9. septembra dragi Tito med aami Na poti z Brda se je tovariš Tito peljal skozi Savinjsko dolino, Celje, Šentjur, Šmarje in Podčetrtek v Kumrovec in Zagreb. Skozi dolino ga je toplo pozdravilo na tisoče prebivalcev in otrok, ki so ga obsuli s cvetjem. Za kratek čas se je ustavil v Žalcu. V imenu vseh občanov sta ga pozdravila predsednik skupščine občine Žalec dipl. inž. Vlado Gorišek in sekretar občinske konference ZKS Franc Jelen. Pionirji so tovarišu Titu izročili velik šopek v spomin pa je prejel plaketo Šmiglove zidanice in album. Množica občanov, ki je Žalec skoraj ne pomni, je slovesno vršala z dvignjenimi transparenti in zastavicami, igrala je godba na pihala iz Liboj in pel pevski zbor Svobode Žalec. Vsi pa smo želeli eno: Tito, bodi zdrav, dolgo nas še vodi in kmalu se vrni med nas! Vy Plamen slovenskega tabora v Žalcu Izdajstvo, samoljubje in mehkota, trepet, plemen razpor, neskrb, slepdta — lastnosti, s katero opicam smo v rodi! to šiba naša je, ta nas storila v nesrečno ljudstvo je — ne tuja sila! »Naša nesreča« — 1868 Nobenega dneva v zgodovini slovenskega naroda ni brez prejšnjih in jutrišnjega ne bo, če se danes ne zavedamo prehojenih pati. Tak danes je tudi letošnja obletnica slovenskega tabora v Žalcu — 6. septembra 1868, dneva MNOŽIČNE DEMOKRATIČNE MANIFESTACIJE NARODNE MISLI (Edvard Kardelj »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja« — Ljubljana 1957 — stran 253). Žalec — 6. septembra 1868 »Rodoljubi, ki so pripravljaj e drugi tabor na slovenskem Stir-skem pričakovali še mnogošteviilnejšega udeleževanja od strani izobražencev in prostega ljudstva, niso se zmotili. Razen ljubljanskega SOKOLA (okrog 60 udov) prišlo je mnogo domoljubov iz Ljubljane, iz Zagreba, iz gorenjskega, dolenjskega in notranjskega Kranjskega, iz tržaške okolice, iz Koroškega in od vseh daljnih in bližnjih krajev Šitirskega, tako da lehko rečemo: zastopana je bila v Žalcu vsa Slovenska. (Podčrtal J. S.!) Nad 2000 je bilo samo omikanih Slovencev nazočnih. Več kakor 100 velicih voz se je ob 12. z raznimi zastavami o dolgi vrsti — na čelu jim banderij 12 'konjikov — peljalo iz Celja do eno uro oddaljenega lepo okinčanega žavskega trga, kjer smo našli že mnogo čakajočih, in kamor so do treh popoldne vedno nove vrste z zastavami, trakovi in smrečjem okinčanih vozov dohajale, vseh skupaj čez 400. Žavske gospodične so SOKOLCEM podarile venec na zastavo. Po potu iz Celja do Žavca in v trgu samemu so'bili domoljubni trzanje napravili mnogo slavolokov in primernih napisov. Sprejem je bil v Žavcu navdušen. Po skupnem obedu, pri katerem se je več napitnic napijalo [med drugim gg. Klemenčiču im dr. Ploju, ki sta prvi slov. tabor v Ljutomeru napravila], slovanski solidarnosti — (podčrtal J. S.) — šli smo iz Žavca ven na velik travnik (lastnina g. Žuže), spremljani z množico na trgu čakajočih in več godbami, ktere so bile ali prostovoljno prišle ali od odbora preskrbljene. Okoli govorniškega odra se je zbrala množina naroda, skoraj samo možje. Marsikdo, ki je iz daljnega kraja Slovenije prišel, je strmel ih djal, da toliko ljudstva ni še nikdar skupaj videl. Z odrov se jih je po večkratnem števil j en ji in cenenji računilo okoli 15.000, nekateri so trdili celo več«. (Izvirno poročilo v »Slovenskem narodu« —Maribor, 10. septembra 1868 — na prvi strani! Oblikovalca sta bila Anton Tomšič in Josip Jurčič, urednik »Slovenskega naroda« in izvoljena zapisnikarja na taboru v Žalcu 6. 9. 1868.) »Taborite«! je pozdravil Ivan Žuža, poznejši deželni poslanec, zbor vodil dr. Josip-Vošnjak, na govorniškem odru pa so se zvrstili dr. Jakob Ploj, dr. Valentin Zamik, dr. Radoslav Razlag, Božidar Raič in (kot zadnji) dr. J. Vošnjak. Vsebina resolucij, sprejetih na taboru, je v bistvu razglas, ki ga objavljamo po izvirniku. Zakaj so izbrali Žalec za H. tabor? O izbora krajev za slovenske tabore 1868—-1871— bilo jih je 18 — so odločali mnogoteri dejavniki; med njimi v prvi vrsti zaznavne j §a narodna prebujenost,' trdnejši'gospodarski položaj prirediteljev In značajske odlike pokrajinskih- uglednejših osebnosti. O končni določitvi Žalca — ne poln meseč dni po ljutomerskem —je morda najzgovornejše ogledalo seznam podpisnikov razglasa »SLOVENCI!«, Mnogo oseb s priimki v tem'seznamu se je v izmenjavi treh rodov tako ali drugače zapisalo v gospodarski, kulturni'in politični razvoj savinjske pokrajine in prek nje celokupnega slovenskega- naroda. V ozadju je za sklic dmgega slovenskega tabora v Žalcu 1868 prav gotovo imelo poglavitno vlogo nemško nasilno prodiranje, znani »Drang nach Os ten«, ki je oklenil v svoje klešče že takrat tudi Savinjsko-dolino ( Skrepkimi postojankami v Celju na primer! To je pokazal sam potek tabora 6. septembra 1868. »Jezus Kristus in mati božja« — na žalskem taboru! Dr. Josip Semec, odvetnik in slovenski rodoljub, 1844—1925, pripoveduje v svojih, »Spominih« — Ljubljana 1927 — o žalskem taborskem žalostndsmešnem pripetljaju takale: »... Po dragem ali tretjem govorniku se je oglasil k besedi neki polukmetiško im polumeščansko oblečen človek rdečega obraza. Kakor sem pozneje zvedel, je bil to mlinarski pomočnik, na tako žvanem Majdičevem mlinu v Spodnji Hudinji pri Celju. Ta pomočnik je bil s svojimi tovariši najet od nemčurjev. (Podčrtal J. S.) Začel je takole govoriti:-»Zdaj ste culi go9pode, ki so govorili za svoj žep!« Nato je pristavil še nekaj besedic o slepariji. Nekaj ljudi mu je pritrjevalo z grdim vriskanjem. Zaradi viharnega ugovora občinstva je moral govornik takoj utihniti in zapustiti zbor. Okoli mlinar ja pa se je nabrala'tolpa ljudi, kakih 250 oseb, ki so se ž njim vred med precejšnjim krikom napotili v trg Žalec, češ da ga bodo tam poslušali. Za te ljudi ,se ni nihče brigal; jaz pa sem šel za njimi v skrbeh, da se ne bi zgodilo kaj1 napačnega. Prišedši na glavni trg v Žalcu, so posadili svojega govornika na prazen poljedelski voz. Kmalu sem stal za njim na istem vozu z namenom, da ga-zavrnem, če bi kaj napačnega povedal. Mlinar pa je stal na vozu in, ko* je bilo že vse mimo, -je še dolgo časa molčal v očitni zmedenosti. Končno pa je začel govoriti o Jezusu Kristusu ‘in Materi Božji brez vsake zveze. (Podčrtal J. S.) Naposled je čisto- umolknil. Zdaj se je' oglasil kmetiški poslušavec s tako zakrivljenimi čeljustmi, da so mu zobje moleli iz ust. Pokazal je s prstom na mene in zavpil: »Kaj je to: Tale hudič ga je zmotil, dol ž njim!« Jaz pa. sem smehljaje skočil z: voza, pogledal možu v, oči, stopil k njemu ter ga čisto mimo vprašal, česa*želi od mene. Razjasnil sem mu, da sem hotel le poslušati, kakpr vsi drugi, da1;.čujem, kaj bo mož povedal. Moje vedenje je tega človeka in njegove tovariše popolnoma osupnilo. Med tem se je bil tudi glasovih »govornik« spravil z voza in vse §e je mimo razšlo.« Prebranemu pričevanju Josipa Serneca velja še posebna zahvala potomcev, zakaj posredno pove veliko več kot zgolj številčno ocenjena množica udeležencev in še takd iskrbnb izbrane besede o poteku slovenskega* tabora v Žalcu 6. septembra 1868, Razmislimo! Nosilci nemškega vsestranskega prodiranja čez slovenska tla na- jug »Drang nach Osten« so že bili pod neprijetnim vtisom množičnega uspeha prvega sTovenškega tabora v Ljutomeru — 8. avgusta 1868 —, zavoljo tega so njihovi plačanci najeli motilce za tabor v Žalcu. (Vemo tudi, da primer v Žalcu v obdobju slovenskih taborov 1868—4871 ni bil osamljen!) Drugi sklep iz -naročenega izživahja-ha žalskem taboru pa nam (vsiljuje primerjavo s prizorom na koncu TV. dejanja drame Ivana Cankarja »Hlapci«: Glasnik novih časov učitelj Jerman poskuša ljudstvu odpreti oči, toda zaslepljevale! in zaslepljenci mu očitajo, da ogroža oblast in &a. »čez vero šimia«! (Podčrtal j. S.) Ob Jermanu je le predstavnik delavcev — kovač Kalander. Jennan propade (v drami!), hlapci ostanejo, kar so: »Za hlapce rojeni, ustvarjeni za hlapčevanje!i< : 'Josipu Sernecu je bilo — ob slovenskem tabora v Žalcu 1868 — štiriindvajset let ih jebil takrat Slušatelj pravnih ved v Gradcu, se pravi, da jebil pogumen »mladoslovenec« v najbolj »udarnih-« letih slovenskega liberalizma. Toda zaman so bili poskusi iskrenih rodoljubov v obdobju taborov, da bi dah razvoju slovenskega naroda demokratične in revolucionarne poteze, tčf, kar je obetal prav visok plamen v Žalcu 1868. Zakaj? »Pogine naj*; pes!« Prekletstvo »Pogine naj, pes!« -ni morda plcd rrirgretn domišljije kakega romanopisca, marveč — čista resnica! Izrekel ga je predstavnik »staroslovencev« nad »resnično ljudskim bojevnikom« v obdobju slovenskih taborov — Franom Levstikom. Štiri imena so neizbrisno vklesana v granitno skalo zgodovine 'slovenskega naroda: Primož Trubar, France Prešeren, Fran Levstik in Ivan Cankar. Sleherni od ¡njih ije bil glasnik po svoje in v svoji dobi, skupaj pa so štiriperesna deteljica — znanilka svetlejših prihodnjih dni slovenskega roda.' S'pridržki jim je skoroda tudi enaka življenjska usoda*'— sovražni tedaj odločujoči dejavniki — a prav enkratna tragičnost je doletela — Frana Levstika. Resda Fran Levstik osebno ni bil nikjer in nikoli med prireditelji slovenskih taborov -^-51868—1871 —, toda zapisano je v zgodovini, da je bil prav on — Fran Levstik — osrednja osebnost slovenskega kulturnega in političnega življenja na Slovenskem v drugi polovici prejšnjega stoletja, z vrhunskimi —taborskimi — poskusi, da se slovensko narodno gibanje otrese reakcionar-/| nih »zaveznikov«, breznačelnega sporazumaštva in prilagojevanja okoliščinam iz osebnih fcoristiri Slednje velja za čase do konca Avstroogrske pa tudi še v zadnje desetletje pred drugo svetovno vojno, Ali. mar ne? Pred 40 leti so »zadušili« takrat napredno strokovno glasilo savinjskih hmeljarjev »Hmeljarski vestnik« pod uredništvom Antona Petrička. Zakaj? Napredni hmeljarji so se zoperstavili posrednemu izkoriščanju hmeljarstva v reakcionarne — klerikalne — namene. Takratni farizeji so 'zagnali krik in vik: »Vera je v nevarnosti!