Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 3. SEPTEMBRA 1964 LETO XVI. — Štev. 35 Cena 20 din POMURSKI V E S T N I K IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 43. TEL. 21-383 Ob predlogu sprememb v statutu ZKJ Samostojnejše in ustvarjalno delovanje komunistov Pred dnevi je izšel predlog sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije. Ker je že bilo ob sklicanju kongresa ZKJ objavljeno, da se bodo na tem najvišjem forumu obravnavale tudi spremembe statuta, so v osnovnih organizacijah le dalj časa pričakovali predlog sprememb in to z veliko pozornostjo. To pričakovanje je popolnoma razumljivo, saj so osnovne organizacije v zadnjih letih razvile vrsto oblik svojega delovanja, pojavljala se je potreba po čim samostojnejšem delovanju komunistov in ustvarjalnem obravnavanju določenih političnih vprašanj, ob tem pa tudi zavest o večji odgovornosti komunistov za reševanje vrste družbenih vprašanj v skladu s stališči in politiko Zveze komunistov. Zato so bila pričakovanja predvsem v tem, da se vse novo, kar se je pojavilo v zadnjem obdobju, tudi uzakoni in da se temeljni akt tudi prilagodi tem spremembam. Predlog je pripravila posebna komisija, ki je bila formirana v te namene, obravnaval ga je tudi izvršni komite CK ZKJ, sedaj pa bodo o tem predlogu morale spregovoriti tudi osnovne organizacije, o njem bo moral razmisliti tudi sleherni komunist. Komisija je v svoji obrazložitvi tudi priporočila širšo razpravo preko časopisov in drugih sredstev javnega obveščanja. Pred Zvezo komunistov je torej zelo široka razprava o vrsti vprašanj, ki pa bo morala zajeti slehernega člana. Katere so tiste bistvene spremembe, ki jih prinaša predlog? Težko bi bilo v kratkem sestavku zajeti vse. Predvsem je potrebno poudariti, da predlog na več mestih poudarja kar najsamostojnejše delovanje komunistov in njihovo ustvarjalno obravna- vanje političnih vprašanj ter njihovo družbeno odgovornost za uresničevanje stališč in politike Zveze. Prav tako je poudarjena tudi samostojnost in odgovornost osnovnih org., zlasti še organiz. in organov Zveze v občini. Posebno pozornost vzbuja večji poudarek izmenjavi mnenj in izkušenj Zveze komunistov v občini. Po tem predlogu naj bodo vodstva in organizacije obvezne, da se med seboj obveščajo o svojih stališčih. Ta sprememba je izredno pomembna in vnaša v delovanje organizacij nekaj novega in to pozitivno novega. Že doslej je bilo večkrat čutiti, da so osnovne organizacije preveč zaprte v svoj krog, posebno tiste v delovnih organizacijah. S tem, da pa komunisti ene osnovne organizacije ne bodo čutili odgovornosti za svoje delo samo pred tovariši v tej organizaciji, ampak bo o njihovem delu, kakor delu njihove organizacije razpravljali tudi v drugih organizacijah, se bo brez dvoma povečala tudi odgovornost do dela, z obveščanjem o stališčih pa se bo okrepila tudi enotnost do raznih družbenih in političnih problemov. V predlogu je tudi posebej poudarjena javnost dela v Zvezi komunistov in verjetno bo v naših osnovnih organizacijah potrebno temu problemu posvetiti še posebno pozornost. Več sprememb je tudi glede organizacijskih določb. Vsekakor je sprememb še več, ki jih bo potrebno temeljito proučiti. Občinski komiteji Zveze komunistov v Pomurju so že začeli pripravljati širše razprave o predlaganih spremembah. Te razprave bodo zajele ne samo zgolj predloge, temveč tudi dosedanje delo osnovnih organizacij in izhajajoč iz tega bo možno tudi ugotavljati, ali bo potrebno predlagati še katere spremembe. Š. B. NA DANAŠNJI SEJI OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS Razprava o spremembah v statutu ZKJ Za danes popoldne je sklicana seja občinskega komiteja ZKS M. Sobota. Člani komiteja bodo razpravljali predvsem o predlaganih spremembah in dopolnitvah v statutu ZKJ ter o tem, kako bodo v občini potekale te razprave med komunisti v osnovnih organizacijah. Za jutri sta sklicana tudi dva sestanka s sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov. Na teh sestankih bodo govorili o načinih in vsebini razprav o spremembah in dopolnitvah v statutu ZKJ. Na občinskem komiteju namreč menijo, da osnovne organizacije in komunisti naj ne bi razpravljali zgolj o predlaganih spremembah, temveč o delu osnovne organizacije, o tem, kako so se komunisti uveljavili v družbeno političnem življenju ter kako bodo vplivale predlagane spremembe na delo v bodoče. To so prve razprave v Pomurju o predlogu sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije. TRIDESETA OBLETNICA LJUDSKE PRAVICE Na zadnji seji IO občinskega odbora SZDL Lendava so med drugim govorili tudi o praznovanju 30. obletnice Ljudske pravice. Osrednjo proslavo pripravlja poseben republiški odbor. Manjše proslave, v okviru republiškega praznovanja pa bodo tudi v Lendavi in Veliki Polani. Letos so travniki dali obilo trave DELOVNE ORGANIZACIJE RADGONSKE OBČINE V PRVEM POLLETJU Kolektivi razpolagajo z večjimi sredstvi Podjetja radgonske občine so v prvem polletju letos dosegla 43 odst. brutoprodukta predvidenega z letnim planom. V enakem razmerju pa je bil dosežen tudi narodni dohodek, ki je v industriji večji od doseženega v lanskem prvem polletju za 63 odst. Nekatere ugodnosti v delitvi dohodka so tudi v radgonski občini vplivale na to, da je bil dosežen sorazmerno visok čisti dohodek v gospodarskih organizacijah, ki bo verjetno stimulativno vplival na še večjo produktivnost. Glede na zaostrene kriterije pri investicijah, plan teh tudi do konca leta ne bo realiziran. Doslej je bilo za investicije potrošenih 507 milijonov dinarjev in to za dokončno izgradnjo najnujnejših objektov oziroma za opremo. Letos so v radgonskih podjetjih zaposlili okrog 200 ljudi več kot jih je bilo zaposlenih v lanskem letu in to največ v industrijskem podjetju ELRAD ter v gradbenem podjetju. Nesorazmerno nizko s planskimi postavkami pa je bil v prvem polletju realiziran izvoz, pri katerem so dosegli zadovoljiv rezultat edino v Zdravilišču Radenci, dočim na pr. kombinat verjetno ne bo mogel izvoziti predvidenih količin bekonov ker jih ni, pri Elradu pa otežkoča izvoz predvsem pomanjkanje neka- terih reprodukcijskih materialov. V obratu Mesoizdelki so prav tako zabeležili občutno pomanjkanje živine, nimajo pa tudi dovolj hladilnih naprav doma kot tudi za prevoz mesa. Kljub temu, da je bil v trgovini zabeležen izredno lep promet, pa so v prvem polletju ugotavljali pomanjkanje mopedov in nekaterih tehničnih predmetov za gospodinjstvo kot so hladilniki, električni štedilniki in podobno. OTVORITEV ASFALTNE CESTE PRETEKLO NEDELJO Pridobitev za apaško dolino Za Apače in okoliške kraje je bila pretekla nedelja dogodek, saj so slovesno predali svojemu namenu asfaltirano cesto od Podgrada do Črncev. Na prostranem trgu v Apačah se je zbralo dopoldne blizu tisoč ljudi, ki so nestrpno pričakovali, da se za ovinkom prikaže kolona avtomobilov, katera se je malo pred deseto uro ustavila pred simboličnim trakom. Predsednik krajevne skupnosti v Apačah Jurij Žagar je pozdravil številne goste ter izrazil željo prebivalstva vse apaške doline, naj bi kaj kmalu potekel asfaltni trak od Črncev do Cmureka in tako odprl apaški dolini okno v svet. Omenil je, da je investicija za dosedanjo cesto v znesku 86 milijonov odraz prizadevanj širše družbene skupnosti kot vseh prebivalcev v vaseh ob tej cesti. Sekretar občinskega komiteja ZKS v Radgoni Milan Koren je za tem v svojem govoru orisal nekatere dogodke v apaški dolini, ki je bila v preteklosti izpostavljena velikim preizkušnjam, toda v ljudeh je rastla narodna zavest, kar izpričujejo dogodki maja 1934, ko so napredno usmerjeni Slovenci v takrat sicer močno nemškutarski apaški dolini onesposobili ak- cije nacistov, ki so hoteli že takrat zagospodariti nad temi kraji. Predvsem pomembno pa je — je dejal tov. Koren — da so podobne akcije nastale iz resnične zavesti in prepričanja o narodni pripadnosti. Po osvoboditvi je morala apaška dolina premagovati številne težave, podobno kot delovni ljudje po vsej naši domovini in v premagovanju teh težav so rastla nova spoznanja, ki so bogatila našega človeka in ga vzpodbujala k večji in vsestranski aktivnosti, ki pa mora v obravnavanju posameznih, za občana pomembnih vprašanjih, zajeti še vse širši krog ljudi, kar je tudi naloga vsakdanjega dela Zveze komunistov in Socialistične zveze. Iz teh prizadevanj naj se razvije kritičen odnos do vsega, kar se okrog nas dogaja, kajti le tako bo mogoče uveljaviti demokratičnost in le tako bo iz dneva v dan manj nepravilnosti. Na otvoritveni slavnosti sta sodelovala tudi gasilski oktet in godba na pihala. Slavnost v Apačah pa je dosegla višek, ko je predsednica občinske skupščine Marija Levarjeva prerezala trak in zaželela vsem uporabnikom te ceste prijetno vožnjo. VREME Nekako od 3. do 6. ter 11. in 12. septembra lepo vreme. V ostalem nestalno s pogostimi padavinami, zlasti okrog 2. in 7. septembra, obenem hladneje. Dr. V. M. Nenavadno: jesen je pred vrati, ob jabolku pa se je pojavil cvet PRED DANAŠNJIM POSVETOVANJEM V M. SOBOTI: Ali bo do setve vse pripravljeno? Minulo soboto je bilo v M. Soboti v prostorih sejne sobe občinske skupščine posvetovanje predstavnikov kmetijskih organizacij, katerega so se udeležili tudi predstavniki političnih forumov, poslovnega združenja in nekateri člani predelovalne industrije. Navzoči so bili mnenja, da brez prisotnosti nekaterih predstavnikov kmetijskih organizacij raje ne bi razpravljali o zadevi, ki je tako pomembna za vse kmetijske organizacije. Na osnovi nekaterih predračunov za ceno semenski pšenici in ker so nekateri menili, da je stvar aktualna, se je razvila pestra diskusija o jesenski setvi. Podobno posvetovanje bo danes. Za jesensko setev so priprave v polnem teku. Preskrbljena so umetna gnojila, ki jih je v prejšnjih letih tu in tam primanjkovalo. Očiščenega semena je po sedanjih podat- kih še malo, saj znaša skupna količina od priznanih semen le 30 odstotkov. Vse drugo je pripravljeno, samo semensko blago je v letošnjem letu spotika, ki zavira nemoten potek dela. Semena bo po predvidevanjih na našem področju dovolj, samo to seme še ni pripravljeno, ker so še dela s šiščenjem v polnem teku. Letos je pridelek zelo različen, tako po količini, kakor po hl teži, zato je odstotek izgub pri čiščenju večji, kot v prejšnjih letih. Plani za jesensko setev so razveseljivi. Sedaj je težava v tem, ker zadruge ne morejo sklepati pogodb s kmetovalci prej, dokler ne vedo cene. Zadruge ne bi rade šle v riziko z zamenjavo 1:1,3, ker pri tem ne bodo krile svojih stroškov, če bo cena semena previsoka. Vsi ti problemi, na terenu povzročajo zaskrbljenost med proizvajalci in negotovost, če bodo letos dobili seme pravočasno. vam priporoča kolektiv trgovskega podjetja prekmurski magazin murska sobota VELIKA IZBIRA moških, ženskih in otroških pletenin, srajc, perila in usnjenih torbic — stalno na zalogi po najugodnejših cenah — V POSLOVALNICI »TEKSTIL« TOMBOLA V NEDELJO, 6. SEPTEMBRA OB 14. uri na SOBOŠKEM SEJMIŠČU VELIKA TRADICIONALNA Nogometnega kluba »SOBOTA« Cena TOMBOLSKI KARTI 200 din Glavni dobitek 1.000000 din Vrednost ostalih 19 dobitkov: NADALJNJI MILIJON DINARJEV Za jedila in pijače preskrbljeno! Vozni redi avtobusov in vlakov prilagojeni zaključku tombole. OD TEDNA DO TEDNA Hruščov na Češkoslovaškem Sovjetska partijsko-vladna delegacija, ki jo vodi prvi sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze in predsednik vlade Nikita Hruščov se že par dni mudi na Češkoslovaškem. V teh dneh na Slovaškem namreč proslavljajo 20-letnico vstaje, ki se je začela v Banjski Bistrici. Na svečani proslavi je govoril tudi Hruščov. Sestali sta se že tudi obe državni delegaciji in v razgovorih obravnavali predvsem vprašanje razširitve in poglobitve sodelovanja med obema državama in obema partijama. Na programu razgo- vorov je tudi izmenjava stališč o vseh vprašanjih današnje mednarodne politične situacije s posebnim poudarkom na nemškem vprašanju. Ena izmed tem razgovorov v Pragi je tudi situacija v mednarodnem delavskem gibanju, ki sta jo povzročili razbijaška diplomatska politika in dejavnost KP Kitajske. Danes popoldne bodo z razgovori nadaljevali, za jutri pa predvidevajo podpis skupnega sporočila o obisku in razgovorih. Hruščov bo v soboto odpotoval s Češkoslovaške. Johnson demokratski kandidat Prejšnji teden je tudi druga največja politična stranka v ZDA končala s konvencijo. Demokrati so kakor je bilo pričakovati za svojega kandidata na predsedniških volitvah izvolili sedanjega predsednika ZDA Johnsona, za njegovega namestnika pa Humphreya. S tem nekako prihaja volilna kampanja v ZDA polagoma v zenit, vendar pa se ugotavlja, da Goldwater, kandidat republikanske stranke, s svojim ekstremizmom ne uspeva ravno najbolje in je v njegovih izjavah v zadnjem času opaziti tudi nekatera bolj omiljena stališča. Nasprotno pa je demokratska stranka s svojim volilnim programom začrtala politiko treznejšega realizma in napredne politične smeri in celo v uvodnih nastopih označila kot svoj največji uspeh sklenitev moskovskega sporazuma in se na osnovi tega zavzela tudi za nadaljnje pomirjanje na svetu. Končno besedo pa bodo izrekli volivci 3. novembra, pravzaprav polovica ameriških volivcev, kajti ena polovica se jih že po tradiciji ne udeleži volitev. Čombejeva najemniška vojska Kongo je čedalje bolj v ospredju zanimanja afriških držav in tudi drugod po svetu. Na bojiščih se je začela posredno zbirati celotna afriška reakcija od Južnoafriške unije do Rodezije s težnjo, da bi ohranila Čombeja in s tem tudi kolonializem. Cim so Združene države Amerike in Belgija širokogrudno priskočile na pomoč Čombeju, je bilo jasno znamenje, da si lahko za denar, ki ga dobiva od teh držav, začne najemati odslužene vojake, ki so si svoj kruh iskali po vseh bojiščih od Indokine, do Alžirije in Katange. Sicer pa so to Čombejevi stari znanci. Čombe je pred dnevi zatrjeval, da ga svet ne razume pravilno, kajti to ni zunanja intervencija in niso plačanci, ker je on predsednik zakonite vlade in so najemniki vključeni v redno kongoansko armado. Toda voditelji afriških držav drugače mislijo. Predvsem se očitno nočejo sprijazniti z mislijo, da je Čombe predsednik zakonite vlade ker jim je vse preveč pred očmi še njegova preteklost, drugič pa vedo, da je bil Čombe za predsednika vlade postavljen že zunaj in da ga ni izvolilo ljudstvo Konga. Čombejeva armada, ki se je tako okrepila z ameriškim orožjem in najemniki, je tudi začela dosegati uspehe. Zavzela je Albertvill, večje mesto, ki so ga že dva meseca imeli v rokah uporniki in tudi drugod začela potiskati upornike iz zavzetih krajev. Za Ciper še ni rešitve Tudi diplomaciji še ni uspelo najti rešitve za Ciper. Predsednik Makarios je v teh dneh obiskah tudi ZAR in se razgovarjal z Naserjem, ki je po tem obisku izjavil, da tudi Ciper ni izjema, ker načelo samoodločbe priznava ves svet. Prav to načelo pa je Cipru odvzeto, kar je pokazala tudi konferenca v Ženevi, ki se je v ponedeljek praktično končala brez uspeha. Na to konferenco Ciper ni bil povabljen, kar kaže, da se spet skuša rešiti problem mimo Cipra. Ženevska pogajanja, ki so bila na pobudo OZN, niso uspela, ker so zahodne države vztrajale na tem, da se najde rešitev na podlagi »atlantske skupnosti«. Najprej je odpotoval turški delegat, nato še britanski z opazovalcem ZDA, V JUŽNEM VIETNAMU ŠE NADALJE NEMIRI V Južnem Vietnamu se nadaljujejo demonstracije proti vladi. Demonstranti energično zahtevajo, da se Nguen Kan umakne s političnega položaja. Kan je najprej odstopil s položaja predsednika države, nato so formirali