NAŠA KOMUNA GLASILO IZDAJATELJSKE SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE L J U B L J A N A - V 1 Č - R U D N I K Leto III. Ljubljana, julij - avgust 1963 Številka 8-9 IZVOLJENI REPUBLIŠKI POSLANCI Vseljudska manifestacija NA VOLITVAH, 16. JUNIJA, SO NASI OBČANI IZREKLI POLNO ZAUPANJE KANDIDATOM-POSLANCEVI V SKUPŠČINO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE IN PRIPRAVLJENOST, DA ZASTAVIJO VSE SVOJE SILE ZA NAS SE VEČJI IN HITREJŠI GOSPODARSKI IN PA DRUŽBENI NAPREDEK. VOLITEV SE JE UDELEŽILO 96.3 ODSTOTKA VPISANIH VOLILNIH UPRAVIČENČEV. Dne 16. junija so bile volitve poslancev Skupščine SR Slovenije. Kot na prejšnjih volitvah odbornikov nove občinske skupščine, je tudi to pot prišla do polnega izraza pripravljenost vseh naših občanov, da še v naprej kot vselej doslej, zastavijo vse svoje sile za še hitrejši gospodarski in družbeni napredek. Tej misli lahko dodamo še to, da so naši občani s svojo tako množično udeležbo na volitvah, znova dokazali polno zaupanje v svoje predstavnike in našo pot v izgradnji socialističnih družbenih odnosov in v vsakdanji skrbi za našega delovnega človeka. Uspehi, ki smo jih dosegli v občini na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, znova potrjujejo, da je pot, ki smo jo ubrali, pravilna. Vsi dosedanji uspehi pa so le kažipot vsem našim prihodnjim prizadevanjem, ki jih bomo morali še vložiti pri vsem svojem delu. In še nekaj podrobnosti z volitev poslancev Skupščine SR Slovenije. V volilni enoti štev. 66, kjer je kandidiral dr. Jože Beniger, je od skupno 10.017 vpisanih volilnih upravičencev glasovalo za kandidata 9165 voliloev med 9209 volilci, ki so se udeležili volitev. Dr. Milica Bergant, ki je kandidirala v 67. volilni enoti, je dobila 10.172 glasov med 10.130 volilnimi upravičenci, kolikor jih je volilo za tega kandidata. V 68. volilni enoti, kjer je kandidiral Mitja Stupan, pa je volilo 8519 voliloev, za kandidata pa se je izreklo 7662 volilnih upravičencev. Med 7580 volilci v 69. volilni enoti, kjer je kandidiral inž. Slavko Korbar, je glasovalo 6997 voliloev. V republiškem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije nas bodo torej predstavljali: dr. Jože Benigar, dr. Milica Bergant, Mitja Stupan in pa inž. Slavko Korbar. Resolucija o razvoju turizma in gostinstva Odpiramo vrata našim novim turističnim krajem IZREDNI POGOJI ZA NADALJNJI RAZVOJ TURIZMA, ZLASTI ŠE V DOSLEJ MANJ ZNANIH, \ ZATO TEMBOLJ ZNAČILNIH Tl RISTICMII KRAJIH — NAJPREJ PA BO TREBA IZDELATI PROGRAM GRADNJE OBJEKTOV IN URBANISTIČNE OBDELAVE POSAMEZNIH TURISTIČNIH PODROČIJ. Na predlog Sveta za turizem in gostinstv. ®ta ol)a zbora občinske skupščine, na seji. di; *" • juniju, potrdila in sprejela program rest C1JC ° nadaljnjem razvoju turizma in g< *tinstva na našem področju. Iz resolucije, „ "Ul osnovnim smernicam, so dali odbornil c 'lokaj tehtnih predlogov in mnenj, |>ovzt m»">o nekatere najvažnejše misli. PERSPEKTIVNI razvoj gradnje k 'a turistično oživitev celotnega območja unc, |)i bilo potrebno zgraditi vrsto tu-ti< no-gostinskih objektov in s tem v zvezi *t«\iji določena načela- ki bi olajšala delo 111 iz' a jan ju programa. V prvi fazi turističnega izgrajevanja bi morala biti investicijska dejavnost usmerjena predvsem na področje ob cesti Ljubljana— Podpeč—Kakitna oziroma Ljubljana—Ig—Ka-kilna. To področje ima vrsto prirodnih, za razvoj turizma odgovarjajočih kvalitet in vse pogoje, da »c razvije (zlasti Rakitna) večje turistično žarišče. Da bi se ta panoga gospodarstva v perspektivi skladno in plansko razvijala, je potrebno izdelati urbanistične programe z ekonomskimi analizami in z upoštevanjem komunalnih naprav in prometnih zvez za naslednja področja: Rakitna- K rim, Velike Lašče s Turjakom, OB 22. JULIJU — DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA, 'OslL.IA.IO VSEM NAŠIM OBČANOM. BORBENE POZDRAVE. Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI IN NOVIH USPEHIH PR 1 IZGRADNJI NA^E SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI OBČINSKA SKUPŠČINA, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI KOMITE ZKS. OBČINSKI SINDIKALNI SVET, PREDSEDSTVO ZZB VtatV OBČINSKI KOMITE ZMS IN OSTALE DRUŽBENE IN MNOŽIČNE ORGANIZACIJE OBČINE LJUBLJANA-VIC-RUDNIK Na volišču v Lovčevi ulici v Ljiibljimi je že v zgodnjih dopoldanskih urah oddal svojo glasovnico Uidi organizacijski sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Albert Jakopič-Kajtimir. Mestno področje: Tržaška in Dolenjska cesta — Podložnik, Rožnik in Ljubljanica, Polhovgrajska dolina s Črnim vrhom, Podpeč, I g—Mokerc. PERSPEKTIVNI RAZVOJ POSAMEZNIH OBMOČIJ Področje Rakitna—Krim: Vse področje Krim—Rakitna, ima značaj visoke planote z. ugodnimi klimatskimi lastnostmi. Zaradi nadmorske višine (BOO—1100 metrov) je klima zlasti poleti, zelo osvežujoča. Nič manj pomemben faktor za sodobni turizem (\ zvezd z željami, ki jih ima človek iz industrijskega mesta), je osamljenost in neverjeten mir, ki vlada na eelotnem področju. Ogromno gozdno |H>droeje, kakršnega najdemo le redkokje v Srednji Evropi, so svojevrstna turistična atrakcija. Krim je osrednja točka Velike Notranjske planote. Najvišje se dviga Krim (1107 m). Kot razgledna točka je neprekosljiv, vendar je kljub teinu šele malo izkoriščen. Krimsko hribovje je slabo naseljeno, tu se prične naj-večje sklenjeno gozdno področje Slovenije. Rakitna (800 m nadmorske višine), vas, na gorski planoti, izredno mikavna, zaradi svojevrstne prirode in klimatskih kvalitet ima vse pogoje, da se razvije v pomembnejše turistično središče. Tu so pogoji za večje turistično središče z wekend naselji in počitniškimi domovi, predvsem pa sc bo Rakitna fazvila z uresničitvijo znmVisli o gradnji jezera. Ker na Rakitni kljub temu, da ima najboljše pogoje za razvoj turizma še ni nobenega objekta niti primernega gostišča, se v tej resoluciji nakazuje razvoj turističnih objektov v okviru urbanističnega načrta: gradnja primerno urejenega turističnega doma za goste in izletnike z okrog 120 sedeži v zaprtih prostorih in z nekaj ležišči možna je tudi preureditev setlanjega zadružnega poslopja^ (Nadaljevanje na 2. strani) Odpiramo vrata našim novim turističnim krajem (Nadaljevanje s 1. strani) — omogočiti izgradnjo počitniških domov in wekend naselij kot bo to predvideval ureditveni načrt za te področje; — proučiti pogoje in nato zgraditi jez za bodoče umetno jezero; — v bližini jezera urediti sodobna športna igrišča; — na Novaški gori postaviti manjšo smučarsko vlečnico. Krim — nadaljnja izgradnja turističnih objektov na Krimu je ozko povezana z Rakitno. Dosedanje izkušnje pri domu so pokazale, da so za nadaljnji turistični razvoj tega območja dani vsi pogoji. Na Krimu resolucija nakazuje naslednji razvoj investiranja: — gradnja paviljonsko-restavracijskega objekta pod vrhom Krirrua s kapaciteto 150 do 200 sedeži s (kuhinjo, po možnosti tudi gradnja manjšega preskrbovalnega centra za nedeljske turiste; — ureditev večjega parkirnega prostora in razširitev terase pri turističnem objektu na vrhu Krima; — napeljava elektrike — zgraditi električni vod ali iz Strahomera oziroma iz Gornjega Iga do postojanke na vrhu Krima. Področje Velikih Lašč s Turjakom: To področje postaja čedalje bolj zanimivo spričo rekonstrukcije ceste Škofljica— Kočevje. Rekonstruirana cesta bo skrajšala pot na morje za okrog 30 km jji precejšnje število domačih in tujih turistov se bo preusmerilo na j)otovanjc preko tega |)odročja. Kljub temu, da so pogoji za razvoj turizma dani, se ta doslej tu ni razvijal. Plan turistične izgradnje predvideva: — V Laščah, kulturnem središču tega področja, bo treba urediti sodobne trgovske lokale; — adaptirati v zadružnem domu sodobno urejen buffet; — zgraditi bencinsko črpalko in avtobusno postajališče; — urediti prodajalno izdelkov domače obrti; — zgraditi večji gostinski objekt s prenočišči; — na Rašici, na odcepu cest Rob—Ljubljana—Kočevje—Dobrepolje, naj se uredi turistično gostišče; — v neposredni bližini tega gostišča se naj zgradi bazen in parkirni oziroma prostor za campiranje. Področje Ig—Mokerc: Za vedno večji turistični promet tega področja jc na Igu nujna izgradnja trgovskega preskrbovalnega centra in odgovarjajočega gostinskega objekta s parkirnim prostorom. Iški Vintgar: Tu je nujno potrebno čimprej povečati gostinske kapacitete, urediti igrišča, parkirni prostor in brv preko Iške. V neposredni bližini doma pa bi bila potrebna zajezitev Iške, s čemer bi se na ta način pridobil naravni bazen za kopanje. Zaradi močnega obiska gostov zlasti ob nedeljah in praznikih bo potrebno tu organizirati ambulantne prodaje jestvin in pijač. Kurcščck: Zasteklitev terase pri sedanjem domu, s čemer bi pridobili okrog 150 sedežev v zaprtem prostoru. Zaradi rušenja in propadanja cerkve na Kureščku, se predlaga preureditev istega v razgledni stolp. Spričo ugodnih smučarskih terenov bi pa bilo dobro nabaviti krajše prenosne smučarske vlečnice. Področje Podpeči: Ker se preko Podpeči vedno bolj usmerja turistični promet na področje Rakitne in Krima, poleg tega pa predstavlja Podpeč z naravnim jezerom privlačno točko za krajše izlete Ljubljančanov, bi bilo treba: — dokončno urediti okolje jezera in zgraditi dostope do jezera - za kopalce, manjši bazen za otroke, sanitarije in manjši ambulantni preskrbovalni center; — popraviti cesto Borovnica—Podpeč. Področje Polhovega Gradca s področjem Črnega vrha: Polhov Gradec s svojim turističnim domom in številnimi znamenitostmi ter neposredno bližino Ljubljane, je dobro obiskovana izletniška točka, ki bo postala z dograditvijo ceste Polhov Gradec — Črni vrh —- Škofja Loka, še bolj privlačna. Vsa dejavnost turističnega razvoja tega področja naj bi se pa (usmerila v naslednje: — ureditev okolice turističnega doma (sprehajališča, športna igrišča); — urediti park z botaničnim vrtom; — predlaga se izpopolnitev muzeja ter ureditev razglednega stolpa nad parkom. Na Črnem vrhu je treba nadaljevati z dokončno ureditvijo gostišča, ki ga je pričelo v sporazumu z našo občino trgovsko podjetje „Mercator‘: iz Ljubljane. Treba bo dograditi še cesto Črni vrh— Škofja laika, kar jc izredno važno za bodoči razvoj turizma cele Polhovgrajskc doline ter vključno s Črnim vrhom. DRUŽBENI PLAN 01) JANUARJA DO MAJA Finančno izpolnjevanje plana, ne pa količinsko Oba zbora občinske skupščine sta na svoji zadnji seji pregledala dinamiko gibanja družbenega plana v prvih petih mesecih letošnjega leta in ugotovila, da jc ta v količinskem obsegu še vedno pod pričakovanji. H koncu so odborniki sprejeli sklep, da sc gospodarskim organizacijam pošlje priporočilo za kar večjo in hitrejše aktiviranje vseh sil pri izpolnjevanju planskih obveznosti. Med gospodarskimi organizacijami, ki so dosegle planske obveznosti naj omenimo Kovinsko industrijo z Iga z indeksom 41,4, Eičnico s kar 40,1 in Ilirijo z 42,4. Občutno pod povprečjem pa so Posavski rudniki z 31,3, Vinocct z 30,2 in Tobačna tovarna z 34,7. Porast v proizvodnji dosegajo vsa podjetja kovinske industrije, obe kemični tovarni ter Ljubljanske opekarne, kjer sc že zdaj občuti, da je proizvodnja v polnem teku. Nasprotno pa pri „Vinocctu“ ni opaziti povečanja proizvodnje, ker v maju še ni prišla do izraza proizvodnja konzervirane povrtnine in jc slej ko prej težišče vse proizvodnje na izdelavi kisa in gorčice. Tudi pri Lesnem kombinatu, se še zmeraj občutijo posledice dolge in hude zime, vsa proizvodnja pa trpi zaradi premajhnih količin bukove hlodovine. Pri Posavskih rudnikih pa je verjetno stanje med vsemi podjetji, še najbolj kritično. Iz meseca v mesec jc moč občutiti bojazen in borl>o za obstoj, saj je Smrka v nahajališčih, čedalje manj. Če primerjamo gospodarske uspehe naših podjetij z istim razdobjem lanskega leta, tedaj smo lahko z doseženimi rezultati lahko kar Kotiček v sonci, ki je v poletnih dneh nadvse iskana, je našel svoje popoldanske občudovalce tudi na vrtu na Rožniku. zadovoljni. Proizvodnja se je namreč v povprečju za vseh 12 podjetij dvignila za 7,1 o/0. Največji porast kaže Tovarna vijakov za 48,1 odstotkov, vsekakor pa se v precejšnji meri že zdaj kaže izgradnja prve faze rekonstrukcije. če pa pogledamo izpolnjevanje letnega plana, je stanje več kot kritično. S tem, da jc celotna naša industrija, v petih mesecih za 4,5°/o v povprečju pod planom, ne moremo biti zadovoljni. Razen „Zičnice“ in „IlirijeK so vsa podjetja pod odstotkom 