« Ban dravske banovine je s podpisom' pod oblastveni akt postavil piko za poslednjo številko »Hmeljarskega vestnika« (1937) in posredno so ¡takrat z a vrli v življenjskem razvoju tudi pisatelja Janka Kača. Šestdeset let pred tem je dr. E, H. Costa, ki se je ves prodal in predal staroslovenskim prvakom z vodjo dr. J. Bleiweisom onemogočil kremenitega slovenskega razumnika Frana Levstika z. javno izrečenim prekletstvom »Krepieren soli der Hund!« Ironija slovenske zgodovine: prekletstvo Slovencev- nad Slovencem v nemškem jeziku! Fran Levstik se je pred konec življenja zrušil — telesno in duševno; omračil se mu je um, (Umrl je 16. nov. 1887 v Ljubljani.) Fran Levstik in slovenski tabori 1868—1871 Marksistična znanstvena ocena mesta in vloge Frana Levstika v obdobju slovenskih taborov je zapisana v knjigi Edvarda Kardelja; »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja« (druga — pre- : j 8 * . ' a *T " 'f*--' v '-r' 'M sB| * jr 11 «* ! ^ «alf s*-»! 1 *■¿7’ Ob 110-ietnici slovenskega tabora v Žalcu so v Žalcu slovesno odprli novo osnovnošolsko središče. V zadnjih desetih letih je to šesti in največji objekt, ki so ga zgradili s samoprispevkom. Sodobno stavbo, ki zajema 8.280 kvadratnih metrov površin in je stala 78 milijonov din, so gradili dobro leto. V njej sta osnovna šola s 24 učilnicami ter posebna šola s 16 oddelki za 168 učencev. Razen kuhinje in velike jedilnice je v šoli tudi večnamenska telovadnica. Ustanovi so poimenovali po znanih revolucionarjih: Petru Šprajcu-Juru in Ljubi Mikuš. Njuna doprsna kipa, ki so ju odkrili ob tej priložnosti, je naredil kipar Edvard Salezin. gledana in dopolnjegia izdaja v Ljubljani 1957), ki se na kratko glasi:.,. »Levstik se je zavedal, da, je boj slovenskega ljudstva preti sovražniku — domačim demokratičnim nasprotnikom, ki so hkrati odpirali narodno fronto pritisku nemške monarhistično-velepo-sestniške reakcije — mogoč samo tedaj ko bo to ljudstvo notranje močno! Konservativno vodstvo, svetovnonazorsko zvezano s cerkvijo, socialno-politično pa, z na pol fevdalnim veleposestništvom ter Avstrijo in monarhijo, je bilo nesposobno, da bi realiziralo slovenski program. Levstik je izhajal iz spoznanja o samobitnosti slovenskega naroda,. Prav zato, ker je bil Levstik resnično ljudski bojevnik, je moral izhajati iz neponarejenih ljudskih prizadevanj. Fran Levstik je sprejemal in razvijal tezo jugoslovanskega bratstva, toda tudi njegovo realizacijo si je zamišljal samo v demokratični obliki: kot svobodno zvezo jugoslovanskih narodov. Sklep Sen velike štiriperesne deteljice misli, besed in dejanj — PRIMOŽA TRUBARJA, FRANCETA PREŠERNA, FRANA LEVSTIKA im IVANA CANKARJA —- uresničujemo v okviru družbenega trenutka tudi letos — oib 110. jubileju slovenskega tabora v Žalcu 6. septembra 1868. Resda je bil žalski tabor iz vrste kresov v obdobju 1868—1871, če to povemo s prispodobo/ zgolj plamen, toda švignil je tako visoko pod nebo v zgodovini-slovenskega naroda, da je bil neugasljiva luč trem rodovom savinjskega hmeljarstva tudi y; letih narodnoosvobodilnega boja 1941—1945 in po injem — v danšnji dan. Jaka Slokan PROGRAM PRIREDITEV OB llO-LETNIČI ki so bile od 7. do 24. septembra 1978 SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU Četrtek, 7. 9. ob 18. uri Petek, 15. 9. ob 17. ,uri ob 19. urj Sobota, 16. 9. ob 10. uri Nedelja, 17. 9. ob 10. uri ob 15. uri Ponedelj.ek, 18 9. ob 15. uri ob 19.30 . Torek, 19. 9. ob 15. uri ob 18; -uri- Sreda, 20. 9. ob 15; uri, ob 19: uri Četrtek, 21. 9. ob 15. uri ob 18. uri Petek, 22. 9. Ob 19. uri Sobota, 23; 9. ob 9. ¡uri ¿j ob 10. uri- * , ob 17. uri ob 19. uri- Nedelja,. 24, ob 10. uri ob 15.; urj 9., Otvoritev razstave razstavnem salonu. del slikarjev amaterjev v SAVINOVEM: Otvoritev razstave slovenskega tahora v Žalcu in 85-Ietnice planinstva v Sloveniji, v prostorih osnovnošolskega centra v Žalcu Predstava SNG Maribor Deseti, brat v letnem gledališču Svoboda Griže Otvoritev novega .osnovnošolskega centra Žalec . Otvoritvena rokometna tekma z državno reprezentanco, v novi telovadnici v Žalcu - ' _ Revija folklornih skupin v kulturnem domu na Vranskem Turnir v odbojki na stadionu y Žalcu Koncert Slovenskega okteta v kulturnem domu na Polzeli Turnir y nogometu na stadionu v Žalcu Otvoritev razstave del slikarjev amaterjev v kulturnem domu na Vranskem Atletski miting na stadionu v Žalcu , Jubilejni koncert v,glasbeni šoli posvečen Ristu Savinu Košarkarski turnir v novi telovadnici v Žalcu Otvoritev slikarske razstave v Savinovem salonu Koncert narodno-zabavne glasbe v zadružnem domu Šempeter Prikaz razvoja gasilstva na stadionu v Žalcu Otvoritev kulturnega doma Vransko Promenadni koncert godb na pihala pred NAMO ,v Žalcu Koncert UPZ Emil Adamič v-hmeljarskem domu Žalec Osrednja, proslava 110-letnice Slovenskega tabora na stadionu in kulturni program Zabavno-glasbena prireditev s plesom na stadionu v Žalcu s sodelovanjem priznanih ansamblov in humoristov s. Ena iz taborskih časov »Nič ne pomagajo /vse še tako lepe besede, nič ne zaležejo; /vse obljube, vsi paragrafi, če le na potrpežljivem papirju stoji, dejanski se pa ne izpeljavajo.«Vse bo ostalo »gola, prazna teorija, dokler se ne pridadd izvršilne postavee., Te besede so bile napisane pred 110. leti ob prvem slovenskem taboru v Ljutomeru. Ob obisku Tita v Žalcu O, naš dragi tovariš Tito, Tito! Tako si želim, da bi ga lahko enkrat v življenju povabila k sebi v hišico in mu ponudila to kar imam. Ob misli, da bo tako skromen, kot je, dejal, o hvala, saj ni pptrebno, pa me je skoraj sram. stara ženička — ena od tisočev pozdravljajočih Več o slovenskih taborih in občini Žalec-lahko preberete v IVV SAVINJSKEM ZBORNIKU, ki ga ima na prodaj Kulturna skupnost Žalec (nad Savinovim salonom). Ugodno jesensko oranje in setev, leto prihodnje bogata bo žetev. Stanko Zupanc z DE Kmetijstvo III. Petrovče je zadovoljen s količino'in kvaliteto hmelja. Zadovoljna je tudi večina hmeljarjev. Razvoj živinoreje v kooperaciji Žalec V Savinjski dolini in Celjski kotlini je približno devetkrat več travnatega sveta kot hmelja in pridelki s teh površin so za neposredno prodajo in prehrano tudi neprimerni. Govedoreja je zaradi tega nujna, saj bi ostale velike količine energije neizkoriščene. Neusklajenost cen mleka, živine in repromateriala pa je bistven faktor, ki vpliva na večjo proizvodnjo mleka in mesa. Osnovno proizvodnjo v živinoreji predstavlja stalež živine pri kmetih. Pospeševalna služba pri TOZD Koperacija vsako leto popiše vso živino na vseh kmetijah. Stanje živine v letu 1977 primerjano z nekaj leti nazaj je bilo naslednje: 1970 1974 1978 Ind. 70/78 — krave in breje telice — teleta in mlade živine: 8009 8827 9298 116 — za pleme 2320 2184 2982 129 — za pitanje 2272 5687 6417 282 — voli 1236 785 485 39 •* Vse goveje živine 13837 17483 19182 139 Pasemski sestav osnovne goveje črede je leta 1970 predstavljal: 36 % rjavega goveda in 7 % lisastega; leta 1974: 47 % rjavega goveda, 13% lisastega, 1,8% črno belega goveda. Leta 1978: 54 % rjavega, 22% lisastega in 4 % črnobelega goveda. Preostalih 20 % so še razni križanci autohtonih pasem (pomurskega in marijadvorskega goveda). Povečan stalež živine in sprememba pasemskega sestava govedi v zadnjem obdobju je odraz prizadevanj pospeševalne službe na nasledi njih področjih: — spremembe strukture poljščin, — sodobnem spravilu krme, — povečane produktivnosti dela v hlevih. Razširjanje govedorejske proizvodnje zahteva določene površine za pridelovanje krmnih rastlin. Predvsem je viden napredek pri pridelovanju silažne koruze in koruze za zrnje. Z uvajanjem sodobnega krmljenja so se močno povečale površine namenjene pridelovanju silažne koruze. V letu 1978 je posejano pri zasebnih proizvajalcih 30% njivskih površin s koruzo, od tega za silažno blizu 20 %. Še pred nekaj leti so na teh površinah rasle razne okopavine, žita in hmelj. Da bi čim ceneje pridelali čim več ŠE iz travnikov, smo poleg dosuševanja sena z ventilatorji prešli na siliranje 1. odkosa travnikov. S tem smo dosegli zgodnejšo košnjo, kar pa omogoča pri intenzivnejšem gnojenju travnikov 3 in več odkosov. Prevetravanje sena in siliranje trave je nujno tudi zaradi opremljenosti kmetij s stroji za spravilo krme (preko 70% kmetij ima kompletno linijo za spravilo sena), ki ne dovoljuje popolnega sušenja na travnikih (mehanične poškodbe, drobljenje sena). Sporedno.s sejanjem koruze, za silažo so se začele formirati skupnosti za spravilo. V letih od 1974 do 1978 se je formiralo 62 strojnih skupnosti. Strojna- skupnost, ki jo sestavlja 3 do 5 kmetov ima v skupnosti silažni kombajn, transporter in v nekaterih primerih še težji traktor. V' strojne skupnosti so vključeni v glavnem večji proizvajalci, medtem ko se manjši poslužujejo strojnih storitev (silokombajn-transpor-ter) zadružnih enot. V obeh primerih prevoz silažne mase z njive do silosa opravljajo kmetje sami. Sporedno s pospeševanjem pridelovanja silažne mase se je začela hitra izgradnja silosov. V letih 1974 do 1978 je bilo zgrajenih 386 stolpnih silosov in 81 koritastih. Odločitev med ko-ritastim in stolpnim silosom je odvisna predvsem od števila in lege kmetije. Zaradi kvalitenejšega siliranja in možnosti uvedbe kompletne mehanizacije za spravilo in odvzem silaže (transporter, freza) pospeševalna služba priporoča