triumvirat, v katerem je zopet bil, s čimer pa Vietnamci niso zadovoljni, zato je prevzel vlado Oanh, ki je bil v Kanovi vladi podpredsednik, toda v zadnjih dneh je slišati, da bo Kan zopet prevzel vodstvo države. To je izjavil ameriški veleposlanik Taylor, ki je obiskal Kana v gorskem mestecu Dalatu, 320 km od Sajgona, kamor se je Kan umaknil. Demonstracije proti Kanu se nadaljujejo. tako da je grški delegat ostal sam. Ciprsko javnost je v zadnjem času močno vznemirilo prisostvo ameriškega VI. ladjevja. To označujejo kot mirno blokado, s katero hočejo ZDA preprečiti pošiljke orožja na Ciper. Posebno močno je zahodne kroge vznemirila in razjezila Makariosova zahteva po demilitarizaciji otoka. Britanski krogi odklanjajo vsako misel na ukinitev britanskih oporišč na Cipru. London v zadnjem času postaja spet živahno središče v zvezi s Ciprom. Nobena skrivnost ni več, da pripravljajo nov načrt za rešitev krize. KONFERENCA O MIROLJUBNI UPORABI ATOMSKE ENERGIJE V ponedeljek se je začela v Ženevi III. konferenca o miroljubni uporabi atomske energije, ki se je udeležujejo predstavniki 71 držav in petih mednarodnih organizacij. Konferenco je organizirala OZN. Na začetku konference so prebrali tudi poslanice več šefov držav. Generalni sekretar OZN U Tant je v pozdravu udeležencem dejal, da od takrat, ko so izdelali prve atomske bombe, postaja z vsakim dnem jasnejše, kakšna norost je vojna in kakšne bi bile žrtve v atomski vojni. Hruščov izraža v svoji poslanici željo, da bi konferenca prispevala k mednarodnemu tehničnemu sodelovanju, predsednik ZDA Johnson pa poudarja, da atom danes spoznavamo predvsem kot vir energije. SVET ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE PRI OBČINSKI SKUPŠČINI V RADGONI: Ali je podražitev res edini izhod? Polletna realizacija v radgonskem gostinskem podjetju kaže precej slabo sliko: »Radgonska klet« in še nekateri obrati tega podjetja izkazujejo slab finančni rezul- tat. Zato so člani sveta za družbeni plan in finance na nedavni seji upravičeno spraševali, kje so vzroki za tako slabo gospodarjenje. Res je, da na primer klet ne more zabeležiti izrednega finančne- ga uspeha, ker ima neprimerne prostore, poleg tega pa tudi zelo skromno reklamo na parkirnem prostoru pred avtobusno postajo, ki ji ne bi škodovalo, če bi imela napis tudi v katerem od tujih jezikov. Vzrok za neprimerno finančno realizacijo pa je po mnenju sveta tudi v tem, ker v podjetju doslej še niso uvedli takšnega sistema nagrajeva- nja, ki bi vsakega posameznika stimulirala za povečanje prometa. Nemogoče je, da ustvarja dobiček na pr. bife na avtobusni postaji ter ga »deli« z obratom klet, ki je v deficitu. Kot v vseh manjših gostinskih podjetjih, ki nimajo ves dan enako močnega prometa, pa se postavlja tudi v radgonskem gostinskem podjetju vprašanje ali je zaposleno osebje vseh osem ur polno zaposleno. Nagrajevanje po učinku bi spravilo z dnevnega reda tudi to vprašanje. Glede na slabo finančno stanje pa se v gostinskem podjetju v Radgoni tolažijo s tem, da bodo svoje finance popravili s podražitvijo svojih uslug, ki pa zavzemajo že doslej po mnenju radgončanov in gostov eno prvih mest v naši republiki. Seja skupščine Gornja Radgona V ponedeljek dopoldne je občinska skupščina v Radgoni obravnavala gibanje gospodarstva v prvem polletju letos. V večini podjetij so bili doseženi ugodni proizvodni in finančni rezultati, dočim v kmetijstvu zaradi neugodnega vremena pred žetvijo niso zabeležili tolikšnih hektarskih donosov kot so predvidevali. Na kombinatu je znašal pridelek pšenice povprečno 31 q, v kooperaciji pa 25 q. Kaže pa, da bo letos izreden pridelek koruze. Na seji sta bila prisotna tudi zvezna poslanca Ivan Ros in Miro Zupančič. Med počitnicami so se šolarji razkropili širom po Jugoslaviji. Sedaj se spet vračajo v šolske klopi. Taborniki (na sliki) so bili na tečaju v Bohinju. ZA OBČINSKI PRAZNIK NOVE ŠOLE Šolsko poslopje tretje osemletke v Murski Soboti je dograjeno. Kot v drugih šolah, se bo tudi v tej začel pouk 5. septembra. Otvoritev novega šolskega poslopja pa bo med praznovanjem praznika občine Murska Sobota, 17. oktobra. Dan pozneje pa bo otvoritev šole v Pertoči. SEJA SVETA ZA ŠOLSTVO Na včerajšnji seji sveta za šolstvo občinske skupščine M. Sobota so med drugim razpravljali o pomanjkanju učiteljskega kadra v soboški občini. Z odhodom mnogih učiteljev iz prosvetne službe ali pa na šole v druge občine je nastala vrzel, ki bi se dala nekako izpopolniti, če bi dijake petega letnika učiteljišča v M. Soboti namestili na nezasedena delovna mesta. ASFALTIRALI BODO CESTO Dela na Titovi cesti v M. Soboti že nekaj časa stojijo. Da bi zvedeli nekaj več o tem, podjetje v Murski Soboti, smo se obrnili na Komunalno kjer so nas seznanili, da bodo z asfaltiranjem ceste pričeli v najkrajšem času. Stanje na Titovi cesti z makadamsko podlago je bilo zadnje čase res neznosno. V deževnem vremenu je bilo na cesti blato, ko pa se posuši, se dvigajo nad cesto oblaki prahu. Ta dela se morajo pričeti, ker drugače bo na Titovi cesti še naprej vladal nered, ki se močno odraža v vsakdanjem življenju prebivalcev Murske Sobote. IZ LENDAVSKE OBČINE : Večje sodelovanje z Madžarsko Že več let nazaj so odhajale delegacije strokovnih organizacij in skupine kulturnikov iz lendavske občine v sosednje kraje Madžarske. Po navadi so bili to bolj izleti kot uradni obiski. Nekajkrat so jim sorodne organizacije onstran meje obiske tudi vrnile. Toda, do letos je bila iniciativa takih izletov vedno na naši strani. Z letošnjim letom pa se je zanimanje Madžarov za obrobne jugoslovanske kraje in organizacije v le-teh povečalo. Pred kratkim so kulturniki iz Lovasi predlagali izmenjavo folklornih skupin. V Lendavi se s predlogom strinjajo in obenem želijo, da bi podobne izmenjave kulturnih delavcev in narodnih ansamblov postale tradicionalne. Madžarski ansambel s programom narodnih pesmi in plesov bo gostoval petega in šestega septembra v Lendavi in Dobrovniku. Ponudba o izmenjavi delegacij občinskih organizacij Rdečega križa pa je prispela iz kraja Lenti. Krajevna organizacija RK Lenti se zanima za delo jugoslovanskega RK, še posebej pa za delovanje te organizacije v Lendavski občini. Po predlogu madžarskega RK bi naj izmenjali štiričlanski delegaciji. Nedvomno je, da bodo take izmenjave strokovnjakov in družbenopolitičnih delavcev mnogo koristile dobrim sosedskim odnosom. J. Šabjan OB LETOŠNJEM DESETEM JUBILEJNEM VINSKEM SEJMU V LJUBLJANI: Blišč in beda naših vin Deseti in hkrati jubilejni vinski sejem v Ljubljani je spet odprt. Mednarodna degustacijska komisija je ocenila čez 1100 vzorcev vin iz dežel vseh kontinentov, ter podelila kolajne tudi našim proizvajalcem vina: kombinat Ljutomer je prejel 12 zlatih in 4 srebrne kolajne, kombinat Radgona 3 zlate in 4 srebrne ter VG Kapela 1 zlato in 1 srebrno kolajno, kar predstavlja vsekakor uspeh za naše vinogradnike. Ne le za letošnjega, marveč za vse vinske sejme je značilno, da vzbujajo v javnosti veliko pozornost, ki se odraža tudi v samem obisku. Letos so že prvi dan po otvoritvi zabeležili okrog 15 tisoč obiskovalcev. Ali vleče ljudi na sejem zgolj atraktivnost te prireditve, ali morda želja, da popijejo kakšen kozarček pristnega vinčka? Sodbe o tem ni mogoče izreči, ker bi bila preveč tvegana. Zakaj? O KRITERIJIH Prvič poznavalci razmer sodijo, da bi moral imeti proizvajalec na razpolago najmanj 100 hl vina, katerega vzorec predloži komisiji v oceno. Če proizvajalci to načelo upoštevajo, ni znano, saj doslej še nihče ni poskušal uvesti kakršne koli kontrole. Drugič: nihče ne ugotavlja iz katerega letnika izvira predloženi vzorec, zato se lahko zgodi, da zasluži vzorec nekega izrednega letnika, vzet iz arhiva, kolajno povprečno zelo slabemu pridelku drugega letnika. Taki poskusi so znani. Skratka: kriteriji za privolitev, da neki proizvajalec lahko »zasluži« kolajne so-taki, da niti v najmanjši meri ne zagotavljajo, da bi potrošnik naših vin lahko verjel številnim kolajnam, ki se bohotijo na etiketah vstekleni- čenih vin vseh sort in zvenečih imen, ki pa so bila že od nekdaj za potrošnika vendarle pojem kvalitete. Ta resnica verjetno vpliva tudi na to, da vinski sejem nima nobenega neposrednega komercialnega učinka, kajti eno je parada, ki ji pravimo oficielno vinski sejem, druga pa je prodaja vin. ZAKAJ NE KREDITIRATI ZALOGE? Med proizvajalci vin so nekateri tudi mnenja, da bi moral biti vinski sejem v spomladanskih mesecih, češ, tako ali drugače pridobljene kolajne bi omogočile vinu iz prejšnjega leta boljšo ceno Seveda pa bi bilo veliko koristneje in kvaliteti vina v korist, če bi ga proizvajalec lahko zadržal v svoji kleti vsaj dve leti, da bi dozorelo. Ker pa v naših pogojih kreditiranja ni možnosti za najemanje kreditov za zaloge se vsak proizvajalec potrudi, da svoje zaloge vina čimprej proda. VRSTA PREDLOGOV ZA IZBOLJŠANJE RAZMER Nerazumljivo je naslednje dejstvo: v naši državi imamo ogromne količine vin. predvsem na jugu, ki predstavljajo resen problem za celotno vinsko proizvodnjo istočasno pa s požlahtnjevanjem slabih vin poskušamo napolniti tržišče s tipiziranimi vini, ki so nekakšna vinska konfekcija in ki nosijo renomirana imena, zato pa pijemo burgundca, ki ni burgundec, silvanca, ki ni silvanec itd. Ali ne bi bilo bolje prodajati nekoliko manj, pa res tisto, kar je zrastlo!? Kolikor je krilatica, da Slovenci popijemo trikrat več vina, kot ga pridelamo zajedljiva, toliko je tudi žalostno resnična. Vrsto let in črnila je že preteklo tudi ob razpravah o zakonu, ki bi zaščitil naša vina. Ljutomerčani so se potegovali tudi zato, da bi bil na pr. ljutomerski vinski okoliš zaradi tradicije in imena, ki ga ljutomerčan ima, zakonsko zaščiten, podobno bi bilo lahko z jeruzalemčanom in drugimi vinskimi rajoni oziroma vini. Toda vsi ti predlogi so brez odmeva in brez uspeha. Ali ne bi ob vsem tem vendarle trdili, da se vse leto razočarani potrošnik želi potešiti vsaj v delnem prepriča- nju, da bo na vinski razstavi popil kozarček pristnega in zato tolikšen naval v paviljone Gospodarskega razstavišča, kjer pa legenda o dobrem vinu potrošnika pogostokrat toliko prevzame, da konča svoj obisk na razstavi v prisilnem prenočišču. Brez pretiravanja ob zamotanem problemu naše vinske proizvodnje in poti do potrošnika je ocenjevanje in dodeljevanje kolajn podobno konjskim dirkam: teden dni pred dirkami konja neguj, ko pa bo konj dosegel na dirkah čas, boš z njim spet oral. Žal, je le ta konj v primeru vina naš potrošnik, ki sicer je tudi marmelado narejeno iz buč, toda požlahtnjeno z jagodami, kar sicer piše na embalaži, pri vinu pa je to še vedno skrivnost, zaklenjena s sedmimi ključi. JUŠ MAKOVEC Že od nekdaj so ljudski umetniki radi slikali prešerno veselje ob sodih. Toda ob raznih »odkritjih« se danes že sprašujemo: kaj je v njih? Resnici na ljubo pa je treba reči, da je pristno naravno vino danes težko dobiti. 2 POMURSKI VESTNIK. 3. sept. 1964 VODNA SKUPNOST ZA MELIORACIJO PREKMURJA Predvidene regulacije bodo opravljene Kljub objektivnim težavam, ki jih ima Vodna skupnost za melioracijo Prekmurja M. Sobota, je postavljeni program del za letošnje leto doslej zadovoljivo realiziran. Program investicijske dejavnosti postavljen v letnem planu v tišini 30 milijonov dinarjev, je bil do konca avgusta realiziran z 20 milijoni dinarjev. Največ sredstev namenjenih za investicijsko dejavnost, je bilo porabljenih za regulacijo Ledave severno od Murske Sobote. Ledava je bila regulirana v dolžini 1 km do vasi Bo- rejci. Na tej dolžini so izkopali 24 tisoč m³ zemlje, v nasip pa vgradili 22 tisoč m3 zemlje. Vrednost del, s katerimi so preprečene poplave vse do Borejec, znaša 16,5 milijonov dinarjev. V prihodnjem letu bo potrebno regulirati še Ledavo do Puževec v dolžini dveh kilometrov. Ta dela financira Vodna skupnost Drava — Mura iz Maribora v višini 70 odstotkov. Pravkar so pričeli tudi z urejevanjem razdivjanega odseka mejne Ledave v Pincih. Delo na tem odseku opravljata mursko-soboška vodna skupnost in madžarska vodna skupnost. Za ureditev Ledave na tem področju je zagotovljenih 8 milijonov zveznih, oziroma republiških sredstev. Kot kaže dosedanji potek investicijske dejavnosti, bo postavljeni plan do konca leta uresničen, če bodo sredstva tudi vnaprej redno dotekala. Tudi vzdrževalna dela dobro potekajo. Od predvidenih 24 milijonov dinarjev so doslej realizirali že 14 milijonov. Eno tretjino vseh sredstev za vzdrževalna dela so porabili na razbremenilniku Ledava — Mura, kjer so obnovili prepadni objekt — drčo. Za opravljena vzdrževalna dela na mejnem toku Ledave, izpod Lendave, so porabili 3 milijone dinarjev, obnovili pa so tudi odvodni jarek Sred. Bistrica — D. Bistrica v dolžini 650 m obnovili so potok Kopica v Kapci v dolžini 1,5 km, nadalje mejni jarek in potok ob sotočju s Kobiljskim potokom v dolžini dveh kilometrov. Doslej so obnovili tudi žitkovski potok in še vrsto manjših odvodnikov, propustov in zaklopk. Vzdrževalna dela potekajo v skladu s programom in tako bo tudi v prihodnje, če ne bo prišlo do zastoja v plačevanju vodnega prispevka. Vodna skupnost za melioracijo Prekmurja pa je z deli za tuje naročnike doslej ustvarila že za okrog 20 milijonov dinarjev dohodkov. Sredstva, ki jih dobi vodna skupnost z vodnim prispevkom vsekakor ne zadoščajo za obširna dela, zato bi bilo prav, da občani sami urejujejo manjše jarke, kot so to storili v Strehovcih, kjer vaščani sami urejajo odvodne jarke, vodna skupnost pa jim nudi strokovno pomoč. Vodni skupnosti primanjkuje lažja mehanizacija. Potrebovali bi manjši bager oziroma jarkač, kamione in traktorje. Te stroje si morajo izposojevati, zaradi tega pa mnogokrat pride do zastojev pri delu. V prihodnjem letu predvideva Vodna skupnost za melioracijo Prekmurja dograditev glavnih odvodnikov, seveda če bo na voljo dovolj sredstev. V tem primeru bi lahko pospešili reševanje teh nalog tako. da bi čimprej prišli na izvajanje melioracije, s tem pa bi bile odpravljene vse možnosti, da bi prišlo še do poplav. V izdelavi je že tudi idejni projekt za rešitev lendavskega vodnega vozlišča. Organi delavskega upravljanja v tej delovni organizaciji pa si prizadevajo, da bi z načrtnim in skrbnim gospodarjenjem ter z izpolnitvijo v planu sprejetih nalog zagotovili dovolj sredstev za osebne dohodke. Tako bi del delavcev, ki so bili doslej le sezonsko zaposleni, lahko stalno zaposlili. S temi bi si zagotovili dobre delavce tudi za naslednje leto. Čeprav predstavljajo 90 odstotkov zaposlenih nekvalificirani delavci, so z boljšim gospodarjenjem in povečano storilnostjo odpravili mesečne osebne prejemke pod 25 tisoč dinarjev. K. Sukič Tudi v Ljutomeru so smokve. Toda sadeži dozorijo vsako drugo leto. PO NEKAJ LETIH PREMORA Ponovno razstava živine V okviru letošnjega Radgonskega sejma sta 17. sept. v Radgoni tudi razstava in sejem plemenske goveje živine. V ta namen je Živinorejsko veterinarski zavod v M. Soboti že izvedel odbiro živine, ki naj bi bila razstavljena. Za sejem je predvidenih 96 brejih telic. Za razstavo je izbrana plemenska živina rejskih okolišev KZ Križevci pri Ljutomeru, KZ Ljutomer, M. Sobota, Lendava in Lenart. Kombinat Radgona bo razstavljal 20 glav, KIK »Pomurka« 27, VŽ kombinat Ljutomer 4. KIK bo razstavljal tudi kolekcijo 12 telic, Kombinat Radgona pa 20 pitanih bikov. Med razstavljeno živino bo precejšnje število plemenskega materiala zasebnih proizvajalcev. Razstava plemenske živine bo pokazala, kakšni uspehi so bili doseženi na področju živinoreje v zadnjih letih, hkrati pa naj bi dala pobudo za nadaljnje organizirano selekcijsko delo. PO KONČANI