41,5, ki odgovarja petmesečnim planskim obveznostim. Med trgovino je „Mercator“ dosegel letni plan z 41,7 odstotkov, pri tem pa je promet na drobno precej nazadoval, če primerjamo z razdobjem pred mesecem ali dva nazaj, porastel pa je promet na, debelo. Obrtna [vodjetja dosegajo letni plan s 43,9o/o, med najboljšimi je „Tek-stilka'1, najslabše pa „Pohištvo“, kjer bo pač treba čimprej ukrepati. Z zlato plaketo Z avtoceste sc jc vrnila III. LMDB „Malči Beličeve41, ki so jo sestavljali dijaki VIL gimnazije, Tehniških šol in Obrtno-izobraže-valnega centra. Brigada se je vrnila z vsemi {nožnimi priznanji; bila je dvakrat udarna in je dobila zlato plaketo AVNOJ-a. Ta priznanja je dobila zaradi vsestransko razvitega notranjega življenja in visokega delovnega odstotka, saj je imela povprečje nad 130o/o. Na novo delovišče v Kranjsko goro pa je odšla lokalna IX. LMDB ,,Lado-Ronka Mavscr“ v Kranjsko goro. Tudi to brigado sestavljajo mladinci in mladinke VIL gimnazije, Teh- niških šol in Obrtno-izobraževalnega centra. Brigada šteje 100 brigadirjev in urejuje smučarsko progo na polmčju Vitranca. OPOZORILO Naše bralce opozarjamo na slikanico mladinskega pisatelja Vlada Firma in akademskega slikarja Ladislava Danca „Čez dminstm", ki jo bomo zaceli objavljati v prihodnji številki našega lista. KONČNO NOVA ŠOLA Letošnjo jesen sc ho osnovna šola „Oskar Kovačič" preselila z Rakovniku v novo poslopj® ob Dolenjski cesti, kjer pravkar dokončujejo zadnja notranja dela. To ho velik dogodek vso sosesko, posebno za otroke, ki se bodo rešili uicprinicrnili prostorov in priSli v nove *" svetle učilnice. Veliko veselje pu greni pomanjkljivost, da ho šola zaenkrat še brez telovadnic*- Po poleh in tradicijah Dolomitskega odreda Ob 20. obletnici vstaje primorskega ljudstva, bo dne 8. septembra 1963 v Cerknem — nekdanji primorski partizanski metropoli — velika javna slovesnost. V ta namen pripravlja Zveza združenja borcev NOV Slovenije formiranje Triglavske divizije, v katerem sestavu je bil pred 20. leti tudi Dolomitski odred. Novo formirana divizija bo nosila ime „Mladinska triglavska divizija«, saj bo formirana iz mladincev, elanov predvojaške vzgoje, razen višjega komandnega kadra, ki ga bodo sestavljali nekdanji komandanti partizanskih enot. Tako bo na področju naše občine po dvajsetih letih ponovno oživel za nekaj dni slavni Dolomitski odred, ki je skoraj dve leti vztrajal na mrtvi straži, tik pred ljubljanskimi vrati nasproti več kot desettisočeri okupatorjevi vojski. Ko se pripravljamo na slavno obletnico vstaje primorskega ljudstva, ki je tako enotno in z. velikim krvnim davkom, izpričalo svojo zavest po 25-letnem fašističnem suženjstvu, je prav, da obudimo spomine na vsa junaštva in žrtve, ki so jih dali tudi borci Dolomitskega odreda, ki so se bojevali na področju Polhovgrajskih Dolomitov. In mladinci mladinskega dolomitskega odreda, naj spoznajo vsa junaštva starih tovarišev, udeležencev NOB, ki so jim s krvjo, žrtvami in trpljenjem priborili svobodo. Spoznajo naj, kako so borci tedaj prav tako mladi kot so sedaj oni, morali umirati po širnih gozdovih Polhovgrajskih Dolomitov, da bi jim priborili lepo in mirno življenje in kar je tudi najdražje — zlato svobodo. Ob tej priliki poziva štab Mladinskega dolomitskega odreda vse nekdanje borce, ki so se pripravljeni udeležiti pohoda z mladinci, da bi s svojim živim pripovedovan jem o bojih prenašali na mladi rod tradicijo borcev Dolomitskega odreda. Nadalje poziva štab. nekdanje borce, naj se preko svojih organizacij Zveze borcev prijavijo za udeležijo proslave v Cerknem, ki bo dne 8. septembra 1963. leta. Mladinski Dolomitski odred bo med svojim pohodom iz Ljubljane proti Cerknem, dne 6. septembra 1963, okrog 10. ure izvedel vojaško vajo v Polhovem Gradcu, kjer bo sodelovalo tudi letalstvo, civibia zaščita in pionirski odredi. Vabimo predvsem mladino, da se udeleži tega spominskega partizanskega pohoda in da da tako svoj prispevek osrednji proslavi vstaje primorskega ljudstva. TONE GORJAN komandant Mladinskega Dolomitskega odreda s SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE Resolucija o razvoju gostinstva in turizma Sprejetih je več |>omembnih sklepov in zaključkov. — Pripojitve nekaterih gospodarskih organizacij. — Več novih odlokov. — Imenovanja stalnih odborniskih komisij in svetov občinske skupščine. Na svoji zadnji seji, 29. junija, sta oba zbora občinske skupščine Ljubljana-Vič-RUdnik, na ločenih sejah, razpravljala o realizaciji družbenega plana za razdobje prvih petih me-8ecev~ letošnjega leta, o poročilu in'o predlogu resolucije o nadaljnjem razvoju gostinstva in turizma, komisije za prodajo hiš iz splošno-Ijudskcga premoženja, o predlogu odloka o Prememhi občinskega statuta ter o odloku o Urcjunju mestnega zemljišča. Zatem sta zbora sklepala še o predlogu odloka o določitvi roka za razglas ponudbe za nakup ali prodajo kmetijskega zemljišča, pripojitvah nekaterih gospodarskih organizacij, o poslovanju podjetja „IG0“, izdelave gostinske opreme, o stopnjah osnovnega in dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje ter o soglasju za najetje posojila za dograditev zdravstvenega doma na Rudniku. Predno sta zbora na skupni seji še imenovala stalne odbomiške komisije in svete občinske skupščine ter nekatere občasne komisije, sta potrdila še poroštva nekaterim gospodarskim organizacijam in nekaj premoženjsko-pravnih zadev. p0t Dolomitskega odreda Zbirališče borcev in štabov I. in II. ba-*®b«ua in štaba odreda Ivo 6. septembra 1963, »v. ur‘ zjutraj, pred zgradbo občinske skup-'Uic na \ iču. Po formiranju enot in krajšem l*ozdravnoin nagovoru, bovlo enote okrog 8.45 8k proti Dobrovi, Dvoru in Polhovem Grad-Dvorom in Polhovim Gradcem bo ■ u,c odprt napad, med akcijo enot pa ° nast«pili tudi gasilci, člani civilne za-enMc 1,1 ‘abomiki. Po končani akciji 1h> zlior Vr^t’ tM> fosilu pa lx) odhod vseh enot na Črni jjj b3..1() uri bo odhod predhodnice, okrog lre Pa j c predviden prihod enot odreda n mesto prenočišča v Dobrovi—Trata. *la Jl^eji dan, bo ob 5. uri, dan znak za nav i'i mandnemu kadru pa bodo dali krajša bij •' 11 Za rnui“ mi Trate prek Pogare, Tre-u .Ul ^ rbovca do Planine. Zvečer