stolpne silose in to vsaj 2 silosa na gospodarskem dvorišču. Z intenzivnejšo rabo kmetijskih površin namenjenih govedoreji je bilo pridelanih več SE na ha, kar je zahtevalo razširitev objektov za govejo živino. Od' leta 1974 dalje je bilo adaptiranih in na novo zgrajenih 265 hlevov, od katerih ima vsak 20 in. več stojišč. Najbolj razširjena oblika novih hlevov na našem področju, z ozirom na kombinirano proizvodnjo mleka in mesa je hlev s 15 stojišči za krave in plemensko živino in boksi za teleta in mlado pitovno govedo. Kapaciteta novozgrajenega hleva je 35 stojišč. Zaradi manjših stroškov' izgradnje in poenostavitve del v hlevu priporočamo hleve na odplako vanj e. V takih hlevih so hoksi proste reje, v katerih je racionalno izkoriščen prostor (povprečno 2,2 m na pitanca), poraba delovne sile je manjša, živina pa ima ugodne življenjske pogoje. PITANJE GOVEDI Z novozgrajenimi stojišči in sodobnejšo tehnologijo narašča število živali in tržnih viškov. Za primerjavo lahko pogledamo realizacijo govedorejske proizvodnje zadnjih nekaj let. Mlado pitano govedo v kg Teleta kg Mleko 1 1970 925.220 192.315 3,229.000 1974 1,595.176 180.730 4,298.852 1975 1,641.522 151.641 4,916.689 1976 1,823.094 122.302 6,256.577 1977 1,828.884 101.402 7,477.292 Indeks 70/77 198 53 232 Pri pitanju goveje živine so doseženi vidni uspehi, kar se kaže tudi v zmanjšanju odkupljenih telet za klanje. Porast te proizvodnje pa kljub temu zaostaja za proizvodnjo mleka, za kar so vzrok predvsem neusklajene tržne cene. Pitanje mlade goveje živine na našem področju je bilo v začetku zelo razdrobljeno. Kmetje so pitali v večini doma vzrejena teleta in tako letno dopitali v glavnem po 1 do 3 pitance. Taka proizvodnja je bila zelo draga in ker so se z adaptacijami in novozgrajenimi hlevi povečala prazna stojišča, je bilo nujno organizirati koncentracijo večjega števila telet pri posameznih rejcih. Zato smo teleta po dogonih odbirali ža nadaljnje pitanje in jih vhlevljali pri rejcih s praznimi stojišči. V takih primerih dobivajo rejci 100-kilogramska teleta, ki jih pitajo do končne teže 500 kg. Naraščanje števila pitanih govedi je odvisno od staleža krav. Za vsakršno povečanje preko teh možnosti smo primorani nabavljati teleta iz drugih področij. Teža teh nabavljenih telet se giblje okoli 200 kg in jih vhlevljamo predvsem pri specializiranih rejcih, ki v turnusu pitajo od 20 do 60 pitancev. Pri vseh pitancih predstavljajo ta teleta v letu 1977 20 %, v letu 1978 bo pa ta številka 30 %. Zaradi težav pri nabavi telet, ki so še prisotne in ki jih bo v bodoče še več, vidimo perspektivo v pitanju goveda na čim večjo težo. Povprečna teža pitancev, ki je bila v letu 1970 še okrog 400 kg, se dviga in je v letu 1977 dosegla 471 kg, v prvem polletju 1978 pa se je že približala povprečni teži 500 kg. Vsa pitovna proizvodnja je pogodbeno organizirana. Pri tem Kooperacija sodeluje s 50% sredstev celotne vrednosti mlado pitanega goveda. Ta sredstva nudi kooperantom-pitavcem v obliki telet in repromateriala potrebnega za pitanje. V določenih primerih tudi z denarnimi akontacijami do oddaje in obračuna pogodbene proizvodnje. ZAKLJUČEK V zadnjih petih letih je živinoreja dosegla nagel razvoj in v določenih primerih pri pitanju govedi še primemo raven. Vendar ta proizvodnja še ne pokriva potreb trga in zato ji bo potrebno posvetiti več pozornosti. Predvsem pa bomo morali govejemu mesu na trgu priznati ekonomsko vrednost, ki bi tako z realno ceno stimulirala pitanje. Jože Sabjan, org. živ. proizvodnje Božka Žolnir, tehnolog za živinorejo ŠSuM 1mamm _ . I MfMf i® ¡■Mi ■ mm Sili n mm i ■ WsÊÊÊIÊËËÊmÈ Z obiranjem poznih sort hmeljarji letos niso pohiteli. Obirali so še tja v drugo dekado septembra. Zato je tako kot večina poznih sort dobro dozorel tudi Atlas v Vojniku in dal obilen in kvaliteten pridelek. Jesenska setev Setev pšenice V Sloveniji predstavlja pšenica med ozi-minami glavno kulturo, zato je treba pripravam, na setev in izbiri primerne sorte posvetiti kar največjo pozornost. Pod Setvijo ozimin razumemo več delovnih faz, kijih moramo opraviti, da lahko sploh sejemo. Te faze oziroma skupine delovnih postopkov pa je dobro, da si jih nekoliko ogledamo. PREDSETVENA PRIPRAVA ZEMLJIŠČA Obsega oranje, brananje in izravnavo njivskih površin. Pri vseh teh delih moramo paziti, da delamo le takrat, ko ni zemlja preveč mokra, ker le na ta način bomo pripravili dobro predsetveno mrvino z manjišimi grudicami. Za-željeno je, da se tako pripravljeno zemljišče še pusti nekaj časa nepošejano, da se zemlja še uleže, oziroma sesede. OSNOVNO ALI TEMELJNO GNOJENJE Pšenica je zelo intenzivna kultura, če želimo imeti dober pridelek, moramo tudi'dobro, gnojiti. Različni avtorji navajajo za posamezna področja okvirno porabo hranil, .zato Se teh izsledkov poslužujemo takrat, kadar načrtujemo gnojenje, nimamo pa pri roki rezultatov o zalogah hranil v tleh. Za pridelek 45 mc/ha pšenice so podatki o potrebnih- hranilih takšni: . 100—150 kg čistega N/ha 80—150 kg čistega P20s/ha 80—160 kg čistega K20/ha Ti podatki nam služijo za orientacijo. Upoštevati pa moramo tla, kako so založena s hranili in pa predhodno rastlino. Tla, ki jih redno gnojimo, lahko smatramo za dobro založena, neredno gnojena tla pa slabo založena. Anton Uršič — ugleden hmeljar iz Dolenje vasi — je skrbno opravil obiranje, posebno še, ker je v njegovem hmeljišču potekal poskus gnojenja hmelja z gnojevko. Pereče skladiščenje, basanje in zopet skladiščenje so potrebni temeljitega obravnavanja. Kadar je prehodna kultura intenzivna — npr. silažna koruza, se nam dogodi, da so tudi dobro gnojena tla po spravilu pridelka slabo založena s hranili. Pri temeljnem gnojenju pšenice moramo izbirati takšna gnojila, da z njimi čim bolj zadovoljimo potrebe po hranilih. Pšenica v začetku ne potrebuje več dušika kot kakšnih 30—50 kg/ha. Zato se* ravnamo pri izbiri gnojil tako, da najprej zadovoljimo potrebe po dušiku. Dušik mora biti najbolj točno odmerjen, če nočemo imeti težav s prebujno ali pa prešibko rastjo. Fosfor in kalij imata precej širše območje po količini, Zato lahko nihata v prej navedenih količinah; Ob upoštevanju vsega navedenega lahko rečemo, da zadostuje za dobro založena tla: 400 kg/ha NPK 8—16—22 ali 400 fcg/ha NPK 9—18—18 Slabo založena tla: (npr. po silažni koruzi) 500—600 kg/ha NPK 7—14—21 ali 500 kg/ha NPK 8—16—22 ali 500 kg/ha NPK 9—18—18 . Možna je tudi varianta: 300 kg/ha NPK 12—12—12, nato pa dognoju-jemo dvakrat z NPK 17—8—9 — skupno 400 kg/ha. Ta varianta je primerna predvsem za dobro založena tla. Gnojila za temeljno gnojenje trosimo na brazde in dobro zabranamo, da se enakomerno premešajo z zemljo. Nadalnje gnojenje pšenice pa obsega predvsem gnojenje z dušikom, ki pa se prične po prezimitvi. SETEV PŠENICE Setev je najbolje opraviti v naših pogojih v drugi dekadi oktobra, če je ugodno vreme pa lahko sejemo do konca oktobra, če imamo zemljišče že prej dobro pripravljeno. Pri izbiri in nakupu semena moramo paziti na sorte, na ka-livost in čistočo semena. Iz kalivosti in čistoče dobimo uporabno vrednost semena, iz, té pa potem računamo porabo na ha. Vsi potrebni podatki so na kontrolnem lističu na vreči. Sorta pšenice, ki jo izbiramo, je važna iz različnih vzrokov: visoki pridelki, odpornost na bolezni, odpornost na poleganje, rajonizacija, kvaliteta zrnja itd. •• - - -.-.'-v, -- V naših ekoloških pogojih je zelo težko doseči najvišji kvalitetni razred — I. razred, oziroma Ai po starem, ker pri nas sorta, ki je v žitorodnih predelih v I. razredu, daje rezultate, ki jih v žitorodnih predelih dosegajo sorte-iz II. razreda, oziroma Bi in Cf. V naših razmerah stremimo, predvsem za čim večjim pridelkom in čim manjšo občutljivostjo sort. Izbira sort je zelo velika, če jih gledamo po zahtevnosti pridelovanj a, jih lahko razdelimo v dve grupi. > Manj zahtevne sorte Marinka, Libélula, San pastore, Kavkaz, Bezo-staja. Te sorte so že dobro poznane in so manj zahtevne, seveda pa dajo tudi manjši pridelek. Intenzivne sorte Predvsem so se na našem področju uveljavile Novosadska rana 2, Zlata dolina, Super zlata, Sava, Drina, in še nekatere- druge. Te solrte so nekoliko manj znane; zato ne škoduje nekaj besed o vsakih Novosadska rana 2, bela galica, intenzivna sorta, zelo rana, nizka, dobro odporna. Zahteva sklop ca. 600 zrn/m2, oziroma 240 kg semena/ha v normalnem roku setve. Zlata dolina, rumenobUla golica 's kratkimi resicami, rana, zeilo. nizka, jodpoma proti poleganju. Zahteva sklop 600—700 zrn/m2, oziroma 250 —260 kg se-mena/ha' v normalnem roku setve, Super zlata. je nova sorta s podobnimi lastnostmi kot Zlata dolina, vendar š še boljšo rodnostjo. Sava, bela golica, srednje-rana sorta, nekoliko višja od Zlate doline, dobro odporna. Zahteva sklop. 