ŽETVI: Pridelek zelo različen Po zbranih podatkih so v Pomurju v posameznih kmetijskih organizacijah bili v letošnjem letu doseženi naslednji pridelki visoko rodnih sort pšenice: Kmetijska zadruga v Murski Soboti je imela na poslovni enoti v Murski Soboti posejanih 66 ha površin z visokorodnimi sortami pšenice. Največ je bilo posejane sorte Etiole de Shoisy na 33 ha, ki je dala pridelek okrog 20 stotov na ha. Leonardo je bila posejana na 18 ha. Pridelek je bil nekoliko boljši od prve — 25 meterskih stotov na ha. Najboljši pridelek je dala Bezostaja, ki je bila posejana na površinah 15 ha. Pridelek je bil dober, 28 meterskih stotov na ha. Na poslovni enoti v Puconcih je bil pridelek nekoliko slabši. Bezostaja je bila posejana na 7 ha, pridelek je bil 16 meterskih stotov na ha. Posevki, ki so bili posejani s francosko sorto Etiole de Shoisy, so bili po izgledu dobri, zato je tudi pridelek bil boljši — 20 stotov na ha, Na področju ljutomerske občine je imela kmetijska zadruga Kmetovalec posejanih 27 ha površin s sortama Leonardo in Etiole de Shoisy, ki sta dali v povprečju 31 meterskih stotov na ha. Obrat za kooperacijo pri KZ v Gornji Radgoni je letos imel posejanih 400 ha površin s sortama Leonardo in Sanpastore. Povprečen pridelek znaša 25 stotov na ha. Kmetijski obrat v Rakičanu je imel površino 483 ha posejane s pšenico. Povprečen pridelek na vseh površinah je bil 30 stotov na ha. Od sort so bile v glavnem — Bezostaja na površinah 97 ha, ki je dala 29 meterskih stotov na ha. Boljših 30 stotov na ha je dala Leonardo na površinah 182 ha. Največ je bilo posejane francoske sorte Etiole de Shoisy — 184 ha, ki je dajala povprečni pridelek 29 stotov na ha. Oktobra prva prireditve Predvčeraj se je v M. Soboti sestal upravni odbor delavsko prosvetnega društva Svoboda. Konec meseca septembra bo namreč skupščina društva, tako se je dnevni red tega sestanka vrtel v glavnem okrog tem, ki bi jih skupščina naj obravnavala. Na sestanku so tako pretresli delo društva v minuli sezoni in ugotovili, da so nekatere sekcije, kar velja zlasti za likovno, plesno, dramsko in pa za godbo na pihala, uspešno opravile svojo nalogo. Odpovedal pa je recimo okrester. Na skupščini bo treba tudi sprejeti program za prihajajočo sezono, zato so na sestanku že izdelali okvirni program, ki napoveduje kakih osemnajst prireditev za obdobje od oktobra do junija. Skoraj za gotovo bosta prišli nekajkrat gostovat poklicni gledališči iz Celja in Maribora; pričakujemo pa tudi lahko, da bo Svoboda med drugim organizirala tudi kako glasbeno prireditev. V okviru programa seveda ne manjka domačega prispevka. Dramska sekcija bo naštudirala dve deli. Likovna sekcija bo še to jesen pripravila samostojno razstavo in v prerezu prikazala nove stvaritve svojih članov. Na splošno lahko optimistično gledamo na delo društva v prihajajoči sezoni, zlasti še, ker je na sestanku odbora prevladovalo mnenje, da brez kontinuiranega dela dokaj številnemu soboškemu občinstvu več ne bo moč nuditi zadovoljivih kulturnih prireditev. Ta u- gotovitev torej nujno sili društvo h kar se dá doslednemu in kar se dá kvalitetnemu uresničevanju začrtanega programa. Drago Grah LETOS 308 MILIJONOV ZA STANOVANJA Večja sredstva individualnim graditeljem Sklad za stanovanjsko izgradnjo pri občinski skupščini Murska Sobota ima v letošnjem letu na voljo 308 milijonov dinarjev. Ta sredstva uporablja sklad za pospeševanje stanovanjske izgradnje v soboški občini. Sklad sam ne gradi stanovanj, pač pa daje posojila, tako gospodarskim delovnim organizacijam in ustanovam, kot zasebnikom, ki gradijo nove stanovanjske hiše. Letos je sklad prispeval 104 milijone dinarjev kot soudeležbo pri izgradnji 40 stanovanj za tržišče, ki jih gradi podjetje »Pomurje«. Iz sredstev sklada so namreč dobile vse delovne organizacije, ki so kupile ta stanovanja, posojilo v višini 50% vrednosti stanovanja. Seveda je to le posojilo delovnim organizacijam, ker same niso imele dovolj sredstev, da bi odkupile stanovanja za člane svojih delovnih kolektivov. Te delovne organizacije pa so tudi v največ primerih prispevale same 20 do 30 odstotkov sredstev za nakup stanovanj, ostalo pa interesenti (zaposleni) sami. Poleg tega pa je sklad ostala sredstva namenil za dolgoročna posojila graditeljem individualnih stanovanjskih hiš. 150 prosilcem je namreč sklad odobril dolgoročna posojila v višini 45 milijonov dinarjev. Sklad za stanovanjsko izgradnjo pa je na osnovi razpisa omogočil individualnim graditeljem, ki gradijo v Cankarjevem naselju, da lahko dobijo dolgoročna posojila že v začetku izgradnje. Graditelji dvostanovanjskih hišic v tem naselju bodo lahko dobi- li posojilo v višini 3,5 milijona dinarjev, graditelji stanovanjskih hišic s šest stanovanji pa 2,8 milijona dinarjev posojila, seveda posamezno vsak zasebni graditelj. Sklad za stanovanjsko izgradnjo pri občinski skupščini Murska Sobota pospešuje torej v okviru možnosti stanovanjsko izgradnjo, predvsem v mestu, tako v zasebnem kot družbenem sektorju. To pa je tudi najprimernejši način za čimhitrejše reševanje stanovanjskega problema v občini, še posebej pa v Murski Soboti. -ič Posnetek je iz arhiva in star okrog sedem let, torej od takrat, ko so se v jeseni in spomladi na široko razlivale vode iz Ledave in drugih potokov. Do danes nam je uspelo že precej zajeziti struge in so take povodnji bolj redkost. Vendar pa bo še potrebno precej denarja in naporov, preden bodo vode ukročene, za kar pa skrbi predvsem vodna skupnost. K B Zagotovo si boste tudi vi lahko privoščili dopust na morju, če boste malenkosten del mesečnih prejemkov naložili na hranilno knjižico! Čez leto bo tako zbrana vsota precejšnja, zadostovala vam bo za oddih in druge večje izdatke. Poslužite se torej ugodnosti — visoke obrestne mere in zavarovanja —, katere vam nudi kot vlagatelju Komunalna banka Murska Sobota s svojima poslovnima enotama v Ljutomeru in Lendavi. KLJUB SLABŠI LETINI Izvozili 65 vagonov jabolk Rodnost sadja je bila v letošnjem letu za približno 40 odstotkov slabša kot v zadnjih letih. Tudi kvaliteta pri potrošnjem sadju z ozirom na zahtevke ni zadovoljiva. Kupci v prvi vrsti povprašujejo za prvorazrednim sadjem, katerega bo v bodoče vedno manj, če ga ne bomo oskrbovali tako, kot je potrebno. Vzrok za to, da je pridelek letos za polovico nižji od normalnega in kvaliteta slabša je lahko delno v tem, ker nekateri proizvajalci niso pravilno škropili ali pa sploh niso škropili proti raznim boleznim in škodljivcem, ki pogosto napadajo drevesa. Kmetijske organizacije, ki odkupujejo sadje od zasebnih proizvajalcev, morajo imeti v pogodbi dogovorjeno, da proizvajalci že doma sortirajo blago in takega pripeljejo na odkupno postajo zadruge. Letos kmetijske organizacije odkupujejo sadje od proizvajalcev po primerno višji ceni kot v minulih letih. Ravno zaradi tega bi morali biti proizvajalci bolj zavzetni, da bi pravilno oskrbovali in negovali sadje ter upoštevali nasvete kmetijskih organizacij. V primerih, da kmetijske organizacije odkupujejo nekvalitetno blago od individualnega proizvajalca, takega pošljejo na trg, kupec blago reklamira in pri tem je zadruga na izgubi. Prodaja teh pridelkov se vrši preko Poslovnega združenja v Murski Soboti, predvsem za trgovske organizacije v južnih delih države. Po sedanjih podatkih je bilo odpremljenih 25 vagonov letnih jabolk za potrošnjo in okrog 40 vagonov za predelovalno industrijo, za katero pride v poštev tudi sadje, ki je manj kvalitetno. Naši proizvajalci se bodo morali v bodoče zavedati, da brez ustrezujoče kvalitete ne bo več možno pošiljati sadja na trg. POSLOVALNICA MURSKA SOBOTA J U G O S L A V I J A DVODNEVNO POTOVANJE Z AVTOBUSOM NA MEDDRŽAVNO TEKMO JUGOSLAVIJA MADŽARSKA V BUDIMPEŠTO — Ogled Budimpešte in Balatona — Prijave do 20. septembra 1964. LOVSKA RAZSTAVA V FIRENCAH Od 31. oktobra do 3. novembra 1964. Potovanje z letalom DC 6 B — Ogled najstarejše republike na svetu San Marino in drugih zanimivosti Italije — Skrajni rok za prijave: vključno 10. september. PETDNEVNO AVTOBUSNO POTOVANJE V MÜNCHEN — Na »Electronico«, razstavo raznih elektronskih elementov — Obisk Siemensove tovarne električnih elementov in polprevodnikov — Prijave do vključno 12. septembra; če pa ne bo zadosti prijav, si »Kompas« pridržuje pravico, da bo potovanje odpovedal. Prijave in natančnejše informacije »K O M P A S« MURSKA SOBOTA Ob Bukovniškem jezeru so v avgustu začeli graditi lovski dom tekme NEDELJA, 6. SEPTEMBRA 1964 Zaradi tombole, ki bo 6. septembra 1964 v Murski Soboti, je razpored nogometnih tekem za 6. sept. 1964 spremenjen tako, da bodo vse tekme dopoldne. Novi razpored tekem je sledeči: TURNIŠČE — ob 9. uri Turnišče ml. — Sobota B ml., del. Banič; ob 10.30 Turnišče — Sobota II., del. Banič. RADGONA: ob 9. uri Radgona ml. — Nafta ml., del. Gomboši; ob 10.30 uri Radgona — Gradbenik, del. Gomboši. M. SOBOTA: ob 9. uri Sobota II. pionir. — Beltinci pionir., del. Vezjak; ob 10. uri Pušča — Beltinci, del. Vezjak. BOGOJINA: ob 10. uri Bogojina — Puconci, del. Kološa (Dobrovnik). DOBROVNIK: ob 9. uri Brazdam!.— Veržej ml., del Sabo; ob 10.30 uri Brazda — Veržej, del. Sabo. BAKOVCI: ob 9. uri Bakovci pion. — Grafičar pion., del. Senčar; ob 10. uri Bakovci ml. — Grafičar ml., del. Senčar; ob 11.30 uri Bakovci — Šalovci, del. Senčar. Tekmovanje v občinski ligi je prekinjeno, ker se je vključilo moštvo NK Tehnostroj — Ljutomer in bo zato ponoven žreb. Tekmovanje se bo pričelo 13. septembra 1964. NP — MURSKA SOBOTA POMURSKI VESTNIK, 3. sept. 1964 3 LETOS BO ZGRAJENIH 120 NOVIH, TODA Še 600 stanovanj je potrebno Hoteli ali ne, priznati moramo, da je v našem mestu iz leta v leto več novih zgradb. Rastejo »kot gobe po dežju«, majhne enostanovanjske hišice in večji večnadstropni stanovanjski stolpiči. Mesto se širi in šopiri, zaenkrat še bolj v horizontalni kot v vertikalni smeri. Novih stanovanj je čedalje več, vedno več pa je tudi prošenj za stanovanja. In »barometer«, ki nam na eni strani kaže povpraševanje po stanovanjih, na drugi strani pa število novozgrajenih stanovanj v Murski Soboti, je letos takšen: okrog 700 prošenj za stanovanja in 120 novih stanovanj (vseljivih do konca leta), če predvidevanja in vreme ne bodo izneverila. Potem bo verjetno še nekaj stanovanj v privatnih enostanovanjsko hišicah, ki jih v mestu kar v lepem številu gradijo. Ob koncu leta bo torej še vedno ostalo okrog 600 prošenj za stanovanja nerešenih, kar pa je tudi nekakšen dokaz, da je Murska Sobota mesto s pravo značilnostjo vseh mest — premalo je in še enkrat premalo stanovanj. V lanskem letu je SGP »Pomurje« začelo z gradnjo stanovanj za tržišče. Prvih osemdeset stanovanj je bilo vseljivih v prvi polovici tega leta, že pa so pričeli z gradnjo dveh stolpičev s skupno 40 stanovanji. Če ne bo nobenih nepredvidenih ovir, bosta stolpiča, ki sta že v 4. stopnji izgradnje, končana do konca leta. Tudi stanovanja v teh dveh stolpičih so namenjena tržišču. Seveda kupujejo omenjena stanovanja najbolj gospodarske delovne organizacije. Stanovanjski sklad občine pa prispeva 50 odstotkov sredstev (kot posojilo) vsem kupcem. Povpraševanje po stanovanjih, ki jih gradi »Pomurje« za tržišče, je veliko in podjetje se je usmerilo v stanovanjsko izgradnjo za tržišče. S tem načinom gradnje so v »Pomurju« zadovoljni. Pravijo, da bi lahko skoraj 8 let gradili stanovanja za tržišča, seveda, če bi imeli na voljo sredstva. Oni in druge gospodarske organizacije, ki potrebujejo še precej stanovanj za člane svojih delovnih kolektivov. »Pomurje« je že začelo z gradnjo dveh stanovanjskih stolpičev, ki bosta imela vsak po 25 stanovanj. V bližini teh dveh stolpičev bo še tretji, ki bo imel tudi centralno kotlarno, saj bo v teh treh stolpičih centralna kurjava. Predvidoma naj bi bila amenjena stanovanja končana v jeseni prihodnjega leta. Podjetje gradi za tržišče največ družinskih stanovanj — trisobna, dvo- in eno sobna, pa tudi garsonjere. V podjetju pravijo, da bi bila gradnja hitrejša in lažja, če bi gradili na enem kompleksu več stanovanjskih stolpičev. Bolje je in lažje organizirati in planirati delo. Cena stanovanj za tržišče je 88 tisoč dinarjev za kvadratni meter koristne stanovanjske površine v blokih. Seveda je vračunan že komunalni prispevek. Za stanovanja, ki so še v izgradnji, še v »Pomurju« nimajo izdelanih dokončnih kalkulacij, saj se cene gradbenemu materialu nenehno dvigujejo. Vendar pričakujejo, da se bo cena po kvadratnem metru stanovanjske površine v prihodnjem letu dvignila najmanj za 10 odstotkov. V mestu torej gradimo čedalje več stanovanj, stanovanjska izgradnja pa je še vedno prepočasna, da bi lahko v bližnji prihodnosti pričakovali občutno zmanjšanje stanovanjskega problema. K. Sukič Telovadnica v Bogojini Že pred nekaj leti so v Bogojini izročili svojemu namenu novo šolsko poslopje, ki je bilo že nujno potrebno. V zadnjih letih pa je šolska mladina, kot tudi vaška mladina vse bolj pogrešala prostore za TURNIŠČE V nedeljo bodo gasilci v Turnišču proslavili 40-letnico delovanja svojega društva. Ob tej priložnosti bodo razvili društveni prapor, prebrali kroniko, pripravili so pa za to svečanost tudi bogat kulturni program. HRASTJE — MOTA Brod na Muri v Hrastju — Moti so pred kratkim ponovno renovirali. V zimskih mesecih je utrpel brod precejšnjo škodo. Hrašenski brod je doslej vzdrževala občina, predlagajo pa, naj bi prevzela skrb za vzdrževanje broda krajevna skupnost v Radencih, ki hi razpolagala tudi z brodnino. STANJEVCI Vse večji promet na Goričkem je poleg cest močno prizadel in uničil tudi mostove. Tako so se vaščani Stanjevec odločili, da bodo začeli graditi novi most. Nekaj gradbenega materiala imajo že pripravljenega. Za novogradnjo mostu v Stanjevcih in za dograditev mostu v Peskovcih je namenila krajevna skupnost Petrovci preko 1,200.000 dinarjev sredstev. t. c. telesno vzgojo. Doslej je imela šolska mladina telovadne ure v eni prosti učilnici, ker pa bo v letošnjem letu zaseden tudi ta prostor, so se odločili, da bodo v poslopju stare osnovne šole uredili telovadnico. Po dosedanjih predračunih bo adaptacija znašala blizu 700.000 dinarjev. V telovadnici, kjer bo nameščeno nekaj stalnih in potrebnih športnih rekvizitov, bodo nabavili še nekatere druge športne rekvizite, ki so občasni. Nova telovadnica bo v znatni meri omogočila bolj kvalitetni pouk telesne vzgoje, kar bo imelo za posledico tudi boljšo telesno razvitost mladine v vasi in okolici. T. Casar KRIŽEVCI Trgovsko podjetje »Goričanka« iz Šalovec je ustregla želji in prošnji vaščanov Križevec in okolice, da je v vasi odprla nov trgovski lokal, ki so ga vaščani pogrešali že tako dolgo. Za sodobno opremo in adaptacijo je kolektiv »Goričanke« namenil 2,5 milijona dinarjev. -t.c. 40 ha BODO ARONDIRALI Letni plan arondacije zemlje v šalovski zadrugi bodo izpolnili že pred koncem leta. Letni plan predvideva 40 ha zemlje. S tem bodo povečali obdelovalne površine v družbenem sektorju na 220 hektarjev. -t. c. ŽENAVLJE Vaščani Ženavelj, kot tudi prebivalci sosednjih vasi že vrsto let pogrešajo prostore za skupne sestanke in podobno. Pomanjkanje prostorov je najbolj prizadelo gasil, društvo, ki si z novogradnjo gasilskega doma obeta precejšnje uspehe. Za gradnjo gasilskega doma že imajo nekaj gradbenega materiala pripravljenega, medtem ko bodo ostalega vaščani priložnostno še s prostovoljnim delom in vožnjo pripeljali in opravili. V letošnjem letu bi radi le v toliko zgradili, da bi bil dom pod streho. -t. c. V Ljutomeru pravijo, da morajo dolgo čakati pri vodovodnih pipah, preden napolnijo posode z vodo. Hudo je čez dan, ponoči pa