okrog 18. J® predviden prihod na Planino in miting. Dne 8. septembra sc bodo enote podale iz Planine preti Cerknem, kjer se bodo vključile v zaključni del proslave. Komanda! od reda bo ANTON CURK, komisar pa MARKO SIMČIČ. Nagrade režiserjem In zborovodjem Predsednik občinske skupščine inž. Slavko Jakofčič je sprejel pred kratkim, režiserje, ki so sodelovali pri prireditvah letošnje občinske dramske revije in nekatere zborovodje, ter sc z njimi dalj časa zadržal v prijetnem razgovoru o njihovem vsakdanjem delu, še posebej pa pri kul m rno-prosvetnem delu v društvih. Med slovesnostjo so povabljencem podelili tudi lepa knjižna darila. Republiški poslanci na seji občinske skupščine Dela obeh zborov občinske skupščine, 29. junija, so se udeležili tudi poslanci Skupščine SR Slovenije — dr. Jože Benigar, inž. Slavko Korbar, Zora Soba in Jože Šilc. Razprave o nekaterih aktualnih nalogah v zv|exi z nadaljnjim razvojem turizma in reševanja komu-najlnih vprašanj, se je udeležil poslanec republiškega zbora, dr. Jože Benigar. Ustanovni konferenci Konec prejšnjega meseca sta bili ustanovni konferenci občinskih odborov sindikata delavcev industrije in rudarstva ter sindikata delavcev storitvene dejavnosti! Oba odbora bosta kot strokovna sindikata delovala pod okriljem občinskega sindikalnega sveta. ]oj, cesta! 2e zadnjič, ko so odborniki občinske skupščine na svoji seji, govorili o perečih komunalnih vprašanjih, je beseda kaj hitro zašla na najbolj boleč problem, ki ga imamo ta čas. Med cestami je prav gotovo tista od Ljubljane prek Brezovice, Podpeči do Preserja v takem stanju, da jo bo treba čimprej popraviti in obnoviti. Ker pa je bilo za letošnja dela premalo sredstev bodo začeli s popravljanjem ceste kot kaže drugo leto. Ustanovljen Je Zavod za razvoj turizma In gostinstva Po predlogu Sveta za turizem in gostinstvo, so odborniki obeh zborov občinske skupščine, 29. junija, sprejeli sklep o ustanovitvi Zavoda za razvoj turizma in gostinstva. Zavod se bo predvsem ukvarjal z aktualnimi vprašanji nadaljnjega in perspektivnega razvoja turizma in gostinstva, skrbel pa bo tudi za strokovno usjiosabljanje kadrov, na katere smo doslej v vsej občini kar preveč pozabljali. I rolrjbusno obračališče na Tržaški cesti, postaja spričo vedno večjega prometa ob tej naši tiajvcčji cestni magistrali, zc pretesno. Pomisliti bo treba ma čim prejšnjo ureditev, saj je v sedanjem stanju kaj težko opravljati mestni avtobusni promet. V teh dneh, ko se je živo srebro krepko pomaknilo od dna k vrhu, je prijetno takole, kot so si to omislili delavci v „Ž ).\nici'*, zaigrati partijo šaha. Navijačev pa prav gotovo tudi tu ne manjka. Tovarna kovinskega pohištva ...laclrair' i* Zagreba je odprla prejšmji mesec ob Tržaški cesti, sodobno opremljeno prodajalno kuhinjske opreme ni sobnega pohištva. Povpraševanje po teh izdelkih, je zadnji eas veliko, tako, da je otvoritev tovrstne trgovine na našem mestnem področju naletela na izredno zanimanje. Otvoritev novega otroškega vrtca Dne 20. junija 1963 dopoldne so v nekdanjih prostorih postaje Ljudske milice na Viču, odprli nove prostore vzgojno-varstvene ustanove. Oh otvoritvi so otroci pripravili razstavo svojih del, ki so jih napravili med prostim časom. Dovolj prostora za vse V Študentovskem naselju hodo v času glavne turistične sezone — julija in avgusta, nudili gostom in turistom več kot 300 ležišč, ki so nameščena v dvopesteljnih sobah. Za zmerno ceno, bodo nudili gostom vse udobje, saj so sobe okusno opremljene in imajo tudi sodobno urejene sanitarne naprave. Gostom bosta na voljo tudi študentska jedilnica in kavarna, večjim skupinam in tudi posameznikom pa bodo omogočili turistične vodnike. Prodajalna na živilskem trgu Kmetijska zadruga „Mokerc“ z Iga je odprla pred dnevi na ljubljanskem živilskem trgu, prodajalno z raznovrstnimi kmetijskimi pridelki, zelenjavo in sadjem. Pri tem pa ni bil cilj zadruge zgolj le v izbiri, temveč predvsem v nižjih cenah, kot so drugod. Zamisel iške zadruge, so potrošniki pozdravili s posebnim zadovoljstvom. Regulacija v Tomišlju Ze na zadnjih zlx>rih volivcev je bilo moč slišati veliko kritik, ki so šle na račun neurejenih regulacij potokov v občini. Med temi gre tudi za regulacijo Iške. Vaščanom okrog Tomišlja pa ta problem povzroča iz leta v leto več skrbi. Zato je občinski ljudski odbor sklenil, da bo po pregledih, ki naj bi pokazali možnost in nujnost regulacij, lahko začeli z deli. Verjetno je, da pri tem ne bodo prikrajšani tudi v Tomišlju. Vloga občanov in oblike njihovega uveljavljanja STATUTARNA RAZPRAVA v občinskem sfatutu Na razširjenem [»lenutnu občinskega odbora SZDL v mesecu juniju je bil podrobneje obravnavan predosnutek statuta naše občine. Obravnavana so bila številna mnenja in |>red-logi, ki so bila izražena na ustavnih razpravah, ostalih obravnavah ter na raznih tribunah, ki jih je sklical občinski odbor SZDL za obravnavanje jiosameznih področij družbenega življenja v komuni. Pokazalo se je, da načelne razprave o statutu občine, razen načelnih pripomb, niso jmnesle mnogo predlogov. Več vsebinsko (»omembnejših predlogov pa je bilo izraženih na teh tribunah, kjer je razmeroma ožji krog 15—30 ljudi, predvsem stro-kovnjakov in družbenih delavcev s posameznih jiodrocij, obravnaval ločeno (mkI roč j a zdravstva, socialnega varstva, socialnega zavarovanja, šolstva, kulture, prosvete, krajevne skupnosti, vlogo mestnega sveta in odnose med mestnimi občinami. Dosedanji predosmitek je bil izdelan relativno zgodaj, že julija 1962, še j>redno je bil izdan predosnutek Ustave, zato tudi izraža vrsto pomanjkljivosti. Obenem pa je predstavljal dragoceno gradivo, ob katerem so se vršile vse te številne obravnave, ki bodo vsebinsko dopolnile in obogatile naš občinski statut. i Vse dosedanje obravnave statuta še vedno niso olnlclale sistematično njegove vsebine, omejevale so se predvsem na nekatera najvažnejša vprašanja, ki naj jih ureja občinski statut ali jih bo potrebno istočasno urediti. V občinskem statutu moramo jasneje opredeliti vlogo ohčanu v našem komunalnem sistemu in izhajajoč iz ustavnih načel nakazati vse oblike uveljavljanja občanov in čim bolj širokega sodelovanja pri urejanju zadev