600—650 zrn/m’, oziroma 220—230 kg semena na ha v normalnem roku setve, (Nadaljevanje na 6. strani) NEKAJ IZKUŠENJ O DELE STROJNIH SKUPNOSTI V HMELJARSTVI MEHANIZACIJA V PRIVATNEM SEKTORJU KMETIJSTVA SI Z NEZMANJŠANIM TEMPOM UTIRA SVOJO POT. ČEPRAV JE PRVA IN NAJHUJŠA LAKOTA PO KMETIJSKIH STROJIH MINILA, ŠE VEDNO KMETJE NABAVLJAJO DRAGE STROJE, PRI TEM PA DOSTIKRAT POZABIJO NA EKONOMIKO. INDIVIDUALNEMU NAKUPU ŠE VEDNO DAJEJO PREDNOST PRED SKUPINSKIM. MEHANIZACIJA V HMELJARSTVU Hmelj je kultura, ki je dolga leta nazaj zahtevala pri vzgoji in spravilu izredno veliko ročnega dela. Niso še daleč časi, ko smo za hektar nasada porabili tudi 1600 in več ur ročnega dela. Z razvojem novih industrijskih obratov pa se je pričelo pojavljati vprašanje, kje dohiti maso ljudi, bi bodo v konicah opravili to zahtevno delo. Predvsem je šlo za spomladanska dela ob rezi in napeljavi hmelja ter za obiranje in spravilo hmelja. Pomanjkanje delovne sile se je najprej pojavilo v družbenem sektorju, kmalu za tem pa tudi pri kmetih-hmeljarjih. Potrebno je bilo razmisliti o uvajanju ustreznih strojev, ki bodo nadomestili ročno delo. USTANAVLJANJE STROJNIH SKUPNOSTI Izkušnje, ki smo jih dobili pri formiranju skupnih nasadov hmelja, so nam prišle zelo prav tudi pri ustanavljanju strojnih skupnosti. Ko smo v letu 1971. ustanovili prve strojne skupnosti za obiranje hmelja, smo imeli v Savinjski dolini že nekaj sto hektarjev skupnih hmelj skih nasadov. Ti nasadi so nam služili tudi kot osnova za izbiro lokacij obiralnih strojev, izbiro strojev glede na kapaciteto dela in ne nazadnje tudi število članov posameznih skupnosti. Ustanavljanja skupnosti smo se lotili organiziramo z vnaprej pripravljenimi programi in rešitvami. Že v prvem letu nam je uspelo ustanoviti deset strojnih skupnosti, ki so združevale nad 90 hmeljarjev Kot smo predvideli že v programih, se je delo skupnosti zelo dobro izkazalo. Zato v naslednjih letih ni bilo težav z ustanovljanjem novih. V petih letih smo Uspeli mehanizirati obiranje praktično stoodstotno. Pri tem je potrebno poudariti, da je zelo malo primerov, da so kmetje uvozili manjše stare stroje in jih uporabljajo sami. Zanimivo je, da so kmetje po nabavi obiral-nih strojev pričeli v okviru obstoječih skupnosti nabavljati še druge stroje za potrebe hmeljarstva. Vse skupnosti, ki jih imamo sedaj oseminštirideset, so danes opremljene z rezalniki za rez hmelja, veliko hmeljarjev pa ima tudi skupne stolpe za napeljavo vodil. (Nadaljevanje s 15. strani) Drina, bela golica,- nekoliko višja od Zlate doline, srednje rana, dobro odporna sorta. Zahteva sklop 600—-650 zm/m2 ali 220—230 kg/ha semena, v normalnem setvenem roku, Vse opisane sorte spadajo po kvaliteti v B skupino, so pa izredno rodovitne in so z njimi dosegli pridelke po 80 nic/ha in tudi več, seveda v žitorodnih predelih. Pri nas s tako visokimi pridelki sicer ne moremo računati, ob dobri agrotehniki pa lahko dosežemo 50 mc/ha pa tudi nekaj več." Pri intenzivnih sortah moramo gnojiti tudi na dobrih tleh z večjimi količinami (količine za slabo založena tla). Količine semena.moramo po 20. oktobru povečati po 10 kg/ha za vsak teden zakasnitve. Pred setvijo moramo vedno napraviti preizkus sejalnice, da lahko točno sejemo. Globina setve za pšenico je 4—5 cm, po setvi pa je priporočljivo valjati s kembrič-valji, ki stisnejo zemljo k zrnju, da lažje vžkali. Če zemlja ni bila pred setvijo uležana, pa so valji obvezni, ker s tem ko valjamo, zmanjšamo nevarnost pozebe žit. Prav tako nam kembrič valji zdrobijo grude, če je bilo pri privravi zemlje za setev preveč suho in nam je ostala grudasta njiva. Janez Luževič, dipl. ing. agr. 2VZ Celje EKONOMSKI VIDIKI ZDRUŽEVANJA V SKUPNOSTI Pri vsaki skupnosti smo zasledovali tudi ekonomske efekte združevanja. Če zanemarimo nujnost prehoda na strojno obiranje zaradi pomanjkanja delovne sile, so vsi finančni izračuni pokazali, da bo strojno obiranje cenejše. Poleg cene obiranja pa dajejo skupnosti še nekatere bistvene prednosti: — s pomočjo združevanja sredstev se omogoči tudi manjšim kmetijam nabava sodobnega stroja, ki tudi taki kmetiji omogoča vključitev v moderno proizvodnjo s sodobno tehnologijo; — skupinska uporaba omogoča maksimalno izkoriščenost stroja, kar zmanjšuje stroške na enoto proizvoda; — z dobro organizacijo dela lahko kmetje večino poslov opravijo sami, obenem pa se tudi manjše kmetije pojavijo kot tržni proizvajalci. Seveda pa je treba priznati, da je takemu razvoju mehanizacije v hmeljarstvu botrovala tudi sorazmerno visoka cena strojev, ki bi je posamezne kmetije nikakor ne prenesle. Ko danes ocenjujemo stanje v hmeljarstvu in zadnja krizna leta, ki šo nas spremljala, ugotavljamo, da smo vzdržali le zaradi tega, ker smo bili dobro organizirani. Skupni nasadi hmelja, skupni obiralni stroji in ostali stroji v hmeljarstvu so omogočali, da smo kljub neprestani rasti cen repromaterialom ih nevzpodbudni ceni hmelja na svetovnem trgu, obdržali določen nivo nasadov, kar za privatni sektor v ostali Sloveniji in Jugoslaviji ne velja. Večina strojev v lasti strojnih skupnosti je že odplačanih. Glede na to, da bodo stroji brez večjih zastojev in okvar lahko delali še najmanj deset let, kmetje razmišljajo ali naj pričnejo obračunavati amortizacijo ali pa denar, ki so ga do sedaj plačevali za letne anuitete, porabijo v druge namene. Večina se nagiba k temu, da amortizacije ne bi izdvajali, pač pa bi za nabavo novih strojev čez leta znova najeli posojila. VPLIV SKUPNOSTI PRI OSTALEM DELU NA KMETIJAH Po večletnem spremljanju razvoja in dela skupnosti za obiranje hmelja opažamo, da kažejo določene spremembe v načinu gospodarjenja in mišljenja kmetov, ki so člani teh skupnosti. Sama tehnologija pridelovanja hmelja se je močno spremenila. Hmeljevke, ki jih je pred uvedbo strojev za obiranje bilo še precej hektarjev, so skoraj popolnoma izginile. Pri napeljavi vodil se je uveljavil sistem, ki omogoča, da imamo na enoto površine večje število hmeljskih trt, kar daje tudi možnost večjega pridelka. Bistveno se je spremenilo tudi delo hmeljarjev v času spravila pridelka. Med tem, ko so pri ročnem obiranju bili angažirani vsi na kmetiji praktično dan in noč* je sedaj precej drugače. Posamezen hmeljar pride na vrsto za obiranje enkrat, dvakrat ali trikrat na dan za pol ali eno uro. Ostali čas porabi za delo na sušilnici ali za ostalo delo na kmetiji. Bistveno se je spremenilo tudi razmerje med hmeljem, ki ga kmetje posušijo na lastnih sušilnicah in hmeljem, ki ga oddajo sušiti na kooperacijske sušilnice. Pri ročnem obiranju se je praktično ves hmelj sušil doma, letos pa je to razmerje že skoraj 50:50. To pomeni, da se kmetje vse bolj odločajo, da zadnjo fazo pridelovanja prepustijo kooperaciji. Ža tak način dela je več vzrokov: — cena sušenja na skupnih kooperacijskih sušilnicah ni večja kot pri kmetu, če to delo opravi doma; — kvaliteta hmelja, ki je sušen na velikih in moderno opremljenih sušilnicah, je boljša; — kmetu ostane več časa za ostala dela na kmetiji, ki jih je treba opraviti kljub sezoni obiranja. Mirno lahko trdimo, da je uspešno delo skupnosti, o katerih smo govorili, vplivalo tudi na združevanje kmetov.na ostalih področjih.: Z zaupanjem in izkušnjami, ki so jih kmetje pridobili s članstvom v hmeljarskih skupnostih, se sedaj veliko lažje odločajo za skupno nabavo nekaterih drugih strojev. Predvsem je treba omeniti silokombajne, stroje za pridelovanje in spravilo krompirja, sode za gnojevko itd. ZAKLJUČEK Večletno delo s kooperanti, ki so se združili v različne skupnosti, je dokazalo, da se kmetje v takih skupnostih zelo dobro ujemajo, seveda, če so dobro organizirani in če vidijo v tem določeno korist in napredek. Pomembno je tudi spoznanje, da lahko tudi mali kmetje (in takih je pri nas največ) postanejo dobri tržni proizvajalci, ker jim članstvo v skupnosti omogoča ekonomičnejše izkorišča? nje mehanizacije, uporabo sodobne tehnologije, s tem pa tudi cenejšo proizvodnjo, ki je lahko konkurenčna tudi večjim proizvajalcem. Pomembno je' tudi dejstvo, da skupnosti niso neka statična oblika združevanja določenega števila kmetov, ampak jih je možno spreminjati, dopolnjevati itd. Naj še poudarimo, da je bilo pri ustanavljanju kot pozneje pri delu vloženega ogromno dela strokovnih služb, ki delajo na pospeševanju. Z veliko volje in Vžtrajnega dela v prvih letih nam je uspelo skupnosti organizacijsko tako usposobiti, da so se sedaj člani skupnosti sposobni sami organizirati in pripraviti za Vsakoletno sezono. To pa jim vliva zaupanje in vedno bolj spoznavajo, da so se odločili pravilno. (Nadaljevanje na 8. strani) Kmečki sadovnjaki so letos polni hrušk, sliv in domačih češpelj, jablane pa kljub temu, .da bi morale biti letos polne, ponujajo krmežljav in od bolezni in škodljivcev popolnoma uničen sad. Sadna drevesnica Mirosan je uspela z dobro zaščito ohraniti zdrav in bogat pridelek jabolk in hrušk. Cenijo ga na okrog 300 vagonov. Tekmovanje mladih zadružnikov - traktoristov (Nadaljevanje iz (prejšnje številke) POSAMEZNE UVRSTITVE [. A. V teoriji: Prvi je Marjan Ribič iz ZE Prebold. Dobi nagrado Strojne postaje Žalec, stiskalne viie za samonakladalko in dve peti za traktorsko [koso. ' Drugi je Marjan Mešič iz ZE Polzela. Dobi nagrado Pinus Rače, 10 kg antrakola in 1 kg promepina. Tretji je Stanko Jezernik iz ZE Polzela in dobi 50 kg krmil BRO-FIN od Mešalnice krmil Žalec. [ četrti je Peter Vasle iz ZE Polzela in dobi nagrado od Mesnin Celje, dve večji klobasi. I B. V oranju: Prvi je Jože Mihelak iz ZE Petrovče. Dobi srednji komplet orodja od Agrotehnike Celje. Drugi je Ivan Pavše iz ZE Šempeter. Dobi 10 kg atrapina in 1 kg promepina od Pinusa Rače. Tretji je Janez Serdoner iz ZE Šempeter, ki dobi več klobas, darilo Mesnine Celje. Četrta sta Drago Gajšek iz ZE Prebold in Zvonko Gradišnik iz ZE Petrovče, ki si nagrado od Semenarne Celje delita. Dobita po 2 kg travnega semena. C. V spretnostni vožnji: Prvi: Bojan Čretnik iz ZE Petrovče. Za nagrado dobi 501 alfo od Koteks Tobus INDE Vransko. fi Drugi: Marjan Ribič iz ZE Prebold. Dobi 201 pletenko od GG Vransko — Žalec in domače klobase Mesnine Celje. Tretji: Ivan Povše iz ZE Šempeter. Dobi 2 hlebca sira od Mlekarne Celje. Četrta: Vinko Cetina iz ZE Šempeter. Dobi 1 peto za traktorsko kosilnico in dva hidravlična cilindra za pobiralno napravo pri samo-nakladalki, darilo Strojne postaje Žalec. Janko Juhart iz ZE Trnava dobi en hlebec sira od Mlekarne Celje in dve peti za traktorsko