠ: »Sem, zakaj vprašaš « Miki: »Zato ker sem jaz tudi bil. Biti študentje danes »in«, vsaj do januarja. Oktober je bil zakon, sami žuri, november tudi, brucova-nja, žuri. December je itak bomba, saj veš, veseli december, pa žuri, silvestrovanje. Januarja, ko so se začeli izpiti, sem se pa izpisal in sem šel rajši za komika.« Ba rKaziuytd z numi MESARSKA SEKIRA ZDRAVNIK ZA SEČILA NEMŠKI KEMIK CARL INKOVSKI VLADAR NEMŠKA REKA (ORIG.) ALKALOID V KAVI VOLICEK KRAJ OB SOČI KATHY IRELAND PESNIK GRAFE- NAUER ŽLAHTNI PLIN ČASTITLJIV MOŽ (EKSPR.) DODATEK OVOJ, OVITEK STARO- EGIPTOVSKI VLADAR PEŠČENA PUŠČAVA SKLADIŠČE NOBILE UMBERTO OPISALI TOLMAČENJE SVETIH PODOB DIRIGENT ANTON OVERO- VATEU PODPISOV VRH V ZAHODNEM DELU JUUJCEV POŽREŠNEŽ (STAR.) OBOK (KNJIŽ.) ZAHODNO- AFRIŠKA DRŽAVA NAGON 30G. AMERIŠKA HOKBSKA LIGA POKRAJINA V SEVERNI ITAUJI MOLIBDEN ODRASLA STARORIM-ŽUŽELKA SKI ZGODOVINAR ROMUNSKI DENAR JAMA ZA STROJENJE KOŽ DELAVEC V KOVINSKI INDUSTRIJI MINI SLOVARČEK BOSCH - Carl, nemški kemik EMILIJA - italijanska pokrajina HITRA SMUČAR- SKA DISCIPLINA IZDELOVAL KA PREDM IZŽGANE GLINE PLENILSKA MORSKA RIBA PRIPOMOČEK PRI TEHTANJU ! MAJHNA VEŽA ŠTETJE ZA ENAKO VOTEL PREDMET POMOR- ŠČAK PEGAMA AMERIŠKA IGRALKA LINDA PESNIK GRUDEN avtor RINA TAJNŠEK DRAG KAMEN GLAVNO MESTO GRČUE STROJNI ELEMENT BROM PODOLGO VATA ŽIVAL POTEK ČLOVE- KOVEGA ŽIVLJENJA OVRATNA RUTA Želimo vam vesele praznike in srečna novo leto 20111 * Delovni čas: S" - 19“, sobola: 8'”’ - 12°" Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! Napovednik dogodkov Petek, 24. december ob 20.00. Pri penzionu Na razpotju, Logarska dolina Uprizoritev živih jaslic Sobota, 25. december ob 17.00 in ob 18.30. Dol-Suha - v bližini gostišča Atelšek Žive jaslice ob 18.00. Pri penzionu Na razpotju, Logarska dolina Uprizoritev živih jaslic ob 19.00. Cerkev sv. Lovrenca v Lučah Božični koncert Nedelja, 26. december ob 14.00. Cerkev sv. Martina Šmartno ob Dreti Božični koncert ob 15.00. Kulturni dom Radmirje Božično-novoletni koncert ŽePZ Jutro ob 17.00. Logarska dolina 14. božično-novoletni koncert na snegu ob 17.00 in ob 18.30. Dol-Suha-v bližini gostišča Atelšek Žive jaslice ob 19.00. Kulturno dom Mozirje Igra s petjem Mozirske jaslice Ponedeljek, 27. december ob 18.00. Pred Občino Luče Koncert moške cappela vokalne skupine Pushiuschtae Torek, 28. december ob 17.00. Kulturni dom Luče Delavnica filcanja Sreda, 29. december ob 17.00. Kulturni dom Luče Delavnica aranžiranja in zavijanja daril ob 18.00. Cerkev sv. Jurija Mozirje Koncert Majde Petan Petek, 31. december od 8.00 do 12.00. Bohačevtoplar, Nazarje Kmečka tržnica (obratuje namesto 1.1.2011) od 22.00 dalje. Mozirski trg Silvestrovanje z ansamblom Zaka' pa ne ŽIVAH - PRODAM Prodam bikca, sr pasme, starega 1 teden; gsm 041 /835-658. Prodam bikca simentalca, 160 kg, 540 eur ter bikca sivca, 150 kg, 400 eur; gsm 051/423-440. Prodam telička sivca, starega 14 dni; gsm 041/986-125. Prodam 10 dni staro teličko limuzin; gsm 041/324-438. Prodam teličko sivko, staro 20 dni, po ugodni ceni; gsm 041/299-928. Prodam odojke, prašiče, teleta za nadalje njo rejo ali zakol, ugodno, dostava; gsm 041/637-241. Prodam prašiče za zakol ali nadaljnjo rejo. Prašiče lahko tudi dostavimo. Gsm 041/561-893. Prodam prašiče od 25 do 140 kg, možna dostava; gsm 041/354-805. Prodam 3 pare rac, ugodno; gsm 031/622-815. Prodam čistokrvnega ajaškega malamu-ta, star je 8 tednov, cepljen in razglisten; gsm 031/331416. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopita-nje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam neškropljena jabolka za ozimnico in naravni jabolčni sok ter novo pasjo utico; gsm 041/216-648. Prodam domači med; gsm 031/683-980. Zelo ugodno prodam steklo-keramično kuhalno ploščo s senzorskim upravljanjem (nerabljeno, 350 eur), 041/783-431. Ugodno prodam otroške smuči, 115 cm in pancarje; gsm 041 /783-528. Prodam nakladalno prikolico sip, 19 m3 in seno v kockah; tel. 03/584-52-61. Prodam elektronskondigitalne tehtnice 30 kg, 100 kg, novo, ugodno; gsm 031/202-859. Prodam pasjo utico, lepo izdelano, izolirano, krito s tegulo; tel. 584-34-97. DRUGO - KUPIM Kupim star color tv (po možnosti lesen okvir); gsm 041/541-698. DRUGO - PODARIM Brezplačno oddam par gajbic neškro-pljeno pridelanih jabolk bobovca; gsm 040/145-696. VOZILA IN OPREMA Prodam fiat punto 55, letnik 1994, reg. do marca 2011, prevož. 135.000 km; gsm 041/371-976. NEPREMIČNINE Stanovanje v Nazarjah oddam v najem; gsm 070/813-575. OSEBNI STIKI Moški, 70 let, želi spoznati primerno žensko za novo leto, imam svojo hišo; gsm 070/712-414. MORDA STE ISKALI PRAV TO PIROTEHNIKA: rakete, ognjemeti, fontane, signalne pištole... Tel. 03/583-36-26. PTP DIANA d.o.o., Obrtniška ul. 8, Nazarje. STE ŽE PREKLOPILI NA DIGITALNO? Prodajamo in montiramo vse, kar rabite za preklop na digitalno tv, DVB-T. Montiramo tudi Total TV. Antene Cerar k.d., Podvolovljek 29,3334 Luče, gsm 041 /208-968. KAJ NOVEGA, ČUDOVITEGA BI PODARIL NAJDRAŽJIM? Ne morete zgrešiti! Darilni boni Solni tempelj! Gsm 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brleč Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV-POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. SKI BORD SERVIS TEVČ Novo! Brušenje robnikov s strojem, za svetovni pokal, robnik drži celo sezono. Prodaja rabljene in nove smučarske opreme. Posredništvo za Ficher. Tel. 041/529-063. Vinko Tevč s.p.,Praprotnikova 6, Mozirje. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEUE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. B/S/H/ Srečno 2011 Poslovanje z vizijo, z okoljem v mislih, s človekom v središču. Našim sodelavcem, njihovim družinam, poslovnim partnerjem in vsem ostalim bralcem želimo vesele praznike in srečno novo leto 2011. Letos bomo namesto nakupa poslovnih daril sredstva namenili v dobrodelne namene in 40 otrokom omogočili petdnevne zimske počitnice. BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP Savinjske novice št. 51,24. december 2010 Celje - skladišče D-Per 7/2010 5000025719,51 pp * ^ W"' ML ar I 7 5 g N » g! i H i.