je vode dovolj, ker Ljutomerčani takrat kot drugod po svetu — spijo. S STARE GORE: Prisrčno slovo po 36 letih Na Stari gori se vaščani v teh dneh poslavljajo od že upokojenega učitelja in šol. upravitelja Andreja Horvačiča, ki z družino odhaja v Ljubljano. Horvačič je preživel v vasi celih 36 let, pa tudi njegova žena Štefanija je bila na šoli 30 let, kar je vsekakor redek primer. Vaščani se spominjajo, da oba nista bila samo učitelja, temveč sta jim pomenila mnogo več. Horvačič je vodil pevski zbor, pod njegovim vodstvom so bila na domačem odru uprizorjena razna dramska dela, bil je ustanovitelj telovadnega društva. Zaradi svojega narodnostno naprednega delovanja je bil med okupacijo izgnan in interniran v Dachau, toda po vojni se je zopet vrnil na Staro goro. Sedaj ko odhaja se vaščani s hvaležnostjo spominjajo njegovega delovanja in mu ob odhodu želijo še mnogo zdravih let. -oti- ŠALOVCI Kmetijska zadruga je že vrsto let pogrešala garaže za traktorje in ostale kmetijske stroje. Zadruga je zaprosila za posojilo, ker ga pa niso dobili, se je kolektiv odločil, da bo sam investiral adaptacijo dosedanjih remiz za traktorske garaže in stroje. Poleg garaž bodo gradili še priložnostno popravljalnico za stroje, ki je nujno potrebna. Računajo, da bo celotna adaptacija znašala preko 1,5 milijona dinarjev. -t. c. Čimprej vodovod Neverjetno se sliši, toda resnica je, da polovica stanovanj v Ljutomeru nima pitne vode. To si morajo prinašati iz več ali manj oddaljenih vodnjakov oziroma vodovodnih izpustov. Zato se v Ljutomeru že nekaj let ukvarjajo z mislijo, kako v čim krajšem času zgraditi nov vodovod, ki bi dajal vodo tudi okoliškim vasem. V Lokavcih so zato že iskopali vodnjak, ki lahko daje 26 litrov vode na sekundo, kar predstavlja po predvidevanjih količino potrošnje vode čez deset let. Investicijski program je že izdelan in po sedanjih predračunih bi stala vsa dela okrog 180 milijonov dinarjev. Ker je to precejšnja investicija bo potrebno, da prispevajo svoj delež tudi gospodarske orga- nizacije, ki so končno tudi največji potrošnik vode. Računajo, da bodo za vodovod prispevali sredstva komunalnega sklada, delno pa naj bi najela občinska skupščina tudi kredit. Za prvo etapo gradnje bi potrebovali 100 milijonov dinarjev. Vodovod bi potekal od Lokavec čez Noršinec in Ljutomer na Kamenščak, kjer bi bili zbiralniki, od tu pa bi poleg Ljutomera napajal še vasi Kamenščak, Cezanjevci, Branoslavci, Noršinci, Babinci, Šalinci, Podgradje in Stročjo vas. Računati je, da bodo predvsem gospodarske organizacije z razumevanjem priskočile na pomoč in tako omogočile čimprejšnjo izgradnjo vodovoda v Ljutomeru. Slike pomurskih likovnikov naprodaj Da imajo v Pokrajinskem muzeju v M. Soboti stalno zbirko z deli pomurskih likovnikov, je znana stvar. Manj ljudi pa ve, da v muzeju dela teh avtorjev tudi prodajajo. V posebni sobi čaka še nekaj olj na kupce. Pandur je že razprodan, Trstenjak, Jakob, Danč in drugi pa so še na razpolago. Kdor hoče, lahko dobi tudi dela nekaterih amaterjev. Slike prodajajo tudi na obroke. V muzeju si prizadevajo, da bi razen slik nudili kupcem še kaj drugega. Tako lahko dobite tudi nekatere knjige, ki se s svojo vsebino vežejo na naš pomurski okoliš, turistične spominke in razglednice. VUKMANOVIĆ J.: Rentabilnost poslovanja preduzeća. Bgd. 1962. ČORDAŠIĆ M.: Pripremanje deteta za polazak u školu. Bgd. 1959. MANDIĆ Đ.: Četiri detinjstva vašeg deteta. Bgd. 1959. MATIČ MIODRAG V.: Govor malog deteta. Bgd. 1959. TEŠIĆ VLADETA M.: Da li smemo da primenjujemo telesne kazne. Bgd. 1959. DRAGIĆ M.: Psihološke promene u puberteti. Bgd. 1959. MATIČ MIODRAG V.: Dečja mašta i laž. Bgd. 1959. SUBOTIĆ G.: Kad vaše dete pode u školu. Bgd. 1959. CVETKO V.: Rđavo i dobro u savremenom vaspitanju dece. Bgd. 1959. AČIMOVIČ L.: Vaspitno zapušteno dete. Bgd. 1959. ŽIVKOVIĆ V.: Rad u životu deteta. Bgd. 1959. RADOVANOVIĆ M.: Priroda i čovek. Bgd. 1957. STANKOVIĆ S.: Živo biće i sredina. Bgd. 1957. JAKOVLJEVIČ S.: Zeleni list izvor života na zemlji. Bgd. 1957. VIDOVIČ V. Upotreba radioaktivnih materija u biologiji. Bgd. 1957. GROZDANIĆ S.: Društveni život životinja. Bgd. 1957. KANAZIR D.: Zračenje i život. Bgd. BARIČ I.: Osnovi naše ishrane. Bgd. 1957. ROGANOVIĆ B: Nauka u službi poljoprivrede. Bgd. 1957. POPOVIČ V.: Živčane i hemiske komande našeg organizma. Bgd. 1957. POPOVIČ V.: Neprekidna nit života. Bgd. 1957. MATOVIČ V.: Let za zvezdama. Bgd. 1960. KORDA S.: Ekspedicije na Mesec, Mars i Veneru. Bgd. 1960. KOSTIĆ A.: Radio-veze u astronautici. Bgd. 1960. Jugin M.: Veštački zemljini sateliti. Bgd. 1960. GENČIĆ V.: Konstrukcije vasionih letelica. Bgd. 1960. BORAS M. — S. ROGLIĆ: Vasionska oružja. Bgd. 1960. AJVAZ V.: Pogon vasionskih brodova. Bgd. 1960. ANĐELIĆ T.: Međuplanetne putanje. Bgd. 1960. VELIMIROVIĆ M.: Nebeska tela i ciljevi prvih vasionskih letova. Bgd. 1960. GOLD H.: Mark Weldon je bil najavljen. Lj. 1963. MEDUR J : Podvodni lov na Jadranu. Zgb. 1958. Še enkrat »ODNOS DO POTNIKOV PA TAK« V tridesetčetrti številki »Pomurskega vestnika« z dne 21. avg. 1964 je bil objavljen članek z naslovom »Odnos do potnikov pa tak«, ki ga je napisala tov. Irena Serec. V članku trdi, da je v nedeljo, dne 2. avgusta vstopila v Rogašovcih v Prekmurju v avtobus, zasedla prazen sedež in da sem jo »nadrl« in s skrajnim ter neprimernim zmerjanjem spodil s sedeža tik za sedežem šoferja avtobusa. Tov. Ireni Serec dajem naslednji odgovor na obtožbo, ki jo je v članku izrekla zoper mene: V nedeljo, 2. avgusta 1964 nisem bil v službi, ker v nedeljo proga, na kateri delam sploh ne obratuje. Zato mislim, da je tov. Irena Serec v članku navedla neresnične podatke in me obtožila za dejanje, pri katerem sploh nisem bil soudeležen. V kolikor želi, ji lahko dokažem, da omenjega dne niti v avtobusu nisem bil. Priporočam ji torej, da naj v prihodnje za svoje pritožbe najde utemeljene in resnične razloge. Vili Kikec S POTI PO MADŽARSKI: Čardaš in segedinska paprika Segedin ima vsaj dvajset tisoč prebivalcev manj kot Ljubljana; leži na skrajnem južnem koncu Madžarske in zato ni niti kak pomemben politično upravni center niti ne predstavlja kakega izrecno evropskega prometnega križišča, kakor to velja za slovensko prestolnico; nekoliko bolj razvita je le njegova predelovalna industrija, medtem ko se Ljubljana na tem področju mnogo bolj vsestransko uveljavlja ... Skratka, ob takih primerjavah bi se Segedin slabo odrezal. Toda Ljubljana nima ničesar, kar bi bilo podobno segedinskemu »mikrobusu«. To je pritlikavo vozilo z več odprti vagončki, ki prevaža turiste po mestu in razkazuje njegove zanimivosti. Večkrat na dan se odpravi ta madžarski »singht-seeing car« skoz ulice. Vodniki govorijo po mikrofonu največkrat v materinščini, marsikaj pa tudi ruski, angleški in nemški, — kakor pač zahteva nacionalna sestava turistov. Nenavadnemu naključku se imam zahvaliti, da sem si lahko na nek izvirnejši način še temeljiteje ogledal mesto. V Novem Sadu je vstopil neki srednješolski predavatelj kemije, in še preden smo se pripeljali do Subotice, sem že vedel, da sem z njim dobil boljšega vodnika kot pa je to sam segedinski »mikrobus«. Ta človek je namreč pred vojno študiral v tem mestu, zdaj pa so ga privatni posli vodili tjakaj. »Svojega« univerzitetnega mesta ni videl že celih petindvajset let. Marsikdo bi podvomil, da bi ta človek po tolikem času lahko zadovoljivo opravil vlogo vodnika. Toda izkazalo se je, da je Segedin kljub razdiralni vojni ohranil svojo starinsko podobo in da mi je moj nepričakovani vodnik lahko marsikaj povedal o tej prestolnici hude paprike. Kajpak, po mestu je videti precej modemih zgradb, prav takih, kakršne imamo pri nas v Soboti ali v Ljubljani. Vendar pa sodobnost temu staremu univerzitetnemu sredidišču ni bistveno skazila prvotnega obličja. O tem sem se prepričal, kakor hitro sem se s svojim novosadskim vodnikom prvič malce sprehodil po mestu. Začelo se je, ko sva bila še v vlaku in smo se približevali končni postaji. »Aha, to je Nagyállomás! Takoj za tem teče Tisa. In ozkotirna železnica, tudi ta je še tu!« In kakor sva potem stopila pred postajo na ulico, je moj vodnik nadaljeval s svojim zanimivim razkazovanjem. »Samo trenutek! Da se spomnim! Tu je bila nekoč postaja cestne železnice. Saj je še zdaj!« Res je hip nato prispel tramvaj, mnogo modernejši od nekdanjega ljubljanskega in modernejši najbrž tudi od današnjega beograjskega. Ustavil se je, da so vstopili številni potniki, ki so se pripeljali skupno z nama iz Jugoslavije. Potem je sprevodnik zažvižgal s piščalko, in cestni vlak je potegnil. Midva sva se napotila peš za njim. Moj vodnik se je nenehno pogovarjal napol sam s seboj in ugibal, kje je, kako se je »Aprilis 4. utja« imenovala prej in mi hkrati razlagal najrazličnejše zanimivosti iz življenja tega panonskega mesta. Madžari so bili v medsebojnem občevanju že od nekdaj sem galantni. »Poljubljam roko!«, to je pozdrav, ki ga slišite na vsakem koraku. Nek večer sem sedel v kotu lepega vrta, ki mi ga je priporočil moj vodnik, in opazoval, kako skoraj vsak plesalec, preden začne plesati, partnerici poljubi roko. Tudi v osrednji turistični pisarni so bili pozorni in ustrežljivi, da sem se s pravo zagrenjenostjo spomnil na uslužbence beograjskega »Putnika«, ki so me skoraj ozmerjali, ker sem jih zaprosil za neke informacije. Sploh se mi je zazdel madžarski človek v Segedinu zelo priljubljen in družaben. Prostrani senčnati Szécheny ter v strogem središču mesta po vsem videzu vselej prekipeva od sproščenosti sprehajajočih se množic. Ob takih dušljivo vročih poletnih dneh poseda pol mesta na prostem pred gostišči, ob priložnostnih točilnicah in po številnih vrtovih. Vse ulice dišijo po »viršlih« in »sőru.« Vse mesto se zdi polno čardaša in plesa. Morda je to nevsakdanji vtis, ki ga dobiš, ako prideš na Madžarsko prav za praznik. Toda tudi ob ostalih dneh ni mnogo drugače. Na Széchenvi téru vedno pljuskajo valovi mestnega vrveža. Ne bi mogli reči, da so ljudje zelo elegantno in dobro oblečeni; preprosta obleka nekoliko nespretnega kroja prevladuje. Toda ta zunanji videz očitno nikogar ne moti. Plesalci kljub temu galantno poljubljajo roke soplesalkam in po ulicah ljudje kljub temu pozdravljajo drug drugega s spoštljivim »Poljubljam roko!«. Da je v mestu dosti vojske — tudi ruske — po vsem videzu prav tako nikomur ni na poti. Prekupčevalci z valutami nemoteno prežijo ob osrednjem turistič- nem uradu na skušajo po višji sleherni denar, kakor dolarje, ob glavni želez na vlak, ki pris enkrat iz Jugos tam slišiš tudi v »Ali imate kaj do? Italijanske d Spisek artiklov madžarski člove šuje, je dokaj stvari so na Ma lo drage ali pa mogoče dobiti. Z plašč lahko dobi grede 500 do 600 rej mnogo veš, k plačal doma, Ha pa imajo spet M — zlasti nekatere delke — ki ji na lo iščejo. Kaj vs s seboj, ko smo čez mejo! Res sre cariniki niso bili Če ljudje lahke teno rešujejo ta zadevice na pot meja, pomeni, da že zelo »odprte«, med našima dežele nikoli tako »pr v času med 20. j avgustom. V tem jajo v Segedinu posebni dramski tos sta se obe zumeli, da vsake vanskemu državlj Temperamentni madžarski plesi so zelo znani po svetu. Posnetek je s predstave »Pastirčka«, ki ji je prisostvoval na segedinskem festivalu tudi naš novinar. V RADENCIH PREMALO RESTAVRACIJSKIH PROSTOROV Zaradi pomanjkanja sredstev so bila ustavljena nadaljnja dela pri izgradnji nove restavracije »Pri pošti« v Radencih. Glede na vedno večji obseg turističnih prireditev v Radencih pa ugotavljajo, da jim primanjkujejo prav restavracijski prostori, saj morajo številni gostje po prireditvi oditi iz Radenec ne da bi se lahko nekoliko okrepčali. 4 POMURSKI VESTNIK, 3. sept. 1964 »VIDA GRANTOVA« NA FILOVSKEM ODRU Mladina v Filovcih je v zadnjem času postala spet aktivna kot je bila že v lanskem letu: Tako so mladinci in mladinke pripravili v nedeljo žaloigro »VIDA GRANTOVA«, ki so jo zelo lepo zaigrali. Obe predstavi si je ogledalo veliko domačinov in obiskovalcev iz sosednjih vasi. Z igro bodo še gostovali v nekaterih okolišnjih vaseh. Na sliki: igralska skupina. VAŠKI DOMOVI V LENDAVSKI OBČINI V ZADNJI FAZI IZGRADNJE Ali zavzetost pojema? Z gradnjo vaških domov v lendavski občini so pričeli že pred petimi in več leti. Kakih večjih materialnih sredstev takrat za te gradnje ni bilo. Bila je le dobra volja vaščanov. Ponekod niso imeli niti toliko, da bi plačali kvalificirana dela. Le malo kje so opeko, potrebno za gradnjo, kupovali. Najnujnejša denarna sredstva so zbrali po tom krajevnega samoprispevka ali pa s prostovoljno akcijo zbiranja. Z lopatami v rokah ob ropotajočih strojih za izdelovanje opeke so vaščani spočenjali vaške domove. Potrebno število delovnih dni so razdelili po gospodarstvih, primaknili so jim še prevoze in medle slike osrednjih vaških hiš so postajale jasnejše. Leta so potekala in čeprav so vaščani vložili mnogo, so se le redki lahko postavili z dograjenim domom. Cene obrtniškim storitvam so iz leta v leto rasle. Na pomoč je priskočila občina, toda dotacije so bile minimalne. Domovi zgrajeni v surovem stanju, so samevali in čakali. Vsako leto je bilo kaj malega dograjeno. Tu orodjarna za gasilce, tam sobica za televizijske predstave. Neverjetno kako so se v tem času razvili televizijski klubi. Na grobo ometanih stenah doma je bilo moč videti sezname članstva. In ti niso kar tako. Letno ali mesečno pobiranje članarine pri nekaj čez osemdesetih članih, omogoča nemoteno delovanje kluba. Letošnja slika vaških domov je, razen redkih izjem, popolnoma drugačna. Republiška dotacija je pripomogla k dokončni izgradnji. Vaški dom v Dolgi vasi so pričeli graditi 1957. Dokončno urejen bo še letos in bo imel prostore za družbeno politične organizacije v vasi, dvorano za kulturne prireditve (tudi televizijske predstave) in orodjarno gasilskega društva. Čeprav so vaščani Dolge vasi za to gradnjo prejeli le 830.000 din družbenih sredstev, sedanja vrednost stavbe krepko leze čez 6 miljonov dinarjev. 