kosilnico, darilo Strojne postaje Žalec. Vsa dekleta so iz ZE Petrovče. Prva: Romana Kramar dobi darilo Keramične industrije Liboje in to veliko vazo. i ' Druga je Verona SJemenšek in tretja Olga Kresnik. Dobita manjši vazi od KI Liboje. Strokovna pomoč izkušenejših tekmovalcev je vedno zaželjena. UVRSTITEV VSEH EKIP: Št. točk 32. Oto šporn, ZE Braslovče 224 33. Vojko Ušen, ZE Braslovče 220 1. ZE šempeter-Podlog 888 34. Janko Miklavžin, ZE Gotovlje 216 2. ZE Prebold 871 35. Peter Šah, ZE Celje 214 3. ZE Petrovče-čmava 850 36. Alojz Kuder, ZE Gotovlje 213 4. ZE Petrovče-Pernovo 828 37. Peter Vasle, ZE Polzela 205 5. ZE Petrovče-Arja vas 756 38. Alojz Vajncerl, ZE Trnava 203 6. ZE Šempeter-Grušovlje 755 39. Dominik Kugler, ZE Trnava 203 7. ZE Petrovče-Dobriša vas 755 40. Aleš Cetina, ZE Šempeter 199 8. ZE Petrovče (dekleta) 741 41. Anton Kunej, ZE Kmetijstvo 9. ZE Trnava 737 Šmarje 199 10. ZE Polzela 737 42. Drago Pinter, ZE Petrovče 193 11. ZE Gotovije-Vrbje 680 43. Pavel Drobež, ZE Gotovlje 186 12. ZE Braslovče 680 44. Ivan Šmarčan, ZE Petrovče 184 13. ZE Sestavljena ekipa 609 45. Štefan Štorman, ZE Gotovlje 180 14. ZE Gotovlje Vrbje 582 46. Jože Verdev, ZE Petrovče 178 15. ZE Petrovče-Zavrh 527 47. Srečko Dolar, ZE Petrovče 165 16. ZE Trnava 493 48. Silvo Lenko, ZE Trnava 28 g v | s • § ■* .. "££&:£££ j: £ S « jiilts 'fc88886a.1§ii Mk ¡¡gg v Jt I H |||s || ' izpilii:.M ^ y X' ¡¡§11 Vodstvo tekmovanja mladih traktoristov na čelu Tonetom Pugljem (drugi z desne). z veteranom traktorskih ; tekmovanj dipl. inž. LESTVICA UVRSTITEV št. točk 1. Jože Mihelak, ZE Petrovče 317 2. Ivan Povše, ZE Šempeter 314 3. Marjan Ribič, ZE Prebold 307 4. Marjan Mešič, ZE Polzela 300 5. Zvonko Gradišnik, ZE Petrovče 298 6. Drago Gajšek, ZE Prebold 293 7. Janez Serdoner, ZE Šempeter 290 8. Alojz Uranjek, ZE Šempeter 290 9. Bojan Čretnik, ZE Petrovče 287 10. Vinko Cetina, ZE Šempeter 284 p. Vinko Zupan, ZE Petrovče 284 12. Drago žagar, ZE Petrovče 278 13. Branko Arzenšek, ZE Petrovče 276 14. Stanko Veber, ZE Petrovče 275 15. Emil Vedenik, ZE Prebold 271 16. Vinko Derča, ZE Trnava 266 17. Jože Pečnik, ZE Petrovče 265 18. Janko Juhart, ZE Trnava 264 19. Rado Žiinik, ZE Trnava 252 20. Romana Kramar, ZE Petrovče 251 21. Verona Slemenšek, ZE Petrovče5 246 22. Olga Kresnik, ZE Petrovče 244 23. Andrej Kramar, ZE Petrovče 243 24. Martin Kuder, ZE Gotovlje 242 25. Ferdo Kunst, ZE Šempeter 237 26. Rudi Rehar, ZE Petrovče 237 27. Jože Bizjak, ZE Braslovče 236 28. Radko Levec, ZE Petrovče 235 29. Stanko Jezernik,. ZE Polzela 232 30. Boris Serdoner, ZE Šempeter 228 31. Jože Štorman, ZE Gotovlje 225 Znanje mladih je bilo zadovoljivo. Testi so pokazali, da so se zanje temeljito pripravljali. Toda marsikdo se je še vseeno v upanju na pomoč oziral naokoli. Ta na sliki je teste pravkar končal. 16. dan hmeljarjev — 16. dan hmeljarjev — 16. dan hmeljarjev 16. dan hmeljarjev — 16. dan hmelj ar j e\ PRAZNOVANJE MED OBLOŽENIMI HMELJNIM V pričakovanju dobre hmeljske letine niso veseli in zadovoljni praznovali samo hmeljarji, ampak z nj mi cela dolina. Hmelj je še vedno naše zeleno zlato. Novi hmeljarski starešina je Jože Turnšek iz Podvrha, njegova spremljevalka pa Mira Korber s Polzel^ Strokovni del v soboto, 12. 8. v Žalcu, turistični v nedeljo, 13. 8. v Braslovčah. Že več let nazaj opažamo, da dan hmeljarjev, ki smo mu ob začetku praznovanj pred mnogimi leti obljubljali kar fantastičen razvoj, počasi zamira. Razen strogega uradnega dela s podelitvijo priznanj zaslužnim hmeljarjem in proglasitvijo starešine v Žalcu včasih glavni organizator praznovanj Hmezad ni storil veliko. Vse valimo na pleča turističnega društva Braslovče, ki nam z velikimi napori skuša ohraniti vsaj delno, kar dolgujemo hmelju in njega prvim pridelovalcem — našim dedom. Vzrokov za takšno stanje je več in mnogi med njimi držijo. Spomnil bi nas vse s kratkim: »Savinjčan, ali veš hmelju svoj dolg?« Za tistega, ki je dolga leta rasel s hmeljem, je dolžnost, da pove mlajšim, da gre zahvala za tako visok standard doline prav hmelju. In na dan hmeljarjev bi radi vsako leto skromno poravnali svoj dolg. Letošnje praznovanje je kljub kratkim pripravam bilo bogato in slovesno. V soboto dopoldne je bilo v Šempetru tekmovanje mladih zadružnikov — traktoristov, popoldne pa v Braslovčah turnir v odbojki (zmagali so Šempetrčani pred domačini) in otvoritev razstave domačih slikarjev Milana Matka in Konrada Marčinka. Zvečer je bilo v Žalcu med hmeljarji veselo. Izvolili so novega starešino in predstavili brhka dekleta (zakaj ne hmeljske princeske?) v domiselnih oblekah z ornamenti iz hmeljarstva. Bo tako dragocena zamisel o porajanju hmeljarske noše sedaj, ko je že skoraj uresničena, utonila v pozabo? Po suhih hmeljskih letinah so se hmeljarji poveselili med sabo ob prijetnih zvokih ansambla Veseli hmeljarji. Stregli so mladi zadružniki iz Prebolda. Prijeten avgustovski večer je privabil številne goste v Braslovče tudi že v soboto. V nedeljo dopoldne je Agros razstavil v Braslovčah pred gasilskim domom kmetijsko mehanizacijo in opremo iz svojega novega programa, konjeniški klub iz Celja pa je prikazal veščine jahanja in preskakovanja ovir. Vrhunec praznovanja je bil slavnostni sprevod prikazov iz pridelovanja hmelja nekdaj in danes. Sprevod si je turistično društvo zamislilo širše. Kljub temu pa so bili maloštevilni prikazi dokaj domiselni in privlačni. Najlepši je bil voz mladih zadružnikov s Polzele. Fantje in dekleta (marsikomu se je tožilo po že priljubljeni hmeljarski princeski) so v raznih veščinah: obiranju in napeljevanju hmelja, pitju piva, prevažanju vode za zalivanje hmelja, vezanju snopov in drugem, tekmovali za veliko hmelj sko kobulo. Med sedmimi pari sta bila najbolj uspešna Marija Žnidaršič in njen spremljevalec iz Tabora. Predstavil se je tudi novi starešina v spremstvu starešin iz prejšnjih let. Za slavnostno vzdušje in dobro voljo sta igrala godba na pihala iz Prebolda in an-sambl Vokali. Obiskovalcev ni bilo toliko kot prejšnja leta. Veselični del je pokvaril dež, ki je pričel že zgodaj zvečer vztrajno rositi. Praznovanje dneva hmeljarjev je uspelo, in to po zaslugi vedno bolj redkih zanesenjakov tako v Hmezadu kot pri turističnem društvu Braslovče. Menim, da vse povem, če strnem besede mnogih delavcev pri organizaciji praznika: »Močno nas skrbi organizacija 17. dneva hmeljarjev in škoda je takega praznika, da utone v pozabo«. Hmeljarjem še po nekaj slabih letos obeta boljša letina hmelja. Tega smo vsi veseli. Položaj na svetovnem trgu s hmeljem ni rožnat, a tudi tu imamo urejene odnose in prodan ves letošnji hmelj. Prav o hmeljarstvu v svetu in doma, o težavah in za nas samo lepih novicah je govoril s takim zanosom kot le malokdaj predsednik slovenske poslovne skupnosti za hmeljarstvo kmetijski inženir Novi in stari hmeljarski starešina podeljujeta priznanja hmeljarkam in hmeljarjem za dolgoletno in uspešno hmeljarjenje. Vinko Kolenc, ki se je pred kratkim vrnil;; Španije, kjer je bil mednarodni kongres hnii Ijarjev in kjer je tov. Vinko prejel visol priznanje. želja nas vseh je, da bi naš hmelj še ni prej uspešno rasel in z njim vred naša dolini Vili ing. Vybihi Nagovor j novega starešine SPOŠTOVANI TOVARIŠI, TOVARIŠICE,! HMELJARJI, DRAGI GOSTJE! ' Sprejel sem imenovanje hmeljarskega s| rešine, sprejel simbol hmeljarstva, simi našega dela in naših upov za boljši jutriši dan. Rodil sem se s hmeljem, živim z njim, rs ga imam, saj v njem (vidim svoj napredi napredek naše doline in napredek vseh sl venskih hmeljarjev. Prizadeval si bom, da bom opravičil dal zaupanje in obljubljam, da bom vedno in p vsod zastopal interese hmeljarjev in napr dek hmeljarstva. Hmeljarji se zavedamo, da bo .tudi pi hodnost zahtevala od nas vestno delo in va no več strokovnega znanja, da bomo ohrani kvaliteto našega hmelja, katerega uspešno1 važamo na vsa svetovna tržišča. Svetovni, kakor tudi naš domači trg, zi htevata kvaliteto hmelja, zato si dovolim i današnjem slavju opozoriti vse hmeljarje, d pni obiranju, sušenju hmelja pazimo, to smo nekdaj in da oberemo hmelj, ki se nai letos obeta obilnejši,:;po naših najboljših m čeih. Od družbe pa pričakujemo, da nam i priznala večjo stimulacijo na izvoženi hmel šaj je hmelj rastlina, ki rabi zelo malo mi ženega repromateriala. Le tako bomo lahk krili porast proizvodnih stroškov, ki se v zai njih letih hitro povečujejo. Vsi hmeljarji si želimo, da bi bil naš trut ki iga pošteno vlagamo, tudi družbeno ovrei noten. Tebi, dosedanji starešina, hvala za vse, to si storil do sedaj! Vsem zaslužnim hmeljarjem, ki so /dane prejeli priznanja za svoje dolgoletno deli iskreno čestitam,- ostale pa bodrim: vztraja; mo še vnaprej! Vsi pa veselo praznujmo! (Nadaljevanje s 6.' strani) j| Delavcem, ki delamo na tem področju, pa j tudi v zadovoljstvo, da po tej poti uspevam razdrobljene kmečke površine povezovati 1 organizirano tržno proizvodnjo, ki mora biti t* ko po tehnologiji kot produktivnosti čim Mii družbeni proizvodnji. Prav gotovo bojno na področju združevanj kmetov v najrazličnejše skupnosti morali st riti še veliko! Potrebno bo izbrati tudi nove oj like pospeševanja skupne nabave strojev, zdn zevanja zemlje itd. Vse take oblike bo ireij stimulirati tudi materialno, z boljšimi kreditna pogoji, nižjimi obrestmi itd. Ne sme nam t* vseeno kako nalagamo družbena sredstva, j smo že do sedaj zapravili precej sredstev nabavo najrazličnejših strojev, ki na naših m lih kmetijah še daleč niso izkoriščeni. Ludvik Semprimožnik, dipl. inž. kfflš OKTOBER 1978 — ŠT. 10 — STRAN Štefan Frece iz Liboj gradi velik in moderen hlev. PRIZNANJA ZA