vsakdanjega gospodarskega in družbenega življenja v komuni. Občinski statut, bo moral tudi jasneje obravnavati odnose med delovnimi organizacijami in komuno. O teh odnosih smo do sedaj že precej razpravljali, vendar tudi v vseh številnih razgovorili o statutih delovnih organizacij, nismo našli konkretnih rešitev. V večji meri bo treba poudariti težnje in predvsem družbeno vlogo komune pri razvijanju in pri vsklajevanju gospodarskega razvoja posameznih delovnih organizacij in celotne komune. Vloga komune postaja vedno važnejša predvsem v tem, kako preko raznih družbenih aktov, priporočil, resolucij, sklejKiv družbenih organov itd,, ki so moral no-politično obvezni za delovne organizacije, vpliva na njih v javnost in razvoj. Ob obravnavanju občinskega statuta in ustave so bile najširše razprave o krajevnih skupnostih. Vsekakor bo potrebno krajevne skupnosti, ki se v novi ustavi pojavljajo kot posebna oblika teritorialne samouprave orga- nov v okviru komune, najti ustrezno mesto tudi v občinskem statutu. Jasneje moramo opredeliti njeno vlogo, naloge in pristojnosti. S statutom bo potrebno stvarno zagotoviti, da bodo občani neposredno uresničevali samoupravo na področju tistih dejavnosti, ki služijo zadovoljevanju osnovnih, komunalnih, zdravstvenih, kulturnih, socialnih in drugih lastnih potreb in potreb naše družbene skupnosti. Osnovno vprašanje ob tem je samo formiranje krajevnih skupnosti in določitev območij. Ustava določa, da morajo statuti občin določati območja krajevnih skupnosti. Zato lu> potrebno pri nas ta območja ponovno temeljito proučiti. Z upoštevanjem vseh faktorjev, ki so jMunembni, bodo krajevne skupnosti res predstavljale organsko zaokroženo celoto, z določeno naseljenostjo, stopnjo gospodarske razvitosti, z zmogljivostjo družbenih služb itd. Važne so krajevne navade dosedanjega družbeno-političnega |>ovezovanja obča-čanov ter skupnost določenih interesov in nalog pri reševanju krajevne problematike. Med ostalimi vprašanji bo potrebno urediti s statutom tudi organizacijo krajevne skupnosti in njenih organov, vprašanja tesnejšega povezovanja krajevnih skupno^fji s gospodarskimi organizacijami in zavodi ter druž-beno-političnimi organizacijami. Prav tako sc porajajo vprašanja, kdo sklepa o ustanovitvi krajevnih skupnosti — občani ali občinska skupščina, kdo sprejema statut krajevne skupnosti, ki bo vse te odnose moral konkretneje opredeljevati. Eno najbolj široko obravnavanih vprašanj je bilo vsekakor način stalnega financiranja krajevnih skupnosti in določitev trdnejše materialne osnove. V današnjih |>o-gojih krepitve krajevne skupnosti, ki |>ostaja tudi pomemben gos|K)darski činitelj, jc to nujnost. Predlogov za ureditev tega financiranja, je bilo precej. Poleg že znanih virov financiranja iz proračuna komune, dohodkov servisov, hišnin in dohodkov prebivalstva, sc občani ogrevajo za predlog, naj bi krajevne skupnosti participiralc na delu dohodka komune, ustvarjenega iz gospodarskih dejavnosti na področju krajevne skupnosti. Vir financiranja bi bil lahko tudi določen odstotek deljivih dohodkov iz kmetijstva, davki na vozove, davek od zasebne obrti in del rednega predvsem pa dopolnilnega proračunskega prispevka prebivalstva itd. Vsekakor mora postati dohodek od prebivalstva pomembnejši del dohodkov krajevnih skupnosti. To vprašanje jc potrebno temeljiteje obravnavati v statutu, tudi glede postopka, na podlagi katerega naj se samoprispevek sprejme. Praksa v preteklosti pa je pokazala, da je bilo mnogo nejasnosti. Obravnava je podrobneje proučila tudi položaj družbenih služb v občinskem statutu, o čemer bomo pisali v naslednji številki na- ^ li9tu' Darko Perovsek Takšna bo nova „Ujj svojsko zavidljivo mesto. Bržčas, so k temu prispevali v precejšnji meri, uspehi in napori, tega delovnega kolektiva, skozi nekaj zadnjih let. Toda, potrebe, kot so vselej, narekovale tudi to pot, svoje. Ce imamo v mi-slib našo tekstilno industrijo in z njo, vedno večje potrebe tržišča, domačega pa tudi zuna-njega, smo si lahko edini, da spričo vsega tega doma in tudi na tujem, jMjtrebujemo čedalje več utensilij. Potrebe po reprodukcijskem materialu pa bo skušal kolektiv „Utensilie“, sedaj kriti Mnogo hitreje, kot je to zmogol zadnja leta. C« torej zavoljo konjunkture na tržišču in tudi kvalitetnih zahtev tekstilne industrije, ni mogoče več misliti na stare, že skorajda odmrle Stroje, je „Utensilia“ sklenila, da bo v svojo proizvodnjo uvedla precej novih, deloma pa povsem novih avtomatiziranih strojev. Po končanih novogradnjah in celotni rekonstrukciji, predvidevajo, da bi s 550 zaposlenimi, izdelali letno za približno 2 milijardi 500 milijonov utensilij, med njimi tudi take utensi-lije, ki bodo lahko zadovoljile še tako zahtevne proizvajalce telstilnih izdelkov. Pred kratkim je „Utensilia“ začela z gradnjo novega lesnega ohrata za proizvodnjo utensilij, ki ga grade ob Cesti na Brdo in Pokljukarjevi cesti in ki bo zavzemal prostor na površini 4500 kvadratnih metrov. Poleg lesnega obrata, predvidevajo tudi gradnjo kotlarne, sušilnic, upravnega poslopja in obrata družbene prehrane, [>olcg tega pa bi v zaokroženem obsegu našli nekaj prostora tudi naši najmlajši, ki jim bo bržčas namenjena nova otroško-var-stvena ustanova. Ikrcdjiik našega lista Ivan Virnik (drugi z leve) v razgovoru z direktorjem „Utensilijc“ Marjanom Sadarjem (na desni) o načrtih in obetih v tej naši tovarni. ŽIČNICA: e ez leto v novih delovnih prostorih Tudi v „2ičnici“, tovarni opreme za lesno industrijo, ki sodi med sedem tovrstnih podjetij v vsej državi, so že dalj časa razmišljali ° novih in urejenih delovnih prostorih. Prav' gotovo, ob tako široki in nadvse zavzeti pro-’*vO(lnji, kot jo ima, teh neka jlet, to edino ijukljansko podjetje opreme za lesno indu-eirijo, ni bilo mogoče odmerjati, skromne dc-vne jtrostore, vedno večjemu proizvodnemu P°rastu. V tovarni menijo in pričakujejo, da O0t‘° predvidoma že prihodnje leto, preselili *ut‘ih''lJ SC *"1 -dati zaželjeno rešitev. Pojavlja se tudi vprašanje notranje razmejitve odnosov DS, UO; odnosi do F,K, njih pravice in dolžnosti itd. V' mesecu oktobru pa sc že predvideva pregled statutov prek odgovorne komisije, nato pa bo skupni