1959 so pričeli z gradnjo tudi v Čentibi. Zedinili so se, da dela vsak gospodar na gradbišču petnajst dni in po možnosti prispeva čim več prevozov. Veliko prostovoljnih delovnih dni, 1 miljon 450 tisoč dinarjev družbenih sredstev in tudi ta dom bo letos dokončno zgrajen. Nudi zavetje aktivu Zveze mladine, krajevnemu odboru SZDL in gasilskemu društvu. V še nedograjenem domu se je posebej uveljavil TV-klub, ki šteje 103 člane. Vsak od teh plača 50 dinarjev mesečne članarine. To sta le dva primera, podobno pa je še v Pincah, Žitkovcih, Radmožancih, Petišovcih... Z letošnjim letom bo večina vaških domov začela v celoti služiti namenu. Velika vnema in volja, ki je bila vidna ob začetku gradnje, pa pojema čim bolj je dom dograjen. Ali se ne da s tako voljo in zavzetostjo, s kakršno je bil dom grajen, tudi vzdrževati ga? Prostor, ki se največ uporablja v vsakem domu, je dvorana, ali večja soba za televizijske prestave. Televizijski klubi so organizirani, toda, če bomo sodili klube po njihovem prostoru, bomo rekli, da neorganizirani ali zelo slabo organizirani. Komaj zgrajena okna z že razbitimi stekli, umazana tla, da o stenah sploh ne govorimo. Kje je zdaj tista zavzetost za skupno stvar, ki je bila ob gradnji? J. Šabjan Novo v delovnih kolektivih »ŠPEDTRANS« DOBIL NOVE GARAŽE Pred nedavnim so v Murski Soboti na Noršinski cesti predali svojemu namenu nove garažne prostore mariborskega »Špedtransa«, ki jih je to transportno podjetje že tako potrebovalo, saj so dosedaj imeli za svoja vozila najeta le remizo in mnogokrat je bila še ta premajhna za vsa vozila. Celotna dela in oprema so znašala blizu 6 milijonov dinarjev, kar je pa podjetje »Špedtrans« iz Maribora v celoti samo investiralo. Poleg 6 garažnih prostorov za transportna vozila imajo še popravljalnico za vozila in spalnico za šoferje. -t. c. KOLEKTIV »MERKURJA« NA IZLETU Sindikalna podružnica »Merkur« je preteklo nedeljo organizirala za svoje člane kolektiva izlet v Celje. Tam so si ogledali skladišče Mera, ki dobavlja blago za samopostrežne trgovine. Pot so nato nadaljevali v Logarsko dolino. Za tamkajšnje lepote je med izletniki vladalo izredno zanimanje. NA IZLETU V KUMROVCU Pred nekaj dnevi je mladina Mure organizirala izlet za svoje člane v Kumrovec. Ogledali so si znamenitosti, med katerimi velja omeniti ogled rojstne hiše maršala Tita, za katero se je mladina zlasti zanimala. Med potjo domov so se ustavili v Rogaški Slatini in na Borlu. LENDAVA: NOVA STANOVANJA V. teh dneh končujejo gradbena dela na 12 stanovanjskem bloku v Lendavi, ki bo vseljiv s 1. novembrom letos. Zaradi vse večjega povpraševanja po novih stanovanjih se je občinska skupščina Lendava odločila, da bo investirala gradnjo 36 stanovanjskega bloka v neposredni bližini sedanjega. Kot soinvestitor za ta blok bo prispevalo znatna sredstva tudi trgovsko podjetje »Univerzal« iz Lendave, ki bo imelo v pritličju svoje trgovske lokale in k temu potrebna skladišča. Nadaljnja gradnja novega poslopja občinske skupščine Lendava je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev začasno ustavljena. -t. c. PRIČAKUJE SE DOBER PRIDELEK KROMPIRJA Po sedanjih podatkih so iz Pomurja odpremili nekaj vagonov krompirja sorte Bintje. S temi količinami je nemogoče dati končne ocene o letošnjem pridelku. Pričakuje se, da bo pridelek zadovoljiv kljub temu, da je nekatere sorte napadla bolezen fitoftora. Za krompir še ni pravega povpraševanja, zato še niso prodane vse količine sorte Merkur, ki je v proizvodnji. Vse ostale količine jedilnih sort — Bintje, Cvetnik in druge so že razprodane. DOBER PLASMAN KREDITOV Komunalna banka Maribor je v prvih šestih mesecih le- tošnjega leta odobrila gospodarskim organizacijam radgonske občine čez 420 milijonov dinarjev kreditov, od tega 378 milijonov dinarjev za osnovna sredstva. V BENETKE IN TRST Sindikalna podružnica uslužbencev občinske uprave v Murski Soboti bo v četrtek, 3. septembra organizirala izlet v Benetke in Trst. V Benetkah si bodo ogledali nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti. Na poti domov se bodo ustavili v Trstu, kjer si bodo ogledali mestni park in druge znamenitosti. PRALNI SERVIS PRI AMD RADGONA Avto-moto društvo v Radgoni pripravlja za prihodnje leto gradnjo pralnega servisa za avtomobile. Trenutno je v Radgoni 260 osebnih avtomobilov, za katere pa ni primerne pralnice. Servisna pralnica bo stala v bližini bencinske črpalke. Zraven tega objekta bodo zgradili še poslovne prostore AMD in učilnice. Skupna investicija bo znašala 30 milijonov dinarjev. „Pomurje“: vodja obratov SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »POMURJE« MURSKA SOBOTA razpisuje prosto delovno mesto VODJE STRANSKIH OBRATOV Pogoji: srednja strokovna izobrazba z večletno prakso na podobnih delovnih mestih. Osebni prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Pismene prošnje z dokazili o kvalifikaciji je vložiti v tajništvu podjetja. 40 let gasilstva v Filovcih V nedeljo je gasilsko društvo iz Filovec svečano proslavilo 40. obletnico svojega delovanja. Društvo je v svojem življenju doživelo marsikako nevšečnost zaradi prestare opreme ali podobno, vendar so v lanskem letu dobili motorno brizgalno, ki bo gasilcem mnogokrat pomagala pri hitri in učinkoviti akciji omejitve požara. Svečanosti so se poleg velikega števila domačih in gasilcev iz sosednjih vasi udeležili še predsednik okrajne gasilske zveze Maribor Janko Čakši, sekretar okrajne gasilske zveze Maribor Janez Ošlaj in drugi. Svečanosti se je udeležil sekretar občinske gasilske zveze Zvonimir Černjek, ki je gasilcem ob tako visokem društvenem jubileju izročil diplomo in naj starejše gasilce tudi odlikoval za njihovo požrtvovalnost v društvu. Kulturni program, ki je bil bogat, so pripravili člani društva, mladina in otroški vrtec, ki je pripravil največ točk za svečanost. Ob koncu proslave je izročil predsednik okrajne gasilske zveze Maribor Janko Čakši društvu prapor, ki ga krase 63 zlatih in 40 srebrnih žebljičkov ter dva spominska traka. T. Casar Univerzal: POSLOVODJA Upravni odbor TRGOVSKEGA PODJETJA »UNIVERZAL« LENDAVA razpisuje prosto delovno mesto POSLOVODJE prodajalne »POHIŠTVO v Lendavi Pogoj: visokokvalificiran trgovski delavec. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismeno ponudbo poslati upravi podjetja. na tujce in povišji ceni kupiti ur, tako dinarje je. Drugi čakajo železniški postaji prispe vsak dan ugoslavije. Tu in udi vprašanje: e kakao? Čokolaske dežne plašče?« tiklov, po katerih človek zelo sprakaj obsežen. Te Madžarskem zei pa jih sploh ni liti. Za italijanski dobiš kar mimo- 600 forintov, toeč, kot pa si zanj Na drugi strani et Madžari stvari katere tehnične izjih naši ljudje zeaj vse niso nosili smo se vračali es sreča zanje, da bili natančni. lahko tako nemoejo take privatne potovanjih prek ni, da so te meje rte«. Morda meja deželama ni bila ko »prehodna« kot 20. julijem in 25. v tem času prireedinu vsako leto mski festival. Leobe deželi sporavsakem jugosloržavljanu, ki bi se rad udeležil festivala, olajšajo potovanje na Madžarsko. Formalnosti v zvezi s tem so bile minimalne: madžarsko dovolilnico za vstop si lahko dobil neposredno v vlaku ob meji. Ko sem se vračal v domovino, je bil vlak poln jugoslovanskih državljanov; po vsem videzu je veliko ljudi izkoristilo to nevsakdanjo priložnost. Mnogi, kot na primer moj novosadski spremljevalec, na festival niso niti pomislili, ampak so za tiste tri dni — kolikor so smeli ostati na Madžarskem — odšli po različnih povsem privatnih poteh. Segedin je nekoč igral dokaj pomembno vlogo v življenju mnogih Vojvodincev, zlasti še pripadnikov narodnostne manjšine. Mnogi so študirali na tamkajšnji univerzi, mnogi so vzpostavili rodbinske vezi in ni čuda, da so se zdaj poskusili okoristiti s »segedinskim sporazumom.« Toda splačalo se je videti kako izmed predstav na tem dramskem festivalu. Ogledal sem si prav zadnjo izmed njih, »Pastirčka«, koreografsko baletno realizacijo neke pravljice o pastirčku, ki se mora dolgo boriti s temnimi silami, ki mu hočejo ugrabiti nevesto. Predstave se odvijajo na prostem, na velikem tr- gu pred segedinsko katedralo. Tisti večer je bil ogromni avditorij poln do zadnjega kotička. Še z mnogih državnih posestev so se na številnih kamionih pripeljali delavci. Čeprav ta dramatizirana pravljica brez besed za moj okus ni predstavljala kako vrhunsko umetnino, pa vendarle menim, da se splača vsaj enkrat sesti nekje pod vrhom polkrožnega amfiteatra in doživeti madžarski folklor na odru. Kajti »Pastirček« črpa vse svoje glasbene in plesne odlitke iz ljudske folklore. Ognjeviti ritem čardaša je prisoten skoraj nenehno v vseh treh dejanjih. To je bila glasba, ki sem jo tiste dni poslušal po senčnih vrtovih, kjer so primasi igrali poskočne melodije gostom ob omizju. To je bila glasba, ki je nenehno razkrivala madžarski temperament, prvine madžarske ljudske umetnosti, — pa naj je bila to tista po vrtovih, ali pa tista druga, ki sem se srečal z njeno subjektivno obdelavo in predelavo na odprtem odru sredi Segedina. Ni naključje, da so »Pastirčka« uvrstili prav na konec enomesečnega programa, ki je sicer vseboval pet opernih, glasbenih in baletnih del resnejše vsebine, začenši recimo z Verdijevo »Aido« pa vse do Bartokovega »Lesenega kraljeviča.« »Pastirček« je publiki dal možnost, da se naslaja ob elementih lastnega nacionalnega karakterja, tujcem pa prav tako nudil pisano paleto iz življenja »ljudstva s puste.« Vtis o Segedinu, vtis o madžarskem človeku je popolnejši, če ga ne odneseš samo z ulice, iz vsakodnevnega stika z vsakodnevnim človekom, ampak če ga poglobiš tudi s spoznavanjem njegove kulture. Morda se ti tedaj ne zdi tako nenavadno, če v pogovoru s kakim srednješolcem izveš, da kljub modernim časom ne ljubi twista, ampak se raje zavrti ob divjem ritmu čardaša. Tudi vplivi tedaj počasi prodirajo na Madžarsko; vsaj zdi se tako. V preteklosti se je namreč Segedin zelo zgledoval po Angliji. Zgradbe okorog trga ob katedrali so natanko podobne slovitim collegem v Combridgeu: enako pusti stil fasad, enake arkade na tleh okrog trga, enaka žgana opeka, ki je sčasoma dobila sajasto barvo. V pročelju ene izmed zgradb je vdelana velika ura. Kadar bije, se začno v niši okrog nje svečano gibati pisane figure, kakor da plešejo kvadriljo. Udarci pa hkrati odpojejo posebno melodijo, ki sem jo ničkolikokrat poslušal prav v Cambridgeu. Da je torej ta angleški element sredi starega Segedina res popoln, potrjuje na primer tudi okoliščina, da so številni znanstveniki inštituta Szentgyörgy emigrirali v Anglijo. Tudi sam dr. Szent-györgy, ki je leta 1928 po naključju odkril način, kako kemično pridobivati C vitamin, je delal dolga leta v Cambridgeu. In tako si počasi ustvariš nekak pojem o prehajanju in medsebojnem oplajanju človeškega dela, začenši s tem, da odpremo meje in se tako začnemo seznanjati s kulturo drugih narodov, pa vse do mednarodnega sodelovanja na najvišji ravni in na vseh področjih človekove tvornosti. Slovita segedinska paprika je v resnici še danes segedinski monopol. Na jugoslovanski strani, torej na področju, ki je le nekaj deset kilometrov oddaljeno od Segedina. ni videti nikjer večjih površin, ki bi bile zasajene s to kulturo. Takoj onstran meje pa se začno razprostirati nepregledna polja paprike. Segedinska paprika najbrž ni odigrala nobene pomembne vloge v kulturnem zbliževanju narodov. Tudi je ne omenjam zato, ker je dr. Szent-göyrgy prav iz nje po svoji originalni metodi najprej izločil C vitamin. Pač pa hočem reči, da so taki drobni motivi taka drobna zapažannja, kot je recimo pretirano vljudno občevanje med ljudmi, sentimentalno muziciranje primasev po vrtnih zabaviščih, čardaš in ne nazadnje tudi slovita segedinska paprika, — da so taki motivi neizbežni spominčki, ki jih človek nujno ponese s sabo s takega obiska na Madžarskem. S takimi malimi stvarmi se začne spoznavanje, se začenja zbliževanje med ljudmi, in preko njih, samo preko njih vodi najlažja pot do vse tesnejših vezi med ljudmi, med deželami, med ljudstvi. Drago Grah Radio Murska Sobota Nedelja, 6. septembra 6.00— 11.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 11 ..30—12.00 Na valu 202; 12.00— 12.45 Domača poročila, »V nedeljo opoldne« (naš nedeljski intervju, aktualnosti, vedro kramljanje); 12.45—13.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.30—14.15 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.15—15.00 Želeli ste — poslušajte; 15.00—23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana. Torek, 8. septembra 15.00— 17.00 Prenos spored RTV Ljubljana; 17.00—17.15 Domača poročila, športne vesti, kronika; 17.15— 17.25 Obvestila, zabavna glasba, vmes reklame; 17.25—17.30 Aktualnosti in novice iz kolektivov; 17.30—17.40 Narodne in domače za prijetno torkovo popoldne; 17.40—18.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 18.00—23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana. Petek, 11. septembra 15.00— 17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila, kronika; 17.10—17.15 Obvestila in pregled nedeljskega sporeda; 17.15 —17.40. Vsega pomalem — za vsakogar nekaj (napotki, reklame, vmes popevke in domače melodije); 17.40— 18.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 18.00— 23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana. RTV Ljubljana NEDELJA, 6. SEPTEMBRA 8.00 Mladinska radijska igra — M. Dalbray: Godec Či-Pahan; 9.05 Naši poslušalci ečstitajo in pozdravljajo — I.; 10.00 Se pomnite, tovariši ... Iztok Avsec: Kako smo jih okoli prinašali; 11.15 Vedre melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —II; 13.30 Za našo vas; 14.00 Koncert pri vas doma; 15.05—19.00 »Danes popoldne«; 20.00 Aleksander Glazunov: Letni časi; 20.50 Športna poročila; 21.00 Melodije v izložbenem oknu; 22.10 Godala v noči. PONEDELJEK, 7. SEPTEMBRA 8.05 Narodni napevi iz Češkoslovaške; 8.55 Za mlade radovedneže: Priprave za olimpijske igre; 9.10 Pevci RTV Ljubljana in Otroški zbor iz Gornje Radgone; 10.35 Naš podlistek — T. Haukes: Raziskovalec atoma in muhe — I; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 KN — Ing. Jože Spanring: Študij poljedelstva na Biotehniški fakulteti; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Zvočni razgledi; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Slovenski izvajalci zabavne glasbe; 20.10 Z letošnjega festivala v Dubrovniku; 22.10 S popevkami po svetu. TOREK, 8. SEPTEMBRA 8.05 Jugoslovanski pevci popevk; 8.30 Slovenske narodne; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Otroci ustvarjajo glasbo; 9.40 Dvajset minut z majhnimi zabavnimi ansambli; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 KN — Ing. Miha Ogorevc: Vrtiček ob poletnih hišicah v Slovenskem Primorju; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Josip Jurčič: Kozlovska sodba na Višnji gori; 14.50 Hammond orgle; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi z orkestri zabavne glasbe; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 20.00 Nemško-italijanski glasbeni barok; 20.20 Radijska igra Smiljan Rozman: Poseben poklic; 22.10 Plesna glasba. SREDA, 9. SEPTEMBRA 8.05 Plesni orkester Jerry Mengo; 8.20 Proti morju . . .; 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb, Nekaj kratkih zgodbic; 9.10 Slovenski pevci zabavne glasbe; 10.15 V 3/4 taktu; 10.30 Človek in zdravje — Dr. Henrik Neubauer: Pljuča in rak; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 KN — Ing. Mirko Peternel: Časovna razporeditev prodaje pitane živine; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev): Otroci ustvarjajo glasbo; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 Iz naših studiov; 20.35 Richard Wagner: II. dejanje opere »Tristan iz Izolda«; ČETRTEK, 10. SEPTEMBRA 8.05 Koroške narodne; 8.25 Češkoslovaški izjavalci narodne glasbe; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev): Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji gori; 9.25 »Vesele počitnice«; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 KN — Ing. Jože Šilc: Sklepi jugoslovanskega simpozija o pšenici; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Turistična oddaja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer, W. Shakespeare: Soneti. PETEK, 11. SEPTEMBRA 8.05 Majhni zabavni ansambli; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Slovenski pevci zabavnih melodij; 10.15 Nekaj narodnih in domačih viž; 10.35 Naš podlistek — T. Haukes: Raziskovalec atoma in muhe — II; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 KN — Ing. Dare Bernot: Zaključki ob letošnji razstavi sadnih sokov; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — M. Mažur: Fant iz prvega B; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu: 20.00 Trideset minut v studiu 14; 20.30 Poje Akademski pevski zbor iz Ljubljane; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 12. SEPTEMBRA 8.05 Od zamišljenih do šaljivih; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) M. Mažur: Fant iz prvega B; 9.25 »Gradimo mesto«; 10.15 Moderni plesni ritmi z majhnimi zabavnimi ansambli; 10.