DOLGOLETNO IN USPEŠNO HMELJARJENJE SO PREJELI Anzelm Cencelj, Petrovče Rudi Rehar, Gotica 1' Jože Tominšek, Prelska, Vinska gora Stanko Podbregar, Ojstriška vas Kristina štante, Ardin Franc Rančigaj, Gomilsko Martin Grenko, Orla vas Anton Cilenšek, Kaplja vas Franc Cokan, Gotovlje Adi Golavšek, Migojnica 70 k Jože Jordan, Gotovlje 93 ? Alojz Turnšek, Zgornje Gorče Ivan Strojanšek, Braslovče Franc Toman, Podlog Ivan Jan, Spodnje Grušovlje Leopold Verdev, Dobrteša vas ■ Vinko Ocvirk, Prekopa Ludvik Cizej, Podvin Vlado Kolenc, Ločica Ivan Kranjc, Dobrič Franc Jelen, Orova vas Alojz Kučer, Petrovče Franc Vasle, Gotovlje Ivan Kolšek, Andraž ’ Ernest Žolnir, Šempeter * Slavka Jošt, Vransko ■ Peter Gregur, Ojstriška vas i Ema Smole, Latkova vas | Drago Švajcer, Celje Alojzija Dovečar, Braslovče ; Slavica Remih, Žalec |; Zvonko Lešnik, Polzela Peter Nad, Šempeter ! Štefan Horvat, Vrbje Stevo Salamon, Arja vas f Drago Kranjec, Arja vas f Statiko Kolar, Arja vas Branko Plohl, Celje Stanko Bohte, Griže Marija Juren, šmarjeta Pavla Smrečnik, Socka »V žalski občini se je zelo pospešila gradnja silosov in hlevov. V zadnjih štirih letih je bilo zgrajenih 223 stolpnih in 81 koritastih silosov z nad 18.600 m3 prostornine. Na trdi gnoj smo zgradili 24 novih hlevov, adaptirali pa srdio jih 169. Na odplakovanje je 17 hlevov že dograjenih, 18 pa jih adaptiramo. Tako smo pridobili v teh hlevih 4.753 novih stojišč za krave molznice, za plemensko in pitovno živino v boksih in v navezi. V novih hlevih pa sedaj gradimo vsa stojišča v boksih.« Mi je kar v eni sapi natresla Božka Žolnir, dipl. kmet. inž. in tehnolog za živinorejo v kooperaciji. Sedaj je v gradnji 47 hlevov. V glavnem so vsi za kombinirano proizvodnjo mleka in Po zelo slabi cesti, pokvarili so jo težki kamioni, ki vozijo gramoz iz kamnoloma, sva se pripeljala v libojski kot h kmetu Štefanu Fre-cetu. Pod streho že ima hlev na odplakovanje za 45 goved. »Kar všeč mi je,; da šem zgradil hlev z betonsko ploščo. Talko bom zgoraj imel dosuševalno. Zgradil bom 2 silosa za 140 m3. Kooperacija Petrovče mi bo dala v najem za daljši čas okrog 10 ha zemljišč. Ali veste, da sem si prihranil najmanj 7 milijonov pri gradbenem materialu za hlev? Ta material je oproščen davka. Hitimo z gradnjo in se zgledujemo po naprednih kooperantih, ki moderne hleve že imajo«, nama je v prijetnem razgovoru ob ogledovanju hleva povedal kooperant Štefan. Ljubeznivemu vabilu v hišo sva se odrekla zaradi pomanjkanja časa in že hitela proti Zaklu k Jožu Rožiču. V mlaki ob cesti so se kopale udomačene divje račke. Gospodarjev sin Niko nam je pojasnil, da so našli jajca, jih dali zvaliti doma, a račke že poskušajo z letenjem in potepanjem. Nagon jih vabi nazaj v naravo. »V stari stavbi, kjer sta hlev in skedenj, imamo dovolj prostora za krmo. Odločili smo se za halski tip hleva in za kombinirano proizvodnjo mleka in mesa. Za gnojevko, glejte, smo skopali jamo, pa nam jo je zalila voda. Skopali bomo še eno in jo bomo morali izolirati ali rešiti kako drugače,« je povedal Niko. (Nadaljevanje na 10. strani) ■ "■.........................................................| :■ . . .• - - " ■ ■ ÜMSP Kolona prikazov iz del v hmeljarstvu na Traktorskih prikolicah ih pisanih vprežnih vozovih na braslovškem trgu m KOOPERANTI Gradnja In obnova hlevov OKAJ UGODNI KREDITNI POGOJI, POGOJI FINANCIRANJA IN ODPLAČEVANJA 0SOJILA SO POSPEŠILI GRADNJO NOVIH IN ADAPTACIJO STARIH HLEVOV mesa. Dva kooperanta gradita le za mlečno proizvodnjo, pet pa za čisto pitanje. Novogradnje so vse na odplakovanje, adaptacije pa tudi kombinirane. »Na odplakovanje in prosto rejo gremo zaradi čistosti živali, manj dela in zaradi večje zasedbe hlevov. Stojišča po starem na-, činu zahtevajo po .govedu 3,6 m2, hlevi po novem pa le 2,4 m2« pravi tehnologinja. In kakšni so kreditni pogoji: »Bralci vedo, da'kmetije delimo v višinske in nižinske. In prav tako delimo tudi kredite. Višinske kmetije dobijo kredite za 12 let po 3 % obretsni meni. Od predračunske vrednosti da Ljubljanska banka 50%, kmetijsko živinorejska razvojna skupnost Slovenije (KŽRS) da 5% in HIP 15 %. Koriščenje kredita je eno leto, moratorij je 1 leto in 10 let odplačevanje kredita. Za višinske kmetije štejemo tiste nad 600 m nad morjem ali tiste, ki imajo nagib nad 50 % vsaj 25 % obdelovalnih zemljišč. Za višinske kmete pravi marsikdo, da bi jim lahko dajali še več, če le žele vztrajati na svoji zemlji. Za nižinske kmetije je kredit na 8 let. Prav tako 1 leto koriščenje, eno leto moratorij (takrat še ne odplačujejo kredita) in 6 let odplačevanja. LB da 45%, KŽRS 5% in HiP 15% kredita, kair je 65% od predračunske vrednosti hleva. Ostalo da kmet sam v obliki dela, traktorskih voženj in drugo« je razlagala tov. Božka. Nova trgovina — ponos Braslovčanov Mladi kooperant Jože Povše si je doma v Orli vasi postavil dva velika silosa. • Tistim, ki si želijo postaviti lesene-silose; rad svetuje. Kar se je zgodilo Jožu Povšetu v Orli vasi, se je;-že -marsikomu:- komaj je adaptiral:’hlev in dogradil dva boksa, že je- vse premajhno. •Tako kooperanti prej rejci le par govedi, čez noč postanejo močni’živinorejci z 20 in celo s 60 kravami in pitancit Zato,.tako pravi Jože, upoštevajte njegov nasvet; »Ge ste se namenili graditi in adaptirata, če še le da, gradite večje!« In kaj-pravi tehnologinja? Veliko povpraševanje je po frezah, za odvzem silaže iz stolpnih silosov. Doma jih nihče ne dela’, so iz uvoza, deviz pa ni. Prihajajo počasi, zato naj živinorejci še malo potrpijo. Vsi bodo kmalu na vrsti. Lep pozdrav! Urednik V Braslovčah je bila 1. 7. 1978 otvoritev nove prenovljene trgovine kmetijske preskrbe] Trgovina je za kraj in okoliške vasi velikega pomena, saj bo kmetovalce oskrbovala z najnuj-i nejšimi stroji, traktorskimi priključki, zaščitnimi sredstvi, orodjem, semeni, krmili in umetj nimi gnojili. Poleg1 osnovnih kmetijskih potrebščin bo kmečkim gospodinjam nudila tudi g ugodni. Nekoliko bolj ugodno je bilo leto 1976, že zaradi tega, ker je bil začetna potencial glivice spomladi močnejši. V jeseni se je perono-spora pojavila prej. Ulov spor pa je bil vso vegetacijsko dobo močnejši, kot leta 1977. V letu 1977, se je peronospora pojavila na-storžkih šele 3. avgusta, v neakropljenem nasadu. Populacija spor je bila vse leto zelo nizka, ali pa .spor ¡sploh ni bilo. Po krivuljah sodeč pa naj bi bili pogoji za razvoj peronospore v letu 1977 ugodnejši kot leta 1976. Peronospora naj bi bila od 21. junija do 5. avgusta neprestano v aktivni fazi. Tako bi morali v tem času neprestano škropiti. Krivulji veljata za leti 1975 in 1976. Za leto 1977 pa krivulja ne odgovarja resničnemu stanju peronospore v Sloveniji. 1975 ---- 1976 ---- 1977 --- V časni od 5. junija do obiranja (6. sept.) smo tretirali,po ustaljenem škropilnem programu, ki veljaiza sorto atl^s, devetkrat. Po »češki metodi« smo pršili osemkrat. Po infekciji, v času inkubacijske dobe, smo tretirali štirikrat s preventivnimi fungicidi. Infekcije smo izračunali 22. junija, 6, julija, 26. julija in 14. avgusta. Pršili smo nekaj dni po infekciji. Škropljenje, bi smo ga izvedli 29. 7. je bilo v času, ko je bil hmelj v polnem cvetju. Poskusno hmeljišče smo pregledovali ves čas poskusa. Peronospore nismo ugotovili pri nobenem postopku, Š štirimi škropljenji smo dosegli isti učinek kot z devetkraitnim, oziroma osemkratnim. Problematika vodil Milan VERONEK, mag. agr. pri pridelovanju hmelja UDK 633.791:877.4 Za neposredno oporo hmelju na žičnicah, ki jo na kratko imenujemo vodila, se v deželah, ki pridelujejo hmelj, uporabljajo različni materiali. Na izbiro materiala, ki služi za oporo hmelja, vpliva več činiteljev, med pomembnejšimi pa sta prav gotovo klima in cena postavljenega vodila. V humidnih področjih, kjer so podnebne .prilike bolj agresivne, je v preteklosti bila v , rabi žica, v aridnih pa vrvica iz prirodnih vlaken. V zadnjem času prihaja v rabo v večjem obsegu tudi vrvica iz plastičnih mas, predvsem iz polipropilena. Polikrcupilenska vrvica, ki jo uporabljamo tudi pri nas, je poleg cenenosti tudi trdnejša in kot opora veliko bolj zanes-i Ijiva. Ker ne podleže biološkemu razkroju, degradacija pod vplivom svetlobe oziroma UV žarkov pa je minimalna, prihaja v proizvodnji na določenih mestih do prevelikega kopičenja ostankov, ki motijo pridelovalni proces oziroma dražijo in povečujejo proizvodne stroške, pojavljajo pa se tudi kot navlaka v širšem okolju pridelovalnega področja. - Pri nas so se pojavili problemi ostankov vodil s .spremembo tehnologije oziroma pri prehodu od ročnega na .strojno obiranje, ko smo prenehali s sežiganjem hmeljevine. To se je stopnjevalo posebno že z uvedbo obiralnih strojev .