pregled statutov nekaterih delovnih organizacij iz vseh |>odročij dejavnosti. Sprejeti način pregleda statutov pa bo omogočil, sleherni komisiji vpogled, kako posamezne delovne organizacije rešujejo nekatera aktualna vprašanja. Po dosedanjih ugotovitvah in prizadevanjih komisij pa lahko trdimo, da bodo statuti na področju naše občine kvalitetno in časovno tudi v loku izdelani. Letošnje izredno živo sodelovanje med ObO Rdečega križa Vič-Rudnik in odborom Z5J v Študentskem naselju je privedlo tudi do skupne proslave i 00-letnice obstoja Rdečega križa, ki je bila v vseh prostorih menze Študentskega naselja. V okusno ure j en L dvorani se je odvijala proslava, ki se je odvajala po naslednjem programu: nagovor, referat o 100-letnici, počastitev krvodajalcev in kulturni program. S prepričljivim in živim orisom dogodkov, s katerimi se je srečal Dunant po Solferinski bitki in pozneje uresničil idejo, ki je ponazorjena tudi v naši Kosovski devpjki, je pritegnil pozornost [tolne dvorane na svoja izvajanja tov. Polšak. V referatu, je uspešno zaokrožil v kratkem zgodovino razvoja RK in poslanstva, ki ga opravlja v miru in vojni. Mnogi zaslužni krvodajalci so prejeli značke in sicer 91 srebrnih, 16 zlatili ter 1 diplomo za 50-kratno podaritev krvi. Med nagrajenci so bili tudi mnogi študentje. Vsi slavljenci so bili pogoščeni. Koso odlikovanci sprejemali častna priznanja, smo bili vsi prisotni verjetno enakih misli: Tako nesebični in požrtvovalni bi morali biti vsi v tej medsebojni pomoči, kajti lahko bd jutri dan, ko bo prav meni pomagala rešiti življenje ... Letos se je med nami študenti po|a-vilo več razumevanja, do te najveeje humane akcije v miru, ki jo sprovaja RK, saj je vsak četrti študent Naselja podaril kri skupnosti. Tudi tuji študentje so se polnoštevilno odzvali. Za to razumevanje je RK študentom Naselja izrekel zahvalo ter pohvalo. Tudi pri dijakih višjih letnikov tehničnih srednjih šol naleti RK vsako leto »a velik odziv. V lepo uspelem kulturnem programu večera so nastopili gojenci Glasbene šole Vic, Koroški akademski oktet in drugi. Največ odobravanja pa so doživeli učenci Zavoda za slepo mladino, ki so izredno doživeto izvedli svoje točke. Pravo koncertno vzdušje z deli Bartoka, Škrjanca, Chopina, De-bussvja, so pripravili gojenci Glasbene šole, ki je bila delna repriza njihovega nastopa v Filharmoniji. Učinkovito izbran za to proslavo je bil tekst Ivana Cankarja: ,,Sv. obhajilo«,, ki ga je poslušalcem prenesla študentka Ada Muha. TURISTIČNI VODIL Združimo prijetno s koristnim POČITNIŠKA ANKETA ,.NAŠE KOMUNE« Kam med poletjem? Začel se je čas dopustov. Zato je bilo tudi vprašanje, ki smo ga zastavili nekaterim našim občanom dopustniško. Kje boste letos preživeli dopust in zakaj prav tam? JOŽICA ŠTEFE. uslužbenka Šolskega centra za blagovni promet in za gostinstvo, stanuje na Rudniku. V Vrsarju. Sindikalna organizacija našega podjetja ima tam svo j počitniški dom. Tako vsaj ne bo predrago. VILI PODBORŠEK, je tako znan mož, da ga ni treba vnovič predstaviti. Kam bom šel na dopust? Ha, ha, ha. Ne utegnem. Prev eč dela imam. JOŽICA GOSLEB. je uslužbenka Rellevueja. stanuje pa v Krimski ulici. Ni govora o dopustu. Primanjkuje mi časa in denarja. Sicer pa imam Ko-lezijo pred nosom. MARJAN MARINŠEK, v službi tržnega inšpektorja. Kar doma bom ostal. Inž. MILAN JEREB. Letos, žal, ne bom šel nikamor. Saj veste, družinske skrbi. FRANCE STRAŽIŠAR, vratar občinske hiše. V Ankaran pojdem. Tam mi je plaža nadvse všeč. MARIJA MAROLT, službuje v tovarni Iliriji. Nikamor. Ne utegnem. Res ne. SLAVKA JAN. Približno teden dni bom letovala v Piranu. Ni predaleč, pa zelo všeč mi je tam. Boža pa je bila tako sramežljiva, da ni hotela povedati svojega priimka. Na dopust ne l>om šla nikamor. Kar tu, v bližnji koloci Ljubljane l>om izkoristila svoj prosti čas za nabiranje borovnic. (j J) Nc tnalo časa gre zdaj, ko se odpravljamo na letne dopuste in počitnice vnemar, ko premišljujemo, kje bomo ceneje in udobneje letovali, kje bo to, česar ni drugod in še in še bi lahko naštevali. Vsem tistim, ki ste se pa odločili prebiti letošnji dopust doma pa vam priporočamo in svetujemo. Izbira pa je vselej seveda na vaši strani. POLHOV GRADEC je glavno naselje Gradeške doline, 18 km od Ljubljane. Kraj leži sredi slikovitega Polhograjskega hribovja, mnogo bolj znanim kot Polhograjski Dolomiti. Spričo tako ugodne lege, kot jo ima Polhov Gradec, k temu pa je največ prijtomogel Stari grad, pod strmo Polhograjsko goro, izredno lepe in slikovite okolice, ga izletniki in turisti, kaj radi obiskujejo. Prometne zveze, ki jih vzdržuje „Ljub-ljann-transpert“, so z Ljubljano zelo ugodne. Oh nedeljah in praznikih lahko potujete ob 8. uri zjutraj ter zvečer oh 18. uri iz Ljubljane, iz Polhovega Gradca pa se lahko vračate oh 17. uri, ob nedeljah in praznikih pa vam jc v jutranjih urah na voljo še avtobus ob 5.10 uri. Ob delavnikih odhajajo avtobusi iz Ljubljane ob 12.00. 14,30 in 22,25 uri, vračajo pa se zjutraj ob 5,02, 12,50 in 19,00 bri. Z avtobusi na tej progi lahko potujete še do pet kilometrov oddaljenega Zaloga pri Polhovem Gradcu: Oglejmo si še- nekatere zanimivosti, ki se jih velja ogledati. Na Gori so odkrili prazgo-dovinsko gradišče in ostanke rimske naseljenosti. Svoj čas jp stalo tudi staroslovansko gradišče in svetišče boginje Žive. Na grajskem dvorišču, kjer je zdaj osnovna šola, ob cesti (Nadaljevanje na 7. strani) OB ROB Kje so jedilni listi? Nič kaj prijetno ni za gosta, še manj pa za strežno osebje, če mora v gostišču povpraševati po tem in onem, ali imajo to ali ono in si vselej v mislih preganjati, kaj bi ga utegnilo še najbolj presenetiti. Zal pa v vseh naših gostiščih, manjših, še bolj žalostno zato pa še v večjih, pogrešamo jedilne liste. Ko torej govorimo in si obetamo od turistične sezone vsega, kar nam lahko prinese * zvrhano mero, pa čestokrat pozabljamo na tisto osnovno, kar zahteva gost ob svojem prihodu. Cc sc nc namerava odžejati, bo pa prav gotovo nekaj pojedel. Da pa nc bi začel z naštevanjem vsega, kar mu lahko pade na pamet, želi jedilni list in si izbere primerno jed. Kje p* jih imate, gostinci? Kolikokrat smo I-e govorili o tem, da ne moremo turizma odtujiti od gostinstva, še manj pa seveda obratno. Toda če nimamo niti tistega najosnovnejšega, je skorajda več kot žalostno. Sc l>olj žalosten pa jc obraz gosta, ko zapušča tak lokal. Morda pa le ni prepozno, vsaj ko gre zavoljo jedilnih listov. Združimo prijetno s koristnim {Nadaljevanje s 6. strani) na Črni vrh, stoji Neptunov vodnjak iz 17. stoletja, ne daleč proč pa stoji lipa, stara nekaj sto let. V gradu imajo neurejeno muzejsko zbirko. Okoliški kraji so znani iz časov NOB, v Hrastcnicah pa je od novembra 1942 do marca 1943 deloval Glavni »tab in CK KPS. Najbolj priljubljene izletniške točke so: Polhograjska gora, eno uro hoda. Polhograjska Grmada, 1 uro in 45 minut. Črni vrh 2 uri in 30 minut. Prenočišča so vam na voljo v gostilnah ,,Pri Pratkarju“ in pri Kroni" ter v š,Polhograjskem domu". 