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!: 12.15 KN — Ing. Gvido Fajdiga: Raba travinje v jeseni; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino 17.35 Vedri uvodni lakti; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu: 18.45 Novo v znanosti: 20 00 Lepe melodije: 20.30 Sobotni večeri v naših krajih; 21.15 Plesni zvoki; 22.10 Oddaja za naše izseljence. POMURSKI VESTNIK, 3. sept. 1964 5 Slab start Sobote v SNL V prvem kolu SCL se je moštvo Sobote pomerilo v Ljubljani z moštvom Ljubljane. Tekma se je po obojestransko slabi igri končala z zasluženo zmago Ljubljane z rezultatom 5:2. LJUBLJANA : SOBOTA 5:2 (3:0) V prvem polčasu je bila prikazana igra obeh moštev zelo slaba. Posebno slabo je igrala Sobota, ki je z nepovezano in mlačno igro povsem OBČINSKA LIGA LENDAVA razočarala. Rezultat take igre je bilo vodstvo Ljubljane z 3:0, ki je bilo doseženo po krivdi obrambe Sobote. Po odmoru se je slika na igrišču nekoliko izpremenila. Sobota je takoj v začetku ne- varno napadla in Sečko je z dvema ostrima streloma s krila rezultat znižal na 3:2. Nekaj minut za tem je imela Sobota izredno priložnost za izenačenje, vendar je Perša dosojeno enajstmetrovko zastreljal. Po tej zapravljeni priložnosti je Sobota povsem popustila. Ljubljana je prevzela pobudo v svoje roke in je do konca tekme dosegla še dva gola in visoko zmago. Sobota je nastopila v tejle postavi: Vrdjuka, Rantaša, Perša, Puškarič, Horvat V. (Zver), Šarotar, Tkalčec, Sečko, Horvat J., Maučec in Miloševič. Tekmo je pred 300 gledalci dobro sodil Blekač iz Šoštanja. V drugem kolu se bo moštvo Sobote srečalo v Mariboru z novincem Branikom. E. K. Prekinjena tekma v Čentibi V predzadnjem kolu občinske nogometne lige Lendava je zopet presenetilo moštvo Svobode iz Gaberja, ki je igralo neodločeno z Graničarjem iz Benice. Zelo zanimivo in napeto je bilo tudi srečanje v Čentibi med Mladostjo in Zvezdo iz Doline. Toda srečanje je bilo pri stanju 3:3 v 76. minuti igre prekinjeno, ker igralci Zvezde niso pustili izvajati dosojene enajstmetrovke, zaradi česar bo verjetno tekma registrirana s 3:0 za Mladost. Olimpija je zanesljivo zmagala nad Petišovci, ki so v finišu močno popustili. Tekma med Himojem in Hotizo pa se je končala brez borbe s 3:0 za Himo, ker Hotiza zopet ni nastopila. Ker je bila tekma med Graničarjem in Mladostjo, ki se je končala s 3:2 za Graničarja, na pritožbo Mladosti registrirana s 3:0 za Mladost, ker so v ekipi Graničarja nastopili nepravilno registrirani igralci, je vodstvo prevzelo moštvo Olimpije iz Dolge vasi. Tako je tabela po predzadnjem kolu nepopolna, ker še vedno ni rešena pritožba na tekmo Himo : Olimpija. Prav tako pa tudi nismo upoštevali prekinjeno tekmo Mladost : Zvezda. Rezultati 13. kola: Himo : Hotiza 3:0 Olimpija : Petišovci 3:0 Svoboda : Graničar 2:2 Mladost : Zvezda 3:3 prekinjeno. Tabela: Olimpija 12 9 1 2 36:14 19 Graničar 13 7 3 3 43:22 17 Mladost 12 6 2 4 40:20 14 Himo 12 7 0 5 27:25 14 Petišovci 13 6 2 5 29:27 14 Zvezda 12 5 1 6 27:26 11 Svoboda 13 3 2 8 10:35 8 Hotiza 13 1 1 11 11:54 3 USPEŠEN START MLADINCEV LJUBLJANA : SOBOTA 2:5 (0:3) Mladinsko moštvo Sobote je v prvem kolu SML z izredno lepo in učinkovito igro premagalo Ljubljano z rezultatom 5:2 (3:0). Sobota je nastopila v tejle postavi: Slavic, Benko, Miholič, Baranja, Turner (Balažic), Martinuzzi, Kerčmar, Kukanja, Opec, Horvat in Škraban. Za Soboto so bili uspešni: Martinuzzi, Opec, Horvat, Škraban in en avtogol. E. K. Pomurska nogometna liga Po II. kolu dve moštvi brez točke Tekmovanje v letošnji pomurski nogometni ligi je nadvse zanimivo. Čeprav sta bili odigrani le dve koli, je bilo doseženih že vrsto presenečenj, tako da vsaj za zdaj ni mogoče ugotoviti, katero moštvo je najbolje pripravljeno. Da so moštva precej izenačena, priča tudi dejstvo, da sta po drugem kolu ostali le dve moštvi brez točke, pa še ti sta doživeli minimalna poraza. V drugem kolu je posebno presenetila Pušča, ki je obe točki odnesla iz Puconec. Presenečajo pa tudi visoka zmaga Veržeja nad Bogojino ter zmaga Radgone v Beltincih. Tekma iz prvega kola Pušča : Veržej (3:1) je bila razveljavljena in bo odigrana ponovna tekma. Rezultati II. kola: Sobota B : Bakovci 2:1 Šalovci : Brazda 3:2 Veržej : Bogojina 8:4 Puconci : Pušča 2:3 Beltinci : Radgona 4:5 Gradbenik : Turnišče 2:1 Po drugem kolu ima 9 moštev po 2 točki, Beltinci in Brazda pa sta brez točke. Sobota B, ki tekmuje izven konkurence, ima 4 točke. NA PLAVALNEM DVOBOJU RADENCI : MURSKA SOBOTA Nastopilo čez 60 tekmovalcev Po več kot desetih letih so se te dni zopet srečali plavalci Radenec in Murske Sobote v plavalnem dvoboju, ki hkrati predstavlja tudi neuradno prvenstvo Pomurja. Zmagali so plavalci iz Murske Sobote z zbranimi 91 točkami, medtem ko so plavalci Radenec zbrali 86 točk. Tekmovanje, na katerem je nastopilo preko 60 plavalcev, ki so bili zelo izenačeni in za tekmovanje dobro pripravljeni, pomeni verjetno novo razvojno pot plavalnemu športu v Pomurju. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: Pionirji: 50 m kravl: 1. Lutar (Sobota) 33,9 2. Gomboši (Sobota) 37,4 50 m prsno 1. Deškovič (Sobota) 45,0 2. Starc (Sobota) 47,1 Pionirke: 50 m kravl: 1. Kemr (Radenci) 43.1 2. Cafuta (Radenci) 49,0 50 m prsno: 1. Žnidarič (Radenci) 47,2 2. Bošnjak (Sobota) 51,0 Mladinci: 1. Pevec (Radenci )32,4 50 m kravl: 2. Gomboši (Sobota) 33,2 50 m prsno: 1. Ojnik (Radenci) 44,0 2. Ravnič (Sobota) 47,3 100 m prsno: 1. Podlesek (Sobota) 1:36,1 2. Lutar (Sobota) 1:38,4 100 m kravl: 1. Samec (Sobota) 1:15,8 2. Miholič (Radenci) 1:17,4 Mladinke: 50 m prsno: 1. Gomboc (Sobota) 46,6 2. Žnidarič (Radenci )51,3 50 m kravl: 1. Kemr (Radenci) 43.2 2. Gomboc (Sobota) 50,8 Člani: 50 m kravl: 1. Ismajlovič (Sobota) 31,0 2. Šendlinger (Radenci) 34,0 50 m prsno: 1. Ismajlovič (Sobota) 36,3 2. Klun J. (Radenci) 43,1 100 m prsno: 1. Podlesek (Sobota) 1:34,0 2. Lutar (Sobota) 1:37,0 100 m kravl: 1. Fijala (Radenci) 1:21,8 2. Gomboši (Sobota) 1:23,8 PRED STARTOM V II. SLOVENSKI LIGI Grafičar z Dravo, Nafta z Mariborom B V nedeljo se bo pričelo tekmovanje tudi v II. slovenski nogometni ligi, kjer nastopata dva pomurska predstavnika Nafta iz Lendave in Grafičar iz Murske Sobote. Zanimalo nas je, kako sta se naša predstavnika pripravila za prvenstveno tekmovanje in kaj pričakujeta od njega? Predstavnika klubov Jaklovič (Nafta) in Gumilar (Grafičar) sta dala naslednja odgovora: Nafta: Glede na to, da smo ostali precej oslabljeni, ne pričakujemo vidnejšega uspeha. Računamo pa na razpoložljive moči in naše priprave, da bi lahko zasedli 3. ali 4. mesto na tabeli. Grafičar: Moštvo se je začelo zelo zgodaj pripravljati za tekmovanje in je kondicijsko dobro pripravljeno. Prav za- radi tega upamo, da bomo z borbenostjo nadoknadili tehnično znanje ter zavzeli sredino tebele, kar bi nam omogočilo tudi obstanek v ligi. USTANOVLJENO ŠPORTNO DRUŠTVO »TEHNOSTROJ« Te dni so na pobudo sindikalne podružnice Tehnostroj v Ljutomeru ustanovili športno društvo ter formirali 5 sekcij in sicer: nogometno, kegljaško. namiznoteniško, strelsko in šahovsko. Za zdaj je največje zanimanje za nogomet, s katero ekipo se nameravajo vključiti v prvenstveno tekmovanje v občinsko ligo Murska Sobota ter za kegljanje, kateri tekmovalci bodo nastopali v podzvezi Maribor. Za predsednika društva je bil izvoljen Janko Sitar. 40 let nogometa v pomurju 10 Na občnem zboru SK Mure leta 1936 je bil ponovno izvoljen za predsednika kluba Josip Lipič. Za ta občni zbor je pomembno tudi to, da so na njem določili cene vstopnic za novo igrišče. Te so znašale: loža 10, tribuna 8, stojišče 5 in 3, za dijake in vojake pa 2 dinarjev. V tem času se je število članov SK Mure že močno povečalo, saj je znašalo 248 članov, povečal pa se je tudi denarni promet, ki je znašal po poročilo, podanem na občnem zboru 23.738 din. Iz tega sledi, da se je nogometna sekcija SK Mure že zelo razvila. Poleg nogometne sekcije pa se je močno razvila tudi lahkoatletska sekcija, katero je takrat vodil Ciril Tručl. Za leto 1936 je pomembno še to, da je tega leta prišlo tudi do ustanovitve sodniškega odbora v Murski Soboti ter da je bil Ludvik Nemec imenovan za zveznega nogometnega sodnika. Nogometno moštvo SK Mure se je tudi okrepilo z nekaterimi nadarjenimi mladimi nogometaši, predvsem z dijaki Maribora, med katerimi naj omenimo Jožeta Bosino, ki je v letu 1936 že igral za SK Muro ter bil poleg Vladimirja Kukanja, ki je prišel v Mursko Soboto 28. 12 1936 leta, eden od najboljših nogometašev, kar jih je imela Mura. Tako so tudi nogometaši SK Mure v jesenskem delu prvenstva v II. ligi — okrožja Maribor zasedli prvo mesto, nogometaši SK Lendave pa tretje. S prihodom Vladimirja Kukanje, ki je kot igralec z velikimi izkušnjami prevzel tudi posle trenerja, saj je več let igral v zvezni ligi. se je nogomet v Murski Soboti začel sistematično razvijati, čeprav tedanje oblasti zlasti šole niso dovoljevale di- jakom igrati nogomet in so ti večkrat nastopali pod lažnimi imeni. Poleg osvojitve naslova jesenskega prvaka so nogometaši SK Mure leta 1936 odigrali tudi več prijateljskih nogometnih tekem s kvalitetnejšimi klubi, ki so nastopali v I. razredu LNP. Prvič pa so se pomerili tudi z nogometaši Radkersburga in Gradca iz sosednje Avstrije. Tudi v nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva 1937 leta so nogometaši SK Mure uspešno nastopali, čeprav so jo hoteli nekateri klubi, ki so nastopali v tej konkurenci, izigrati ob prvo mesto s tem, da bi ji onemogočili tekmovanje v prvem LNP. Ker se je borba za prvo mesto vodila v glavnem le med Gradjanskim iz Čakovca in Muro, je moštvo SK Lendave in SK Ptuja predalo tekmo Gradjanskemu s 3:0 brez borbe, da bi s tem zaradi boljše razlike v golih pripadlo prvo mesto Gradjanskemu. Zanimivo je dejstvo, da so nogometaši SK Lendave namesto prvenstvene tekme z Gradjanskim odigrali prijateljsko tekmo, katero so tudi zmagali. Moštvo SK Ptuja pa je predalo tekmo z izgovorom, da je večina igralcev bolanih. Zaradi tega je vodstvo SK Mure vložilo pritožbo, v kateri je zahtevalo razveljavitev prvenstva. Ker je bil tudi UO LNP mnenja, da se prvenstvo ni realno odvijalo, je odredil, sklicujoč se na športno moralo, da se odigrata med Gradjanskim in Muro dve kvalifikacijski tekmi, kateri naj določita prvaka II. razreda v mariborski skupini. Tako je bila prva tekma odigrana 6. 6. 1937 v Čakovcu in se je končala 1:1, druga pa 13. 6. 1937 v Murski Soboti, kjer so zmagali nogometaši Mure s 3:1 ter si tako pridobili pravico nadaljnega tekmovanja za vstop v I. razred LNP. (nadaljevanje prihodnjič) ELEKTROINDUSTRIJA IN SPLOŠNA MONTAŽA MARIBOR Sprejmemo nove sodelavce v redno delovno razmerje Za montažna dela na terenu: — absolvente fakultete, VTŠ in STŠ — strojne in elektro stroke; — VKV, KV in PKV ključavničarje; — VKV, KV IN PKV električarje; — VKV in KV avtogeno ali elektro varilce; — KV ali PKV pleskarje; — NKV delavce; — orodjarje — skladiščnike; — kompresoriste — mehanike; — voznike prevoznih žerjavov; pogoj: mehanik; — režiserje — administratorje gradbišča; pogoj: večletna praksa v administraciji ali popolna srednja šola. Interesente vabimo, da se oglasijo osebno ali pošljejo pismene ponudbe na naslov: Elektroindustrija in splošna montaža Maribor, Gosposvetska cesta 86. Nogometaši SK Sobote leta 1933 Nogometaši Bakovec k vrhu v pomurski ligi AVTO-MOTO DIRKE V N. GORICI Berden-Mataj republiška prvaka V nedeljo je bila v Novi Gorici zadnja letošnja cestno-hitrostna motoma dirka za prvenstvo Slovenije, na kateri je nastopilo preko 80 tekmovalcev iz vse Slovenije, med gosti pa tudi Italijani in Avstrijci. Med slovenskimi udeleženci so nastopili tudi dirkači AMD Murska Sobota ter dosegli zavidanja vreden podvig. Zlasti sta razveselila Aleš Mrzel, ki se je zopet pojavil na dirki ter v kategoriji nad 250 ccm zasedel prvo mesto ter Edi Berden, ki je s sovozačem Matajem zmagal v kategoriji prikolic do 1200 ccm ter tako postal republiški prvak za leto 1964. To je vsekakor doslej največji uspeh mladega dirkača iz Murske Sobote, ki pa je bil pričakovan, saj je Berden iz dirke v dirko bolje tekmoval. Berden pa je tudi v kategoriji do 250 ccm zasedel peto mesto. Uspeh, ki so ga dosegli dirkači AMD Murska Sobota v letošnjem tekmovanju za republiško prvenstvo je vsekakor zelo razveseljiv, posebej še ker imamo tokrat v Murski Soboti že drugo leto republiškega prvaka. Je pa plod prizadevanj tekmovalcev, ki si sami znajo dobro pripraviti stroje za tekmovanje in pa vodstva AMD, ki tekmovalnemu športu posveča posebno pozornost. S tem pa so se prav gotovo uresničile tudi želje vozačev, funkcionarjev, kakor tudi navijačev. F. Maučec OBČINSKA LIGA MURSKA SOBOTA LJUTOMER V OBČINSKI LIGI V nedeljo je bilo v občinski nogometni ligi Murska Sobota odigrano drugo kolo. Dosežena sta bila naslednja rezultata: Križevci : Dokležovje 2:3 Tišina : Vrelec 4:3 Toda zaradi ustanovitve NK Tehnostroja iz Ljutomera, ki je vključen v občinsko nogometno ligo M. Sobota, je tekmovanje prekinjeno in bo izveden ponoven žreb. Tekmovanje v občinski nogometni ligi Murska Sobota, v katerem bodo torej nastopala moštva: Tišina, Dokležovje, Vrelec, Križevci, Borejci ter Tehnostroj, se bo pričelo Šele drugo nedeljo, 13. septembra. OBČINSKI PIONIRSKI NOGOMETNI LIGI LENDAVA Rezultati 11. kola: Olimpija : Petišovci 3:0 Nafta : Svoboda 3:0 Mladost : Zvezda 4:1 Na tabeli vodi Nafta z 22 točkami pred Olimpijo in Mladostjo 12, Petišovci 9, Svobodo 5, Zvezdo 2 ter Graničarjem brez točke. PRIČETEK TEKMOVANJA V ŠTAJERSKI LIGI Prihodnjo nedeljo se bo pričelo prvenstvo tudi v štajerski rokometni ligi, kjer Pomurje zastopajo rokometaši Beltinec. Ti se bodo v nedeljo srečali s Celjem, nato pa s Kovinarjem iz Maribora. Z ozirom na dokaj ugoden žreb in pa soliden nastop rokometašev Beltinec v spomladanskem delu prvenstva v štajerski rokometni ligi, lahko računamo, da bodo rokometaši Beltinec tokrat predstavljali vidnejšo vlogo in se potegovali za gornji del tabele. Če je to res, bo pokazala že nedeljska tekma s Celjem in pa naslednja s Kovinarjem, kateri dve ekipi se bosta poleg Beltinec verjetno tudi potegovali za vrh tabele. F. M. Ta teden v črnem okvirju NEPREVIDNO PREHITEVANJE V soboto ob 12.30 je prišlo na cesti II. reda med Beltinci in Lipovci do hude prometne nesreče med voznikom osebnega avtomobila CE 33-83, ki ga je vozil 32-letni Emil Kranjc iz Štor pri Celju ter voznikom vprežnega voza 16-letnim Ivanom Zadravcem iz Beltinec. Voznik osebnega avtomobila je prehiteval v prahu, pri čemer ga je zaradi velike hitrosti zaneslo v obcestni jarek. Pri tem se je vozilo dvakrat prevrnilo in obstalo s kolesi navzgor na njivi. Pri nesreči hujših telesnih poškodb ni bilo, pač pa je denarna škoda na vozilu blizu 600.000 dinarjev. VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Na cesti III. reda v Krogu se je dne 28. 8. 1964 ob 18.50 uri pripetila lažja prometna nesreča med mopedistom Stankom Jeričem iz Bakovec 6 ter voznikom osebnega avtomobila Jožetom Meolicem iz Bakovec 91. Do nesreče je prišlo, ko je mopedist, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, pripeljal z dvorišča, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta ter s tem zaprl pot avtomobilistu, zaradi česar je prišlo do trčenja. Pri nesreči je nastala materialna škoda cca 100.000 dinarjev. NI SE PREPRIČAL, ČE JE CESTIŠČE PROSTO Dne 31. 8. 1964 ob 14.20 uri se je zgodila lažja prometna nesreča na Kroški ulici v M. Soboti. Iz smeri Kidričeve ulice je vozil v smeri Krog voznik osebnega avtomobila reg. št. Ce 46-39 Jože Horvat iz Nazarja. Ko je pripeljal do hiše št. 19, je začel vozilo obračati, ne da bi se prepričal, če je cestišče prosto. V tem trenutku je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila reg. št. MS 22-09 Miroslav Bencik iz Ljutomera, Prešernova 3 ter zadel s prednjim delom blatnika in branika v avtomobil Horvata. Na obeli vozilih je nastala mat. škoda za 25.000 dinarjev. ZARADI VINJENOSTI V ZAPOR Beseda Ivan, pek iz Murske Sobote, Matija Gubca 25 je bil dne 27. 