¡n slamoreznic znamke Wolf. Obiralnik stroja Wolf je skonstruiran tako, da se v njem nabirajo vlakna vrvice, zaradi česar se pri obiranju hmelj drobi ter je potrebno stroj pogosteje ustavljati in čistiti! Slamoreznica Wolf vrvice ne Tazrezuje, ampak jo le nagnete v večje šope, zaradi česar hmeljevina ni uporabna. Ker je prepletena z nerazrezano vrvico, jo hmeljarji odvažajo na čina odlagališča, s čemer onesnažujejo okolico. Del vrvice, s katero je vodilo vsako leto na novo vsidrano v bližini štora, ostane v zemlji in pride v o,mo plast le pri globokem OTanj.u po krčenju hmeljišča, nekaj pa se je nabira tudi na žičnici, kjer je podvržena degradaciji ,in ne predstavlja večje ovire. S problematiko vodil se je Inštitut za hme-lljarstvo in pivovarstvo začel intenzivneje in {načrtno ukvarjati po letu 1960. Opravil je preizkuse več vrst 'različnih materialov za vodila. Namen teh .poskusov in preizkusov je bdi, najti ¡vodilo, ki bo cenejše, kot opora pa zanesljivejše, .za Tastline primernejše ip lažje za delo tleh so ovirali rez hmelja in podobno. Žica pa kot modrožarjena žica, ki je bila v rabi. Standardna vodila dz modrožarjene žice 0 1,0—1,4 mm so imela nekatere slabosti in sicer, da so povzročale ožige mladih poganjkov, rjavenje nosilnih žic žičnice, težave pri napeljavi vodil in rezanju hmeljevine, spiavilo ostankov pri sežiganju hmedjevdne, ostanki v ima tudi omejen čas skladiščenja. Raba žice- v hmeljiščih je onemogočala izkoriščanje trave ob j hmeljiščih, tujki pri živini so bili pogosti. Zato *e j§„ pTi. iskanju novih materialov za vodila vMjučilo tudi vrvice, tedaj le iz .prirodnih vlaken. Vrvice iz prirodnih vlaken pri nas brez impregnacije niso obdržale začetne trdnosti (hi-terjpndec trdnosti, neenakomernost izdelave in Iveliko število padlih rastlin), impregnacija pa j je vodilo tako podražila, da vodila iz vrvic kljub števEnim prednostim niso bila več ekonomsko interesantna. j Z uvedbo polipnopEensfce vrvice za hmelj ; 1969: leta (preizkusi šo hili vpeljani leta 1967 in ; 1968) so bEe odpravljene nevšečnosti v zvezd z pico, ker pa so 'bila vodila.iz.polipropEen vrvice cenejša, se je ta hitro uveljavila. Kljub številnim prednostim, ki jih je pri tedanji stari tehnologiji imela plastična vrvica za hmelj, poskusno delo pri reševanju problematike vodil ni prenehalo. Pri polipropilenski vr-jvici smo v prvi fazi najprej .ugotavljali potreb-jso-trdnost za različne vrste nasadov in vzgoje, T. zadnjem času pa smo v okviru možnosti, ki pmo jih imeli pri sodelovanju z dobaviteljem [Vrvice za hmelj TT Motvoz in platno iz Grosup-flja, skušali doseči najoptimalnejšo fiksacijo — stabilizacijo vrvic, oziroma čim ¡hitrejšo degradacijo 'ostankov vrvic po končani sezoni. Sprememba tehnologije tj. načina obešanja vodil, uvedba strojnega obiranja, uvedba obi-ftalnih strojev Wolf, uvedba slamoreznice Wolf k strojem Bruff in slabo ravnanje z vrvico in pstanki, je pripeljalo do stanja, ki nujno zajčeva kompleksno ,obravnavanje in rešitev pro- blema. Tako se danes srečujemo v glavnem z naslednjimi težavami: — pri obešanju vrvice s stolpom, kjer delavci dosežejo večjo storilnost, delo ob vetrovnem vremenu ni dopustno, ker se vo.dila med seboj zmešajo in ovijejo na žično mrežo; — pri strojnem obiranju ostankov hmeljevine z vodEom ne sežigamo več kot pri ročnem in se le ti kopičijo tam, kamor zrezano hmeljevino odvažamo, posebno če hmeljevina oziroma vrvica ni na kratko zrezana; — pni ohiralnih strojih Wolf, ki se sedaj pretežno uvajajo, .se vrvica nabira na obiralnih elementih obiralnika, posebno, če obiramo slabe in šibke ali prazne trte, kar ima za posledico drobljenje storžkov in večje izgube pridelka; — slamoreznica Wolf je skonstruirana tako, da prereže vrvico le, če so rezila zelo precizno naravnana, sicer pa vrvico le gnete in jo v večjih ali manjših šopih pomeša z zrezano hmeljevino, tako da je kup ena sama velika gmota, ki ga je tudi z nakladalcem težko naložiti in odstraniti. Le redke siloreznice Wolf vrvico režejo na kratko; — ostanki vrvice spodnjega dela hmeljevine ostanejo na njivi do obrezovanja hmelja spomladi, ko jih z lobrealmami vred odstranijo. Le ti so dolgi tudi do 2m in povežejo obrezline med seboj, da niso pripravne za kompostiranje kot poprej. ¡Pri stari tehnologiji je predstavljala polipropilenska vrvica za hmelj, veliko pridobitev, pri novi pa so k teži problema precej doprinesli pridelovalci sami, Vsaj kar zadeva ostanke, ker so odstopali in še odstopajo od tehnologije, ki je veljala tudi za žico. Ostanke žice- so odstranjevali v največji možni meri. Ostanki vrvice so posamezno manj nadležni kqt žica, zato pa se jih tudi sčasoma več nabere in presežejo znosno mejo. Problema vodil se verjetno ne bo dalo urediti v celoti in v krajšem času in ustrezno večini pridelovalcev. Prehod nazaj na žico hi sicer rešil problem napeljave vodE in strojnega obiranja, nekaj pomanjkljivosti pa je lastnih obema materialoma. Nekaj jih zadeva izključno žico, od katerih je verjetno najmanj sprejemljiv 2—2,7 krat višji strošek za vodilo (1.800 din za vrvico im ca. 3.800 din za žico za ha hmeljišča). Zaradi višjih stroškov se privatni sektor, ki svoje majhne površine pri napeljavi lažje obvlada in nima toliko težav z vetrom (takojšnje zasilno fiksiranje vrvice na Ea), najbrž ne bo odločE ponovno za žico, kakor tudi ne tisti, ki vrvico napeljujejo ročno s palicami, če nimajo še drugih težav. Nabiranje vrvice na obiralnih elementih strojev Wolf je močnejše na tistih strojih, kjer obirajo slab hmelj, oziroma boij tanke in prazne trte, iki vrvice ne pokrivajo. Delno je nabiranje vrvice v obiralnmku odvisno od sorte hmelja verjetno pa tudi od same vrste vrvice. Pred leti, ko smo preizkušali fibrilirano vrvico, smo z opazovanjem ugotovili, da je bil obiralnik bolj čist. Za nadaljne delo ni hilo finančnih sredstev, pozneje pa tudi ne vrvice te vrste. Verjetno pa so mogoče tudi izpopolnitve obi-ralnikov Wolf. Problem ostankov vrvice v zrezani hmelj e-vind ni prisoten vsepovsod oziroma ne tam, kjer jo s hmaljevino vred zrežejo na kratko. Možne pa so še druge rešitve, separacija, sežiganje in podobno, zamenjava sEoreznic in druge, česar pa se še nismo lotEi. Odstranjevanje ostankov vrvice, ki ostanejo s spodnjim delom hmeljevine na njivi ni problematično. Če hmeljevino. požan jemo s srpom, in ostanke sežigamo kot srno to izvajali pri žici, potem lahko obrezline kompostiramo. Pri tem se preostanek vrvice odstrani pri pTesejevanju komposta. • Nedvomno bi bila hmeljišča z vrvico tudi manj posuta, če bi pri uporabi ravnali z njo bolj gospodarno (podatki kažejo precej višjo porabo od izračunane za ca. 25 % in če bi ostanke odstranjevali vsaj v tolikšni meri kot smo ostanke žice, ki so se prav tako kot vrvice največkrat znašli na robu krajine namesto na odpadu.- Smatramo, da se moramo pri reševanju problematike vodil zavedati dejstva, da z vrvicami iz prirodnih vlaken pri nas ne moremo računati', ker niso dovolj obstojne, že same po sebi brez impregnacije, pa tudi predrage, da v sedanjem času lahko izbiramo le med polipropilensfco vrvico in žico, ki smo jo že uporabljali, a smo jo zaradi pomanjkanja v celoti opustili. Ker rezultati preteklega in sedaj zastavljenega raziskovalnega dela v praksi v krajšem obdobju ne bodo bistevno vplivali na izboljšanje stanja glede problemov, ki jih je prinesla s seboj vrvica v novi tehnologiji in ker ni možnosti za nove materiale, se bo za reševanje le teh potrebno jasno opredeliti za vrsto vodila (žica ali vrvica pp), v obeh primerih pa vložiti nekaj sredstev za razvoj, vložiti več dela (višji pridelovalni stroški) in se disciplinirati do tehnologije, ne glede na vrsto vodila. Da bi se sedanje stanje prej popravilo oziroma izboljšalo, pa j,e nujno potrebno dopolniti in izpopolniti vse člene v verigi tehnologije, ob katere zadevajo vodEa; sedaj konkretno polipropilenska vrvica. ZAKLJUČKI S POSVETOVANJA O PROBLEMATIKI VODIL Z DNE 22. 6. 1978 NA' INSTITUTU ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO ŽALEC Na posvetovanju, ki ga je pripravE Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo je bEa obravnavana problematika vodil 'iz polipropilenske vrvice. S prehodom na novo tehnologijo (napeljava vodE s stolpom, strojna rez, strojno obiranje) so se pri uporabi polipropilenske vrvice kot vodila pojavili v glavnem naslednji problemi: 1. Ostanki podipropEenske vrvice v hmeljišču, hmeljevini An okolju; 2. Težave pri strojne mobiranju, zlasti s stroji WOLF in ALLAYS; ' 3, Napeljava vodil s stolpom ob vetrovnem vremenu. Za odpravo pomanjkljivosti so bili sprejeti sklepi: — problematiko vodil je potrebno obravnavati kompleksno, za vodilo hmelju se še nadalje uporablja pblipnopEeniska vrvica, ker trenutno ni ustreznejše rešitve, — za oporo hmelju je treba pripraviti vodilo, pri katerem bodo pomanjkljivosti, ki so ugotovljene pri polipropilenski vrvici, odpravljene ali zmanjšane na znosno mejo, Za nalogo se zadolži Inštitut (IHP), ki naj vodila tudi ovrednoti z ekonomskega .stališča. Z ozirom na to, da omenjene raziskave zahtevajo določen čas, morajo uporabniki .polipropilenske vrvice v prehodnejm obdobju storiti na svojem področju dela vse, kar je v njihovi moči, da se bo stanje pri strojnem obiranju in- glede ostankov vrvice v hmeljiščih, hmeljevini in 'okolju nemudoma popravEO in še: Ad 1. Zato mora biti vrvica narezana na dolžino, ki ustreza višini žičnice, da se zmanjša' poraba ari prepieči prekomerno kopičenje vrvic, v tleh. . Po fiziološkem dozorevanju rastlin hmelja (hmeljevine) je potrejbno ostanke spodnjega dela hmeljevine na njivi porezati in sežgati, da ne zaidejo pri rezi hmelja med oibrezlme. Vse ostanke vrvic, ki'se pojavijo pri napeljavi vodil, obdelavi hmeljišč, pri strojnem obiranju, pri trošenju 'hmeljevine, je nujno-sproti odstranjevati in.uničiti,-da se ne vračajo znova v tehnološki proces pridelovanja hmelja. Ad 2. Pred strojnim obiranj epi mora biti izvršena temeljita in strokovno pravilno izvedena priprava ob bralnikov in siloreznic za rezanje hmeljevine, pri Obiranju hmelja ,pa je potrebno odstranjevati prazne vrvice ali konce vrvic, da ne zaidejo v stroj. Obiralnike je pravočasno čdstEi, da ne bodo nastajale izgube pridelka zaradi drobijenaj hmelja. Glede povečanih izgub je proučiti tudi možnosti izboljšave obiralnika Wolf. Rezalnike hmeljevine je treba naravnavati sproti, da bo vrvica v hmeljevini vedno zrezana na kratke kose. Ad 3. Napeljava vodil polipropilenske vrvice s stolpa v vetrovnem vremenu ni mogoča, kar konico dela zelo zaostri zato bi se naj nadaljevalo z začetim delom na izpopolnitvi naprave za napeljavo- oziroma fiksiranje vodil. Hmeljarji morajo pri reševanju problematike vodE in koriščenja rezultatov strokovnega dela v prihodnje pokazati več aktivnosti kot dose-daj. 3.2 Razpredelnica 1 Zap. štev. škropljeno 8—10 dni Po češki metodi Škropljenje po infek. s upoštevanjem inkub. dobe Ugotovljene infekcije 1. 