14 km. Daleč naokrog, znani podpeški marmor lomijo |K)d Aninim hrdom že od rimskih časov. Pred davnimi leti so ga v Podpeči nakladali na čolne in ga po Ljubljanici prevažali v nekdanjo Krnono. Iz Podpeči vodi cesta do vasi Jezero, kjer je manjše krtiško jezero, ki je danes priljubljena izletniška točka. Ob jezeru lahko razpnete šotore, voda pa je v tem času zelo primerna Za kopanje. Iz Preserja lahko izkoristite pot do vrha Krima, pri ,,Kirnu" v Kamniku pa se lahko spotoma še okrepčate. KRIM VELIKE LAŠČE ležijo natančno v sredini med Ljubljano in Kočevjem. Kraj bo že letošnjo jesen povezovala lepa asfaltirana cesta, že danes pa povezuje Turjak in Velike Lašče asfaltno cestišče. Zveze Na vrhu Krima stoji turistični dom, ki so ga odprli lansko jesen. Iz Ljubljane so ugodne avtobusni; zveze ob nedeljah in praznikih prek Podpeči in Rakitne z odhodi iz Ljubljane ob 6.30 in 12.30 uri tc,r povratki s Krima ob 10.45 in ob 18. uri. NAŠE MORJE Kakor vsako leto, tako prireja tudi letos Zavod za letovanje mladine prijetne počitnice za številne otroke iz naše občine. Slika nam kaže prizor iz Rovinja, kjer premoremo lastno obmorsko postojanko, pravi pravcati tabor, s številnimi hišicami in šotori ter lepo obalo. * vlaki so ugodne, prav tako tudi avtobusne 2veze. Kraj, ki sc je še posebno lepo razvil v zadnjem času, še posebej z razvijajočo se lesno industrijo in z izdelovanjem izdelkov 8uhc robe. V Rašici, 3 km pred Laščami si Ishko ogledate s|>omenik utemeljitelju sloven-ske književnosti, Primožu Trubarju, v Dolenjih ^letjah, 3 km juhovzhodno od Lašč, pa je ■rojstna hiša Frana Levstika, velikega sloven-sbega pisatelja, slovstvenega kritika in jezikoslovca. Vanjo je vzidana S[H>minskn plošča, v otranjosti pa je urejena spominska soba. traven hiše stojita še znamenita lipa in Ilijev kozolec, kjer je Levstik pisal ..Martina Krpa-'la • Nekaj kilometrov od tod je tudi rojstni rilj pisatelja in |>csnika Josipa Stritarja. Spo-"dnska plošča je vzidana na drugo hišo, ker Pisateljeve rojstne hiše ni več. RAKITNA je priljubljen turistični kraj prav pod osrčjem Krimskega hribovja. Vsako nedeljo in ob praznikih, vas avtobusi „Ljubljana-transpoorta“ popeljejo iz Ljubljane ob 6.30 uri zjutraj in 12.30 uri, vračajo pa se ob 11.05 in 18.20 uri. KUREŠČEK Govoriti o Kureščku, je skorajda odveč. Tako številni obiski, kot so jih zabeležili že letos, kažejo, da je postal Kurešček eno najlmlj priljubljenih izletniških točk Ljubljančanov. Gostom je na voljo tudi prenosen raženj, iz Ljubljane pa so ob -lepem vremenu ter ob nedeljah in praznikih avtobusne zveze ob 8. uri zjutraj in ob 13. uri. TURJAK pred Laščami, ponos kraju pa je zgodo- ' hiški grad, ki so ga zgradili leta 1511 in je ^ttnes v razvalinah. Grad obnavljajo, ko pa obnovljen, bosta v njem urejena muzejska rka in gostišče s posebno zanimivim raz- cdom z vrha gradu. Turjak je znan tudi iz Casw> N()\ , sl,j 3e septembra 1943 odigrala ®l>ozulmn borba Prešernove brigade z močni- b< logardističnimi enotami, največjim belo- 8®rdističnim gnezdom na Slovenskem, ki je bil , Orjaškem gradu. Gostišče v zadružnem Uonm , v Pri spomeniku in gostilna „Pri Ahecu" Id"1'’ toph< in mrzla jedila ter izbrane Jacc’ y,a prenočišče pa ni preskrbljeno. PODPEČ IN PRESERJE Notranjih goric do Podpeči je le nekaj etrov. \ us leži na južnem kraju Barju ob ^ Ljubljanice in je oddaljena od Ljubljane PREDNO BOSTE ODŠLI NA DOPUST Kaj vse potrebujemo? Nič kolikokrat, tako, ko odhajamo, zdaj v teh dneh, na letne dopuste večkrat pozabljamo na to ali ono. Da bi se vsaj 1 letos rešili teh nevšečnosti smo vam, vsaj v teh nekaj skopih napotkih, skušali priskočiti na |*omoč. No, in upamo, da smo vam vsaj za drobec pomagali pri vaših odvečnih mislih, ki jih inuitc te dni, ko odhajate z doma, pa najsi bo v gore, na morje, k prijateljem, sorodnikom, sicer pa kdo vse bi vedel, kod vas bo vodila [Kil teh nekaj prijetnih dni. Najprej potrdite zdravstveno izkaznico, izpolnite in potrdite sindikalno vozovnico, |m>-trdite tudi osebno legitimacijo. Pred odhodom rezervirajte vsaj nekaj dni poprej mesta v avtobusu, ki vas' bo popeljal v mesto vašega letovanja. Tn da ne pozabite, predno greste z doma izključiti vse električne naprave od kuhalnikov, likalnikov itd. Poravnajte tudi vse obveznosti, ki jih imate vsak mesec — plačilo porabe električnega , toka. stanarino, - vodo, radio naročnino, naročnino za časopis, članar rine, odplačila kreditov. Ne pozabite tudi svojih znancev in prijateljev. Ce ste dobili tiste dni od njih pošto, jim vsaj odgovorite, da ste odpotovali. Jako vsaj ne bo odvečne zamere, ki jo ljudje le prehitro občutimo. Povejte tudi sosedom, kam ste namenjeni to leto na dopust in jim dajte tudi svoj naslov. In še na nekaj vas želimo opozoriti. Ko boste pripravljali kovček, ne mečite vanj vseš ga, kar vam ne bd koristilo. Izberite le vse tisto, za kar ste prepričani, da boste potrebovali. Na dno koyčka položite čevlje, sandale in copate ter jih prekrijte s časopisnim papirjem. Zatem pridejo še obleke in šele na koncu toaleta. Skromni napotki našim bralcem, ki so se odločili letos za dopust, morda nekje bije oleg družbeno-političnih in pa gospodarskih organizacij še širši krog bralcev, kar pa je vsekakor glavna naloga v delu našega uredniškega odbora. Ce bomo uspeli v tem, upam, da bomo izpolnili svojo osnovno nalogo pri kvalitetnejšem in hitrejšem obveščanju