8. 1964 pridržan do iztreznitve v soboškem zaporu, ker se je popolnoma opijanil in ogrožal varnost sebi in drugim. Cvetko Jože (»Rakanaci«) iz Murske Sobote je bil dne 28. 8. 1964 v soboškem zaporu do iztreznitve, ker je bil močno vinjen in v gostilni »Central« v Murski Soboti razgrajal in vznemirjal goste. Cor Viljem, šofer iz Murske Sobote, Kerenčičeva 20 je vinjen vozil z motornim kolesom zato je bil uporabljen alkotest in odpeljan na odvzem krvi dne 27. 8. 1964. Horvat Ivan, brusač iz Črnelavec se je dne 27. 8. 1964 tako opijanil, da je nemočen obležal na cesti z brusom in je bil odveden v soboški zapor do iztreznitve. Drvarič Ludvik iz Murske Sobote, Partizanska 45 je bil v soboškem zaporu do iztreznitve. ker se je 31. 8. 1964 v gostilnah po Murski Soboti opijanil ter ko se je vrnil na stanovanje, napadal sosedo Hujs Heleno. Rojstva Rodile so: Mataj Rezka iz Kroga — deklico, Kurbus Stanislava iz Lutverec — deklico, Raduha Marija iz Nedelice — dečka, Vohar Ana iz Melinec — deklico, Tutek Ana iz Kobilščaka — dečka, Sabotin Marija iz Gančan — deklico, Trstenjak Elizabeta iz Kapelskega vrha — deklico, Poredoš Marija iz Ižakovec — deklico, Hozjan Katarina iz Male Polane — dečka, Bencak Matilda iz Bakovec — dečka, Merklin Marija iz M. Sobote — deklico. Kristl Jožica iz Ljutomera — deklico, Brumen Anica iz Dokležovja — dečka, Makari Ida iz Borejec — deklico, Herman Ana iz Gor. Lakoša — dečka, Bagda Albina iz Cankove — deklico. Petek Irena iz Bakovec — dečka, Horvat Katarina iz Odranec — dečka, Fartelj Helena iz Sebeborec — deklico, Farkaš Marija iz Veržeja — dečka, Vitez Regina iz Nedelice — deklico. 6 POMURSKI VESTNIK, 3. sept. 1964 III. POMURSKI SEJEM OD 12. DO 20. SEPTEMBRA 1964 V GORNJI RADGONI — III. POMURSKI SEJEM OD 12. DO 20. SEPTEMBRA 1964 V GORNJI RADGONI — III. POMURSKI SEJEM OD 12. DO 20. SEPTEMBRA 1964 V OBIŠČITE III. POMURSKI SEJEM od 12. do 20. septembra 1964 v Radgoni Turistično potrošniški sejem — Na sejmu bo razstavljeno in v prodaji ekskluzivno blago in konfekcijska oblačila za jesensko sezono — V paviljonih bodo prodajala pomurska trgovska podjetja kakovostne izdelke renomiranih podjetij konfekcijske industrije: NIK Zagreb, »Mura« Murska Sobota, »PIK« Maribor, »Toper« Celje. »Indopol« Ljutomer, »Moda« Radgona, »Lilet« Maribor . . . Vsak dan manjša revija razstavljenih modnih oblačilnih eksponatov — Zabavni park — Poskušnja domačih vin — Turistična razstava — Revija plemenske živine — Zanimive konjske dirke s pestrim tekmovalnim programom. SKRATKA: ZA VAS — ZA VAŠE RAZVEDRILO! III. POMURSKI SEJEM OD 12. DO 20. SEPTEMBRA 1964 V GORNJI RADGONI — III. POMURSKI SEJEM OD 12. DO 20. SEPTEMBRA 1964 V GORNJI RADGONI — III. POMURSKI SEJEM OD 12. DO 20. SEPTEMBRA 1964 V VAŠ OTROK JE ŽE Z ENO NOGO V SOLI! Zato pohitite in mu čimprej nabavite šolske knjige in druge šolske potrebščine. Priporočamo vam ugoden nakup v knjigarnah in papirnicah ČZP »Pomurski tisk«: »Dobri knjigi« v M. Soboti, »Vesni« v Lendavi, KIP v Ljutomeru in KIP v Gornji Radgoni. Na dan velike tombole, t. j. v nedeljo, 6. sept., bo Knjigarna in papirnica »Dobra knjiga« v Murski Soboti odprta od 7. do 12. ure. Izkoristite ugodno priložnost za nakup šolskih potrebščin! »Dobra knjiga« pa se vam toplo priporoča tudi z bogato izbiro instrumentov, glasbil in gramofonskih plošč. Prepričajte se sami! KRAJEVNA SKUPNOST V ROGAŠOVCIH opozarja vse starše na svojem območju, naj ne puščajo svojih otrok v bližino novega slatinskega vrelca v Nuskovi, ker je v bazenu stalno voda, razen tega pa lahko tudi poškodujejo vrtalne naprave. Krajevna skupnost za morebitne poškodbe in nesreče ne bo odgovarjala. razno PODZVEZA NOGOMETNIH SODNIKOV V MURSKI SOBOTI bo priredila koncem tega meseca SEMINAR za nogometne sodnike. Po seminarju bodo tudi izpiti. Vsi, ki imajo voljo do tega poklica, se naj prijavijo. Prijave sprejemamo do 15. septembra 1964 Pošljite jih na naslov: Podzveza nogometnih sodnikov, Murska Sobota. Partizanska 14 ali pa se prijavite osebno pri Francu Kološi, frizerju v Murski Soboti, Titova cesta, kjer lahko dobite tudi vsa nadaljnja navodila. DVA PROSTORA, primerna za delavnico, vsak s svojim vhodom 5 x 6 m, oddam v najem. Naslov v upravi lista. M-669 »Graditelj« Beltinci: prodaja tovornjaka SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« BELTINCI bo prodalo na javni dražbi TOVORNI AVTOMOBIL TAM-Pionir v voznem stanju. Dražba bo v nedeljo, 6. septembra 1964 ob 8. uri za družbeni sektor in eno uro kasneje tudi za zasebnike, če ne bo kupcev iz družbenega sektorja. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 4. septembra — Ida Sobota, 5. septembra — Lovrenc Nedelja, 6. septembra — Ljuba Ponedeljek, 7. septembra — Marko Torek. 8. septembra — Marija Sreda, 9. septembra — Peter Četrtek, 10. septembra — Dan mornarice dežurna služba ZDRAV. POSTAJA MURSKA SOBOTA 4. septembra — dr. Rousova 5. septembra — dr. Gregorčeva 6. septembra — Gregorčeva 7. septembra — dr. Lopert 8. septembra — dr. Gruškovnjak 9. septembra — dr. Rousova 10. septembra — dr. Vlajeva KINO LENDAVA — Od 4. do 6. septembra jugoslovanski zgodovinski film: »SOLUNSKI ATENTATORJI«. 8. in 9. septembra franc. vojni film: »KAMIKAZE«. RADGONA — 5. in 6. septembra nemški zabavni film: »GRAŠČINA STRAHOV«. 9. in 10. septembra angleški kriminalni film: »LIGA GENTLEMANOV«. BELTINCI — 5. in 6. septembra ameriški film: »ALAMO«, I. del. APAČE — 5. in 6. septembra franc, barvni flm: »PRINCEZA IZ KLEVA«. 9. septembra argentinski film: »ČE TE SMEM IMENOVATI MATI«. ČRENSOVCI — 5. in 6. septembra amer. barvni kinemaskopski film: »DAVYD CROKETT IN PIRATI«. BUČKOVCI — 6. septembra ameriški kinemaskopski film: »NI IMENA NA NABOJU«. M. SOBOTA — 4. in 6. septembra franc.—ital. barvni kinemaskopski film: »BAGDADSKI TATIC«. 7. in 8. septembra franc. kinemaskopski film: »LJUBEZEN PRI DVAJSETIH«. SLATINA RADENCI — 5. in 6. septembra amer. barvni film: »TRAPER KELI«. 10. septembra angleški film: »NUJNI POZIV«. LJUTOMER — 5. in 6. septembra italijanski barvni kinemaskopski film: »SIGFRID«. 9. in 10. septembra francoski vistavisionski film: »DVOJNI OBRAT«. Predstave v sredo, četrtek in soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 15.30, 17.45 in 20. uri. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 5. in 6. septembra italijanski barvni film: »RIMSKA SUŽNJA«. 8. in 9. septembra angleški film: »SAFIR«. ŠALOVCI — nemški film: »DANES SE ŽENI MOJ MOŽ«. Predstave v soboto in nedeljo ob 20. uri. VERŽEJ — ameriški kinemaskopski barvni film: »GOLO MESTO«. Predstave v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 15. in 20. uri. PRODAM SOBNO IN KUHINJSKO pohištvo, skoraj novo, ugodno prodam. Kocljeva 13. M. Sobota. M-679 VALJČNI MLIN na turbinski pogon, na stalni vodi, ob glavni cesti in na prometnem kraju, prodam. Ogled vsako nedeljo dopoldne pri: Antoniji Košti, Presika, p. Ljutomer. M-680 ENOSTANOVANJSKO družinsko hišo s 3,30 ha zemljišča na lepem kraju v Žibercih št. 52 prodam. V hiši je električna razsvetljava. Kmetijski kombinat Radgona ni interesent in tudi ni kupec. Prodam tudi vso gospodarsko orodje in inventar. M-666 PRODAMO AVTOMOBIL Delavska univerza Ljutomer proda osebni avto »Caravan-Olympija«, letnik 54, dobro ohranjen. Interesenti naj se oglasijo na Delavski univerzi vsak dan od 8. do 10. ure. SPALNICO, kompletno in radioaparat ugodno prodam. Kidričeva 46, Murska Sobota. M-670 SLAMOREZNICO št. 12, na ročni ali motorni pogon, ugodno prodam. Stefan Huber, Nuskova 50, p. Rogaševci. M-671 STAVBIŠČE v izmeri 5 arov v Murski Soboti ugodno prodam. Tišinska ul. 9. Murska Sobota. M-672 GUMI VOZ, nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-674 zaposlitve GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme uradniška družina v bližini Maribora Vera Kukovič, Pekre 20, p. Limbuš pri Mariboru. M-645 HIŠNEGA POMOČNIKA ali gospodinjsko pomočnico, starejšo, sprejmem takoj. Velika Polana 131, p. Črensovec M-665 SOBE SOBO, opremljeno, oddam. Prežihovega Voranca 6, Murska Sobota. M-667 SOBO, opremljeno, oddam. Matija Gubca 3, Murska Sobota. M-668 izgubljeno POTOVALKO sem izgubil na cesti od Čepinec do konca Stanjevec v soboto, 29. avgusta ob pol 6. uri. V potovalki je bilo za 40.000 din vrednosti. Vrniti jo proti nagradi na ime: Jože Kular, Čepinci 133, p. G. Petrovci. M-673 IZGUBILA se je lovska psica, sliši na ime Ada. Če kdo ve kaj o njej, naj javi proti nagradi: Trstenjakova 18, Murska Sobota. M-676 IZGUBIL sc je lovski pes. mali, beli. kodrasti. Sliši na ime Lesi. Če kdo kaj ve o njem, naprošam naj to proti nagradi sporoči na naslov: Lendavska 22, Murska Sobota. M-677 posredovalec želja DEKLE v starosti od 20 do 24 let, ki bi želela priti v Kanado, želim spoznati zaradi ženitve. Možnost za srečanje v Jugoslaviji letos v mesecu oktobru. Interesentke naj pošljejo fotografije na ime: Viktor Horvat, 154 Erindale Ave, Hamilton, Ont. Canada. M-678 čestitke Vsem pomurskim dekletom mnogo razvedrila in srečnih dni v naprednem življenju želita Štefan Antolin, 117 Belview Are, Hamilton Ont. Canada in Štefan Magdič, 97 Wexford Are. S, Hamilton, Ont. Canada. agencija Več lepih posestev in stanovanjskih hiš v okolici Maribora in v Mariboru ugodno proda Realitetna agencija Maribor, Partizanska 24, telefon 21-813. Sprejmemo v brezplačno skladiščenje motoma kolesa in stabilne motorje (motoma kolesa vseh vrst), posredujemo pri prodaji osebnih avtomobilov, gradbenih parcel in stanovanjskih hiš v Murski Soboti in okolici. Jamčimo za hitro in zanesljivo prodajo kakor tudi nakup. AGENCIJA, Murska Sobota, Kocljeva 16, telefon 21-139. Mali oglasi v Pomurskem vestniku — zelo uspešni posredovalci! gostinsko podjetje zvezda m. sobota KUPUJTE VINO, KI VAM JE 2-KRAT DOSTOPNO! Najprej po ceni, pa tudi po kvaliteti — V točilnici na dvorišču Gostišča »Zvezda« v M. Soboti, na Lendavski cesti lahko kupite ob delavnikih kvalitetna srbska vina po zmernih cenah — Odprta vina po 250 din — Kvalitetno vino »Dubravka« v buteljkah — Polpeneča vina — Črna in rdeča vina — Kvalitetno žganje — Vse to po cenah, ki so dostopne tudi vam — pa množici gostov! Torej: Točilnica »Zvezde« na Lendavski cesti! Zaključni izpiti Komisija za opravljanje zaključnih izpitov pri ŠOLSKEM IZOBRAŽEVALNEM CENTRU ZA RAZNE STROKE V MURSKI SOBOTI p o z i v a vse kandidate, naj se 7. SEPTEMBRA 1964, OB 10. URI javijo s prošnjami na šoli zaradi prevzema naloge. ZAHVALA Ob težki izgubi naše 80-letne mame dr. Gzifrakove Carole Berzsenyi IZ MURSKE SOBOTE se toplo zahvaljujemo vsem, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti in zasuli njen grob z venci in cvetjem, ki ga je tako ljubila. Posebno se zahvaljujemo Skupščini občine Murska Sobota, godbi na pihala DPD »Svoboda«, gosp. duhovniku Lutharju za opravljeni pogrebni obred, vsem njenim znancem in prijateljem za izkazano pozornost in pomoč. Murska Sobota, Szombathely, Budapest, 1. septembra 1964. Žalujoči: sin Pišta, hčerki Klara in Agnes z družinami »Gradis« Ljubljana: iščemo sodelavce GRADBENO PODJETJE »GRADIS« — Center za izobraževanje odraslih razpisuje za potrebe podjetja — 30 prostih mest za vpis v poklicno šolo — za strojnike težke in lahke mehanizacije; — 30 prostih mest za vpis v poklicno šolo — za železokrivce; — 30 prostih mest za vpis v poklicno šolo — za tesarje. V poklicno šolo — dopolnilno izobraževanje odraslih se lahko vpišejo kandidati, ki so odslužili vojaški rok in niso starejši od 30 let. Kandidati za vpis v poklicno šolo — dopolnilno izobraževanje odraslih morajo do 15. septembra 1964 predložiti naslednje listine: — Prošnjo za vpis, kolkovano z državnim kolekom za 50 dinarjev, z navedbo poklica; — spričevalo o šolanju in potrdilo o raznih tečajih; — lastnoročno napisan življenjepis; — prepis iz delovne knjižice o dosedanjem delu in zaposlitvi. Izbor kandidatov bo opravila posebna komisija za sprejem na podlagi doseženih uspehov pri sprejemnem izpitu in morebitne dosedanje prakse (vštevši tudi delo, katerega so kandidati opravljali v vojski). Pri vpisu imajo prednost tisti, ki so že delali v enem izmed navedenih poklicev. Vse prijavljene kandidate bo Center za izobraževanje pismeno povabil k sprejemnemu izpitu, ki bo iz materinega jezika in matematike. Kandidati bodo izpolnili tudi poseben psihološki test. Kandidati bodo v času šolanja sprejemali osebne dohodke polkvalificira-nega delavca po veljavnem Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Sprejmemo pa tudi večje število vajencev za zidarsko, tesarsko in železokrivsko stroko. Pogoj za sprejem je končana sedemletka. Kandidat ne sme biti starejši od 18 let. Prošnje sprejema Center za izobraževanje podjetja »Gradis«, Ljubljana, Korytkova 2. »KAMIN«: novi delavci Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri OBRTNEM PEČARSKEM PODJETJU »KAMIN«, LJUBLJANA, Tesovnikova 31, razpisuje prosta delovna mesta za DELAVCE ZA IZDELOVANJE PEČNIC Samska stanovanja zagotovljena. Nastop službe takoj ali po dogovoru. VZGAJALIŠČE VERŽEJ: direktor Na podlagi 142. in 143. člena Statuta VZGAJALIŠČA VERŽEJ, razpisujemo prosto delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA IN ŠOLE Pogoji: defektolog PRU ali učitelj z diplomo in najmanj desetletno prakso z družbeno neprilagojeno mladino. Za razpisano delovno mesto direktorja so osebni dohodki regulirani v Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zavoda s predvidenim posebnim dodatkom v znesku 6.000 din. Razpis velja do vključno 15. septembra 1964. Razpisna komisija VZGAJALIŠČA VERŽEJ Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij delavcev pri ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKEM ZAVODU ZA POMURJE V MURSKI SOBOTI razpisuje delovno mesto BIKARJA NA TESTNI POSTAJI Pogoj: kvalificiran ali polkvalificiran delavec z dveletno prakso pri oskrbovanju živine. Nastop službe je možen takoj. Prošnje sprejema komisija zavoda do zasedbe delovnega mesta. Plača po Pravilniku o delitvi osebnega dohodka delavcev zavoda. POMURSKI VESTNIK -- List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti -- List pošiljamo same po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje Naročniški in oglasni oddelek; M. S., Kidričeva 43, gas. dom, telefon 21-064 Naročnina celotna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev -- Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11-1-365 POMURSKI VESTNIK, 3. sept. 1964 Prodajalna »Opremotehna« v Murski Soboti vam posreduje — ELEKTROMATERIAL — VODOVODNI MATERIAL — KOLESA; MOTORNA KOLESA — TELEVIZORJE — RADIOAPARATE Za ugoden nakup se vam toplo priporoča kolektiv prodajalne »Opremotehna«. Za dobro voljo PROTEST S PRAHOM Nenavadne poštne pošiljke so prispele na naslove članov francoske vlade in njenega predsednika Pompidouja: v skupno 70 zavojčkih ni bilo nič drugega kot črn prah. Poslali so jih prebivalci mesta Chambon, ki so se odločili za takšno akcijo iz protesta proti slabemu, z industrijskimi sajami in prahom pomešanemu zraku, ki ga morajo dihati. Zbrali so nekaj kilogramov tega prahu in ga poslali v Pariz Z pojasnilom, da je vsega kriva bližnja koksarna, ki nima dobrih čistilnih naprav. ZLATO IZ MORJA Po postopku, ki ga je izdelal kemik Eurnst Bayer z univerze v Tubingenu, so pridobili iz sto litrov morske vode pri Neaplju 1.4 milijoninke grama zlata. Ta dosežek ponazarja zanesljivost postopka za pridobivanje težkih kovin iz silno razredčenih raztopin. Podoben uspeh so dosegli pri poizkusu z bakrom in z uranom. GA POZNA Mr. in Mrs. Smith sta prišla pred sodnika.