15. 6. 15. 6. — 2. 27. 6. 27. 6. 27. 6. 22. 6. 3. 6. 7. 6. 7. 7. 7. 6. .7. 4. 13. 7. 13. 7. — 5. 20. 7. 20. 7. — ; 6. 29. 7. 29. 7. 29. 7. 26. 7. 7. 5. 8. • — 8. 15. 8. 15. 8. 15. 8. 14. 8. 9. 24. 8. 24. 8. — Metodo, ki jo Čehi s pridom uporabljajo pri signalizaciji škropljenj proti peronospori na hmelju, v pogojih Slovenije v vseh letih ne odgovarja, zato za naše razmere ni primerna. 4 DISKUSIJA Razvoj nekaterih bolezni, predvsem pero-nospore, je v veliki meri odvisen od meteoroloških dejavnikov. To se je pokazalo tudi pri peronospori na hmelju, ko smo ugotavljali kvantitativni odnos med meteorološkimi dejavniki in infekcijo. Pri tem smo ugotovili, da je možno z meteorološkimi dejavniki objasniti 50—75% variacije (Dolinar, 1975). Biološki dejavniki pa so dobro dopolnilo k meteorološkim informacijam. Pri takih boleznih je lažje osnovati dobro prognozo epidemij, in signalizacijo škropljenj. Zgolj na meteoroloških dejavnikih sloni zelo uspešna negativna prognoza pojava krompirjeve plesni. Čehi (Pejml, Petrlik, 1967), so Tazvili metodo, s katero ugotavljajo pogoje za razvoj peronospore na hmelju isključno na osnovi meteoroloških podatkov. Po empirično dobljeni formuli, z analizo peronospomih in ne-peronospomih let, izračunajo indeks, ki kaže, kakšni so pogoji za razvoj peronospore. Če znaša rindeks preko 500, pomeni, da so pogoji za razvoj peiono-spore ugodni ali, da je perono-spora v »aktivnem področju«. Preizkusili smo njihovo metodo v pogojih Slovenije tako, da smo , analizirali leta 1975, 1976 in 1977 ter ugotavljali ali krivulje ponazarjajo pogoje za razvoj peronospore, ki so v resnici vladali v tem času. Obenem pa smo v letu 1977, po tej metodi poskusno tretirali hmeljišče. Metodo smo primerjali z že ustaljeno, to je škropljenje na 8—10 dni in z že staro metodo, ki velja za peronosporo na vinski trti, to je škropljenje po infekciji, v času inkubacijske dobe. Le infekcije smo izračunali , po modelu. Model pa smo sestavili na osnovi poizkusov, kjer .smo ugotavljali kvantitativni odnos med biometeoTološkimi dejavniki in infekcijo. V letu 1975 ®o' bili pogoji za razvoj peronospore zelo ugodni. Bila so potrebna vso vegetacijsko dobo neprestana škropljenja, kar ponazarja tudi krivulja za to leto. Leti 1976 in 1977 sta bili pravo nasprotje prejšnjega. 'Pogoji za razvoj peronospore so bili neugodni, posebno v mesecu juniju. Po naših izkušnjah je odločujoč prav mesec junij, kako se bo peron-o-spora Tazvijala dalje. Krivulja nam pa kaže prav nasprotno. Tako predpostavljamo, da krivulja ponazarja dejansko stanje tudi v letu 1976, za leto 1977 pa ne odgovarja, kar se je-pokazalo v poizkusu, ko smo pretirano škropil® Skušali bomo analizirati iz kakšnih razlogov krivulja za leto 1977 ni odgovarjala. Za mesec junij 1977 je značilno, da je bilo malo dežja (—62 mm). Bilo je osem deževnih dni. Vendar, je V teh padlo le po nekaj mm (13,3 mmj 0,2 mm; ll,8mm; 0,7-mm; 4,9mm; 7,2mm; 3,3mm; 6,6 mm). Ta dež je bil kratkotrajen, v-obliki ploh.. Tako je trajal 6. junija le 10 minut. V for?' muli je imenovalec S, ki pomeni število dni brez dežja. Ne glede nato kako dolgo dežuje,' se šteje dan kot -deževen in se imenovalec zmanjša, s čimer se količnik-indeks poveča. Zaradi tega kaže krivulja kot, da bi bila perono-spora ves čas v .aktivni coni. Dobr.o dopolnilo -k tej metodi bi bilo zasledovanje populacije; spor v zraku. Metodo so. v zadnjem času dopolnili tako, da pregledajo po 50 listov v nasadu, če so na njih sporangiji. Vemo pa, da so -spore v zraku prisotne ne glede nato ali jih na hmelju v nasadu najdemo ali ne. V tem letu smo ugotovili, da v pogojih Slovenije le vpli». vajo na jakost infekcije. 3*o drugi strani pa so nek pokazatelj biološkega potenciala glivice. Omenjene pomanjkljivosti pri metodi, -ki jo uporabljajo češki hmeljarji so se.v pogojih Slovenije pokazale v. letu 1977, saj smo izvedli 50% škropljenj preveč. Izvedli smo osem škropljenj, dosegli pa smo isti-učinek s štirimi, škropljenji, s kontaktnimi fungicidi, ko smo tretirali v času inkubacije. Vendar pa smo po tej • »češki metodi« izvedli eno škropljenje manj, kot po klasični, to je na 8—10 dni. 5 SKLEP Preidkiisili. smo »češko metodo« ki jo uporabljajo Za signalizacijo škropljenj proti pero-, nospori na hmelju. Ugotovili smo, da za. pogoje Slovenije ni primerna. Dragica KRALJ, mag, agr. V Zlalitnjenje in vključevanje novih v proizvodnjo hmelja UDK 633,791:631.531 sort Uvajanje -novih sort v proizvodnjo in vzdrževanje sortne čistosti je stična točka med žlahtnjenjem hmelja, ki -se odvija na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo in delom selek-cionistov in drugih strokovnjakov, ki so vključeni v proizvodnjo. Hmeljskd sortni izbor bomo povečali s pogoju, da sodelujejo vsi selekcioni-stiv pridelovalci v naslednjem: — da -očistimo pred obnovo hmeljišča zemljišče od ostankov rastlin od predhodne sorte; — da s premeno izboljšamo strukturo tal; i — da-obnavljamo hmeljišče z ukoreninjenimi sadikami; — da v prijavljenih nasadih za priznanje matičnih hmeljišč izvajamo negativno selekcijo 4-krat letno; . — da preverimo pristnost in čistost sortnih, matičnih nasadov, ki so že v registru ter neprimerne izločimo, V V septembru smo povabili hmeljarske tehnologe na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo z namenom, da jih seznanimo s problematiko žtahtnjenja hmelja. Oziraje se na dano situacijo, ki je pogojena s stanjem na svetovnem hmeljskem trgu, smo -dolžni podpreti domače hmeljarstvo s kvalitetnim sortnim izborom, V raznih hmeljarskih deželah so vzgojili zadnja leta mnogo sort z veliko količino grenčičnih smol, a sočasno neprijetno aromo, To stanje je povzročilo delitev sort v skupino z veliko količino smol in neprijetno aromo ter v skupino sort z malo količino smol in žlahtno hmeljsfco aromo. Naših A-sort ne opredeljujemo v nobeno od omenjenih skupin, ker imajo poleg velike količine smol tudi prijetno, evropsko aromo. Z introdukoijo tujih sort v naše ekološke pogoje nismo želi zadovoljivih rezultatov, ker sorte z dobrimi agronomskimi lastnostmi niso sočasno sprejemljive za hmeljni trg zaradi ne-žadaovoljitve kvalitete. Nadaljevanje našega žlahtni-teljskega programa temelji na dobri kvaliteti, poleg že pridobljenih lastnosti,: ki se odražajo v A-sortah, še na veliki adaptivmosti in resizstenci na bolezni in škodljivce. Potreben je širok izbor osnovnega materiala z veliko genetsko variabilnostjo, med katerim iščemo nosilce genov željenih -lastnosti in jih z različnimi metodami vključujemo v nove organizme. Oziraje se na gospodarsko vrednost odberemo izmed 10.000 vzgojenimi genotipi v vsakem letu superiorne, jih fclonsko razmnožimo ter ponovno preverimo zanesljivost lastnosti zaradi katerih-smo jih odbrali. P-o končanem testiranju oblike razmnožimo, prijavimo za uradno preizkušnjo in v potrditev za novo sorto. Vzgoja vsake nove sorte traja od 10—20 let, Svoj genetski potencial pa razvije do popolnosti šele takrat, ko se adaptira in ko hmeljarji spoznajo njene specifičnosti -ter ji prilagodijo tehnologijo pridelovanja. Uvajanje novih sort v proizvodnjo in vzdrževanje sortno čistih hmeljišč je stična točka med žlahtnjenjem, ki -se odvija na Inštitutu in delom selekciouistov in drugih strokovnjakov, ki so vključeni v proizvodnjo. Trenutno imamo v pripravljenosti -nekaj novih genotipov, ki so v letošnjem letu dokončno preizkušeni na; uradnem nivoju in predvidevamo, da bodo v letu 1979 priznani za sorte. Na nižji stopnji selekcije imamo že več razmnoženih genotipov, ki kažejo na večjo ekonomsko zmogljivost in večjo primernost za pridelovanje kot doslej gojene sorte. V perspektivi bomo zvečali sortni izbor, sočasno pa bodo nastale težave v zvezi z vzdrževanjem sortno čistih hmeljišč. P.o daljši razpravi smo-zaključili, -da je nujno pri pre-, meni poskrbeti za izboljšanje-strukture , tal; ter s pomočjo herbicidov odstraniti vse ostanke rastlin pretho-dne sorte. Hmeljišče bi smeli obnoviti z nov-o sorto šele v dobro založeno, strukturno zemljo ter zanesljivo očiščeno od ostankov rastlin predhodnega hmelja. Nova hmeljišča bi zasnovali samo s Sajenjem ukoreninjenih sadik, teT bi s tem sočasno] zagotovili strnjenost novega hmeljišča ter bi1 podaljšali tudi trajanje premene za eno dragoceno leto. Pridelovanje -sadik /je urejeno z zakonom iz leta 1974 in predpisuje metodiko priznavanja matičnih rastlin in -predelovanja sadik v matič: nih nasadih. Po zakonu je po dveh letih negativne -selekcije možno priznati... hmeljišče kot-matično, če je usklajeno s predpisanimi pogoji?! Žal smo ugotovili, da pri dosedanji metodi dela. podaljšujemo čas priznavanja in s tem veljav? nost hmeljišča za -nabiranje sadik, ki zapade po desetih -letih starosti. . Sklenili smo, da bodo -selekciondsti najmanji štirikrat letno pregledali hmeljišče in izločili nesortne primesi. V matičnih nasadih, ki so že v registru, bodo strokovni kontrolorji za pri* delovanje -izločili sortno nečista hmeljišča v kp" .likarjih ne bodo pridelovalci predhodno oči?-: stili -s pomočjo negativne selekcije. Le pri doslednem upoštevanju omenjenih zaključkov se lahko izognemo nepopravljivi gospodarski škodi, ki -bi nastala z mešanjem sor-t pri večjem izboru -kot smo ga bili doslej navajeni.