« Jaz bi rada divors od tega bimbota,« reče ona. Sodnik: Koliko imata otrok?« Ona: »Tri, Vaše blagorodje.« Sodnik: »Zakaj pa ne počakata, da bo še eden, potem si jih bosta lahko pravično razdelila.« On: »Kaj pa če bi imela dvojčke?« Ona: »Kaj pa čenčaš? Dvojčke — ha. Če bi nate čakala, bi niti teh treh ne imela.« TRPKI SPOMINI Tujec kmetu: »To je zares lepa in romantična vas.« Kmet: »To že, ampak na temle prostoru sem ob neki veliki povodnji izgubil ženo in klobuk. In klobuk je bil še čisto nov.« »POROKA? DA, SAMO ...« Silno ogorčen je bil Američan Jesse Stafford, ko je moral pod ključ, ker je prišlo na dan, da je bil poročen kar s tremi ženskami hkrati. »Kaj naj bi storil, ko pa sem vsem trem neznansko všeč,« je mrmral predse. Sicer pa ima vse tri (medtem že ločene) žene tako rad, da jih bo ljubil in čislal vse življenje, je rekel, z enim samim pridržkom seveda: »Poročil se bom že še, ampak z nobeno izmed teh treh«. Le kaj je deklici, da se je nenadoma zajokala in so ji po licu spolzele solze? Najmodernejše mesto na svetu - propada Ko je bil leta 1955 Kubitschek izvoljen za predsednika Brazilije, se je začela gradnja novega glavnega mesta, ki so mu dali ime Brasilia. V te namene je bilo zagotovljenih 3,6 milijarde dolarjev. Mesto bi naj bilo zgrajeno po najsodobnejših arhitektonskih načelih in dejansko gledano iz zraka se lahko ponaša z najlepšim glavnim trgom, pa tudi drugi kompleksi so tako zgrajeni, da nimajo primere na svetu. Toda kljub tej modemi ureditvi, ki bi naj pomenila sodobno čudo v urbanizmu, še nedograjeno mesto začenja propadati. Za časa Kubitscheka so mesto izgrajevali s pospešeno naglico, toda že leta 1961 je ta naglica pojenjala. Ko je Brasilia postala glavno mesto in so se tja preselile vladine ustanove, so nastali zelo resni problemi. Iz mesta ki je nastalo sredi pragozdov, je bilo zelo težko voditi državo. Tudi prejšnji predsednik Goulart je že obupal nad vodenjem države iz tega novega središča. On in večji del vlade so bili v glavnem v prejšnji prestolnici Rio de Janiero ali pa v avionu med obema mestoma. Tudi vladni uradniki so neradi odhajali v Brasilio, ki je izolirana od vsega. Do nje ni speljana niti železnica, družabno življenje v mestu pa je tudi zelo dolgočasno. V celem mestu, ki ima sedaj okrog 300.000 prebivalcev, sta le dva kinematografa, nočni lokali so dokaj pusti, ob sobotah pa sploh prazni, ker vladni uradniki odhajajo v Rio de Janeiro. Največji problem pa je pomanjkanje stanovanj. Palače za vlado so bile zgrajene, niso pa bila zgrajena stanovanjska poslopja. Zato je v treh hotelih le ena tretjina sob na razpolago za goste. V ostalih stanujejo uradniki. Stroški uprave pa so zaradi tega izredno visoki, kar najbolje dokazuje primer poštarja, ki stanuje v hotelu z ženo in štirinajstimi otroci. Njegova mesečna plača je 72.000 kruseirosov, toda vlada plačuje za njegovo stanovanje 1,200.000 kruseirosov mesečno! Kako bo z nadaljnjim razvojem tega bleščečega mesta, še Brazilcem ni jasno. Tisti, ki menijo, da je Brasilia potrebna, trdijo, da bi se mnogo spremenilo, če bi se vlada dokončno odločila za to mesto. Pravijo pa, da bi bilo potrebno zgraditi stanovanja. Vzrok za zastoj pa je tudi v samih političnih odnosih. Nekateri menijo, da nobena vlada ne bo končala izgradnje, dokler bo Kubitschek živ in politično aktiven, ker je to njegov spomenik in če bi ga dokončali, bi to šlo le njemu v prid. Vendar pa Brazilcem ni vseeno, kakšna bo usoda mesta. Zanimivo je, da so voditelji upora proti Goulartu od novega predsednika zahtevali, da naj bo njegov pni korak v spremembi prestolnice. Toda predsednik Branco je vseeno sklenil, da bo Brasilia še naprej prestolnica, vendar pa v zadnjem času tudi on in njegova vlada že redno vsak teden potuje z avioni, podobno kakor se je dogajalo prejšnjim vladam. Zanimivo je tudi to, da od petdeset držav, ki imajo diplomatske odnose z Brasilijo, imajo le štiri svoja predstavništva v Brasiliji, med njimi tudi Jugoslavija. Domiselni angleški tatovi Neprijetnosti, ki jih v zadnjem času povzročajo nekoč zelo slavni angleški policiji napadi na vlak, banke draguljarne niso edine. Od časa do časa mora angleška policija reševati nenavadne slučaje, katerih povzročitelji so različni posebneži in jih je mnogo teže odkriti, kakor poklicne lopove. Taki podvigi so zelo čudni tako zaradi namena kakor tudi vrste ukradenih stvari. V Scotland yardu se zelo dobro spominjajo kraje pnevmatičnih kladiv. Z nekega velikega gradbišča je lopov odnesel šest takih kladiv. Najprej je vzel dve kladivi na prvem delovišču, nato se je odpeljal sedem kilometrov daleč in tam iz skladišča vzel spet dve, nato pa še dalje trideset kilometrov pa zopet dve kladivi. Policija še danes ne ve. kaj bo tat počel s tolikimi kladivi, pazi pa sedaj na kompresorje, ker brez električne energije ta kladiva ne delajo. Precej smeha in tudi pomilovanja je vzbudil neki Ro- bert Bishop, ki je ukradel čevlje, toda na žalost oba desna. Ko je to ugotovil, se je vseeno odločil, da jih bo nosil, če jih je že ukradel. Čez dva dni so ga policaji našli v postelji, ker si je zvil levo nogo. Mnogo bolj oprezen pa je bil neznani tat, ki je vlomil v tovarno konfekcije. Niti dotaknil se ni denarja, ki je bil v blagajnah, temveč si je izbral obleko in skrivnostno izginil. Edinstvena pa je kraja hiš. V neki angleški pokrajini so neznanci preprosto ukradli 4 montažne hišice. Vsaka je bila težka šest ton. »Ta slučaj spada prej v pristojnost psihiatra, kot našo,« pravijo na policiji, »ker je nekaj takega lahko napravil le neuravnovešen človek. Težava pa je tudi v tem, ker storilcev niti ne moremo preganjati, saj naš zakon ne predvideva kraje hiš. Seveda bi ga pa lahko preganjali zaradi kraje oken in vrat.« Prebivalci Farhama so se zgrozili, ko so nekega jutra opazili, da je naznani tat v neki ulici njihovega mesta odnesel dvanajst metrov pločnika. Policiji ni uspelo najti tatov, niti pojasniti, čemu jim je to bilo potrebno. Toda kaj naj še rečejo o kraji telegrafskega stolpa, visokega dvanajst metrov in kar je lahko napravilo najmanj šest ljudi! Veliko senzacijo je izzvala kraja železniškega mostu na neki stranski progi, ki je že dalj časa niso uporabljali. Ko so že izdali tiralico za storilci, so ugotovili, da ga je demontiralo neko podjetje, ne da bi prej obvestilo ministrstvo za promet. Domiselnost Angležev nima meja. Med takimi nenavadnimi tatvinami so kraja golov na nekem nogometnem igrišču, ki jih je skupaj z mrežo odnesel razočaran navijač, nekemu Angležu so neznanci odnesli bazen iz plastične mase, neznan tat je v nekem občinskem gledališču odnesel železne spiralne stopnice, v dveh cerkvah so tatovi ukradli cevi iz orgel, nerazumljivo je tudi, zakaj je nek lopov ukradel 266 parov naočnikov za mačke in tako dalje. Lista takih nenavadnih tatvin je zelo dolga in nima konca, kakor tudi ne domiselnost Angležev, pravijo na policiji. SREČANJE V AVGUSTU Tudi Justa ima trofeje Vršičov Joža — v Ljutomeru in okolici ga bolj poznajo pod imenom Vršičov Jušta, je ribič že od takrat ko je na svetu — dobrih 40 let. Seveda, v tolikšnem času si je tudi on nabral nekaj trofej. Pred leti je bilo — se je zadnjič spominjal — je ujel nekoliko višje od razkrižkega broda v Muri 5-kilsko ščuko. So pa v Muri tudi »mrhe«, ki tehtajo do 15 kg. »Takole, dva metra mora biti dolga!« (Škoda, da se to ne da pokazati z rokami!) No, druga taka »trofeja« je bil blenker, ki se je zapičil, namesto v ribje grlo njemu v čeljust. »In nisem ga mogel dobiti ven. Šele dr. Kaukler mi ga je izrezal!« je dejal, ko je pripovedoval o tem dogodku. »Zdaj v avgustu lovimo ribiči največ mrene, ki prav tako zrastejo do 5 kilogramov«. Vršičov Jušta pravi, da je ribičija lep šport, pa čeprav tu in tam padeš oblečen v vodo. To in še marsikaj iz svojih ribiških dogodivščin je povedal Jušta, ki je drugače »ta glavni« pri telefonski centrali v ljutomerskem kombinatu. Zaletel se je v jekleno vrv Dne 17. 8. 1964 ob 15.30 uri je prišlo do prometne nesreče na Veržejskem mostu čez Muro. Voznik osebnega avtomobila Franc Marjanovič iz Ljutomera, se je ob navedeni uri peljal iz smeri Veržej Dokležovje. S seboj je vzel tudi ženo in dva znanca. Ko je pripeljal z majhno hitrostjo na most na Muri v Veržeju, je nenadoma zaropotalo in se zaiskrilo na vozilu. Voznik je vozilo takoj zaustavil ter izstopil iz avtomobila. Opazil je, da je čez most napeta jeklena vrv, ki je bila pritrjena na obeh straneh ograje. Trenutek za tem je v isti smeri tudi pridrvel s precejšnjo hitrostjo mopedist, katerega je Marjanovič pravočasno opozoril na nevarnost. Po poznejših ugotovitvah je bilo dokazano, da so vrv čez most pripeli gojenci vzgajališča v Veržeju, kateri so dejanje tudi priznali. Vrv so pripeli kar tako iz šale, katera pa bi lahko bila usodna za voznika osebnega avtomobila in tudi mopedista. Materialna škoda na vozilu znaša ca 200.000 dinarjev Franc Šrimpf beg v jutro 32 roman Čeprav je bil utrujen, ni bilo njegovo spanje globoko, trdno spanje. Vedno znova ga je prekinil podoživljajoči dogodek iz preteklih dni. Toda, zdaj se dogodek ni ponovil, ni se odigral tako, kakor ga je Bračko takrat doživljal v resnici. Sanjal ga je tako, kakor se je tistikrat bal, da bi se res zgodilo ... ... Tako se je znova vzpenjal po hribu pred švicarsko mejo in znova je prosil hrib, da bi mu bil dober. In tudi sedaj se je plazil po vzpetini, ki je rasla sunkoma, od koraka do koraka, in z njo je rasla utrujenost v njem in od stopinje do stopinje se je z neznansko glasnostjo, ki je kakor ropot koles pod vagonom udarjala v noč, oglašala vznemirjenost, mogočen, tesnoben strah. Strah, ki je prišel v obliki slutnje, da je to njegova zadnja noč, da preživlja zadnje minute življenja. Zdaj je vedel, da se bo zgodilo nekaj strašnega z njim in da temu strašnemu ne more uiti nikamor več, da je to strašno tik za njim, za njegovim hrbtom, a da se mora kljub temu pognati hitro in skočiti. In to je tudi storil, čeprav s skrajnim naporom in čeprav je zdaj vedel, da je zaman in da je tik za njegovim hrbtom nekdo, ki bo dokončno obračunal z njim. In ko je tako skočil, je tudi takoj padel pod oglušujočim krohotom svinčenk iz mnogih pušk hkrati. Ampak zdaj ni izgubil zavesti, kakor takrat. Bil je smrtno ranjen. Čisto določno je čutil, da je zadet v glavo in da mu teče, ne, lije kri po čelu, po obrazu, da mu zaliva ustnice in da se steka navzdol za vrat in na prsi. Zdaj je vedel da bo moral umreti, mogoče zelo kmalu, čez nekaj trenutkov. Z vso silo se je mučil, da bi v poslednjih minutah, mislil na nekaj lepega, da bi mislil na dom, na mamo in na očeta, za Zlato in na Yvonne. Kljub veliki želji pa ni mogel misliti na nič drugega, razen na kri, ki mu je v curkih lila po glavi. Ta hip se je zevedel, da lažejo tisti, ki trdijo, da se v takih zadnjih trenutkih človek spominja vseh, ki so mu bili blizu in da se spominja vsega, kar mu je bilo drago. Ne, takrat misli samo na smrt in na kri, ki se izteka iz žil. In misli samo, kako bi ustavil to kri, kako bi jo spravil nazaj v žile, da bi zopet tekla normalno, mirno, in ne tako strahotno vznemirjeno, kakor sedaj teče njemu... ... Potegnil si je z roko po čelu, da bi se obrisal in da bi še malo videl, kaj se dogaja okoli njega. In res je videl, da so prišli v kupe ljudje in čutil je, da se kupe trese od ropota koles pod vagoni, ki ga je še pred kratkim primerjal z neznansko glasnostjo v tisti noči na hribu. Začutil je, da se poti in da je ves moker od potu, ki se mu je nabral po obrazu vse do ustnic in še za vratom, tja do prs. Zopet se je obrisal in ni se mnogo zmenil za ljudi, ki so sedeli okrog njega. Njegovo telo se še ni povsem prebudilo in tudi duh je samo za trenutek proniknil v resničnost. Kmalu ga je enakomerno tresenje znova zazibalo v spanje. In zopet se je vozil po nedavnih spominih, ki so se mu zveriženo pojavljali... ... Ozdravljenega so ga privedli pred sodišče. Bilo je vojaško sodišče in tudi njega so že v bolnišnici oblekli v vojaško obleko, da bi ga tako spomnili na to, kar je napravil. Za mizo so sedeli trije in tisti v sredini je bil polkovnik, kakor ga je spoznal po našivih. Ob pisalnem stroju je sedel zapisnikar, branilca ni bilo, ker mu ga niso hoteli dati, manjkal pa seveda ni tožilec. ,Ste prebrali obtožnico?’ ga je vprašal tisti v sredini. Bračko je stal pred njimi in zdelo se mu je čudno, da se ni bal. ,Sem,’ je odgovoril Bračko. ,Ste jo razumeli?’ je zopet nadaljeval tisti, ki mu je Bračko presodil polkovniški čin. Njegov glas je bil brezbarven. Mudilo se mu je. Seveda, stvar je bila jasna, krivda dokazana, obsodba izrečena. ,Razumel sem,' je rekel Bračko in mirno opazoval muho, ki se je sprehajala od zapisnikarja do enega izmed članov sodišča, sedala na akte in poletela včasih tudi do velike Hitlerjeve slike na steni za polkovnikom. ,Priznavate krivdo?’ je rekel predsednik z glasom, ki je zahteval samo pritrdilni odgovor. Zato se je nekoliko začudil in celo dvignil obrvi, ko je zaslišal Bračka, ki je odločno rekel: ,Ne!’ ,Zakaj ne? Ste bili nemški vojak?’ ,Da, ampak .. ,Odgovarjajte samo na to, kar ste vprašani! Torej ste bili?’ ,Bil sem.’ ,Ste prisegli nemški zastavi?’ ,Sem, toda pod pritiskom!’ ,Molčite! Ne bodite predrzni! Priznavate, da ste nameravali pobegniti?’ ,Jasno, saj ste me dobili na meji.’ ,No, torej! S tem priznavate, da ste dezerter!’ ,Po vašem pojmovanju, da.' Predsednik je za trenutek prekinil razpravo, da bi narekoval zapisnikarju dosedanji potek obravnave. Potem je nadaljeval: ,Pravzaprav ne morete ničesar navesti v zagovor. Veste tudi, da je to vojaška sodišče in da smo v vojni. Vendar, če vam tožilec dovoli...’ Obrnil se je s pogledom na oficirja na levi strani. ,Lahko,’ je ta odgovoril zdolgočaseno. Bračko je začel govoriti hitro, toda smiselno in poudarjeno. Sklenil je, da jim bo povedal vsaj nekaj, čeprav ve, da bo zaman in da je obsojen že vnaprej. ,Odklanjam obtožbo v celoti. Nisem Nemec in v nemško vojsko sem bil mobiliziran prisilno. Prisegel sem pod pritiskom in proti svoji volji. Zato tudi nisem dezerter in nimate me pravice soditi kot dezerterja nemške vojske. Sem pripadnik drugega naroda in nimam z Nemci nič skupnega. Preklinjam dejanje, ki ste ga storili z nami in prekljinjam tistega, ki je vodil to dejanje!' ,Molči!’ so skoraj vsi hkrati zavpili na Bračka. ,Umazan gobec!’ Bračku je ugajalo, da jih je razvnel v njihovi mirnosti in dodal z zvišenim glasom: ,Umazani ste vi, ki delate najbolj neverjetne umazanije, ki so se kdaj dogajale na svetu!’ ,Odvzemite mu besedo! Odvedite ga!’ je vpil tožilec in mahal z rokami. Predsednik sodišča je vstal in jezno pomignil stražarju pri vratih: ,Odpeljite ga! Sodbo dobite v celico.’ Bračko se je počutil neznansko svobodnega in vedrega, ker je storil tako, kakor si je zamišljal, da bi rad storil... ... Zato je bil veder tudi njegov obraz ,ko se je zbudil in ko je gledal ljudi, ki so se vozili z njim in molčali. Ko bi vedeli, si je rekel. In gledal je vojaka v levem kotu, ki je dremal, in gledal je starejšo žensko, ki je dremala, in je gledal lepo žensko, ki je sedela nasproti njemu s knjigo v rokah. V kupeju je bilo zadušljivo soparno in Bračko bi si najraje slekel suknjo, če se ne bi bal pokazati umazane srajce, ki jo je nosil pod njo. Vlak je vozil naglo in mimo. Samo rahlo tresenje je dokazovalo, da se vozijo. Bil je čisto drugačen vlak kakor (Nadaljevanje prihodnjič) 8 POMURSKI VESTNIK, 3. sept. 1964