občanov iz njegovega vsakdanjega življenja. Kako pa je z dopisniki? Izkušnje kažejo, da je pri vsakem delu potrebno skupno sodelovanje. Tako je tudi v našem. Dopisnikov našega lista je pravzaprav malo, vendar pa so ti s svojo delavnostjo pokazali, da jim je pri srcu razvoj našega lista nasploh. Lansko jesen smo pripravili z njimi razgovor in moram reči, da je tudi tovrstna oblika neposrednega sodelovanja, (K) kazala že prav dobre uspehe. Podoben razgovor pa bomo organizirali tudi letošnjo jesen, nanj pa bomo povabili tudi sodelavce iz gos])odarskih organizacij, saj je eno osnovnih načel izdajateljske skupnosti tudi boljše informiranje v podjetjih. Leto dni že opravljate posle urednika „Našc komune". Kje pa ste bili poprej? Pred prihodom na novo delovno mesto, sem bil novinar v aktualno političnem tiredništvu RTV Ljubljana. Področje je bilo sicer široko, prav tako, kot je široko tudi novinarsko delo. Malce nenavadno je, da sem od svojega osnovnega poklica kot gozdarski tehnik, zašel v novinarstvo. Vendar pa me je ta zvrst navduševala že v srednji šoli in po naključju, sem danes v tem delovnem okolju. Še zadnje vprašanje. Bi radi kaj povedali našim bralcem? Vsi, ki zasledujejo naš list in njegovo delo lahko ocenijo vse, o čemer smo spregovorili v njem. Menim pa, da smo na najboljši poti, da ponudimo našemu bralcu tak list, ki ga bo razveselil in zadovoljil. Sc bolj pa, da bo v njem našel samega sebe. kar je v novinarskem delu tudi naš smoter. Ce I»omo uspeli v tem, sem prepričan, da je list postal tudi vsakdanji spremljevalec našega občana pri njegovem delu. J. Jesih Humanost, ki preveva gasilsko organizacijo, ter pripravljenost članov pomagati in reševati sočloveka, čuvati in varovati materialne dobrine, ustvarjene po družbi in po človeku pred požari in drugimi elementarnimi nesrečami, je globoko zakoreninjena v članih te organizacije. Statistični pokazatelji nam povedo, da je vsak deseti občan komune Vič-Rudnik aktivni ali podporni član gasilske organizacije. Zato se ne smemo čuditi, da se tradicija gasilskih društev prenaša iz roda v rod. Visoke, pa tudi manjše obletnice, ki jih bodo letošnje leto svečano proslavila naša gasilska društva bodo prikaz napredka, posebno od razdobja po osvoboditvi. Najstarejše društvo v občini je društvo z Viča. Ze preteklo leto bi moralo slaviti 90. obletnico ustanovitve. Toda brez novega gasilskega avtomobila ne — tako so odločili marljivi člani. S pomočjo ObLO in skladov podjetij, lio društvo ob letošnji proslavi 90-letnice društva izročilo svojemu namenu nov sodoben tipiziran gasilski avtomobil TAM—2000. Letos poteka tudi 90 let, odkar je bilo ustanovljeno industrijsko gasilsko društvo Tobačne tovarne. Člani se že marljivo pripravljajo na to proslavo. V kratkem bodo za gasilsko službo urejeni novi prostori za shrambo gasilnega orodja in opreme. Prav te vini je obnovljen vodni bazen pred tovarno. Se letos pa bo služil svojemu namenu vodni bazen ob progi za tobačno tovarno, ki ga obnavlja podjetje ,,Mercator". Uprava in delavski svet Tobačne tovarne posvečata ]>o žarni varnosti posebno pozornost. Zato bo tudi proslava 93-letnice gasilcev Tobačne tovarne združena z jubilejno proslavo ustanovitve Tobačne tovarne v Ljubljani. Društvi iz Horjula i|n Iga, slavita letos 80-letnico obstoja. Nekdaj izrazito vaški društvi sta se znašli v središču nastajajoče industrije in sodobno urejenih kmetijsko-zadružnih obratov. Potrebno je bilo zamenjati ročne brizgalne z motornimi. Društvo z Iga si je nabavilo lani tudi avtomobil. Pripravljajo se na gradnjo novega večjega gasilskega doma. Društvo iz Horjula je pred meseci izročilo svojemu namenu motorno brizgalno „Sora“. Obe društvi bosta ob proslavi organizirali večjo praktično vajo združeno s sosednjimi društvi. V Velikih Laščah dokončujejo zidani stolp za sušenje cevi, olepšali bodo gasilski dom in tudi sodobno motorko imajo. Njihova želja je prevozno sredstvo. Društvi Škofljica bi Vnanje gorice slavita letos 65-letnico obstoja. V Škofljici obnavljajo gasilski stolp, urejujejo in lepšajo pa tudi gasilski dom. Usposobili so tudi gasilski avtomobil. V Vnanjih goricah pa vlagajo vse svoje $ile v adaptacijo gosilskega doma in sodelujejo s prostovoljnim delom pri gradnji vodovoda, ki ga bodo letos zgradili prebivalci iz Brezovice in Vnanjih gorje. Obe društvi bosta ob proslavi izvedli večje sektorske praktične vaje. Društvo Iška Loka sc pripravlja na proslavo 60-letnicc obstoja. Do proslave želijo urediti svoje vozilo in gasilski dom. Krajevni gasilski odbor z Iga pripravlja večjo praktično vajo. Društvi Podpeč rn Brest vstopata letos v 55. leto svojega človekoljubnega dela. Kljub težavam, ki ju imata, bodo ob tej priložnosti olepšali domova in pripravili večje praktične združene vaje. Za obe društvi je problem prevozno sredstvo. Pohvaliti pa moramo društvo Brest za uspešno akcijo ob požaru na kmetijskem posestvu in tudi društvo iz Podpeči kot krajevno matično društvo za strokovno vzgojo kad rov in izvajanje preventivne požarne službe na svojem lesno-industrijskem obratu. Pol stoletja že deluje društvo v Kamniku pod Krimom. Menda ni hiše v tej vasi, da ni vsaj en član družine gasilec. Zato bo slavje zajelo vso vas. Olepšali bodo dom, izvedli večjo vajo, predvsem pa pomladili društvo z novimi člani. Društvo v Dvorski vasi vstopa letos v 45. leto svojega obstoja. Člani se prizadevajo, da bi do proslave končali adaptacijo gasilskega dema. Krajevni gasilski odbor v Velikih Laščah j>a bo ob tej priliki izvedel z vsemi sosednjimi društvi veliko praktično vajo. Omenimo naj še delovno gasilsko društvo v Kozarjih, ki slavi letos 40-letnico svojega dela. Po osvoboditvi so obnovili gasilski dom, nabavili pa so tudi svoj avtomobil. In končno naj omenim še društvo Skrilje. Med NOB je bil |>ožgan dom in uničena je bila tudi brizgalna. Porušena in ojnistošcna vas. Tudi krvni delež je bil velik. Nekaj jih je padlo kot borci, diugi pa se niso vrnili iz zaporov in internacije. Tako jc bilo stanje ob osvoboditvi. Danes je vas obnovljena. Zgrajen je nov gasilski dom. Imajo tudi novo motorko. Letos ob proslavi 35-letnice bodo razvili dru- štveni prapor. Koliko je bilo potrebno prostovoljnih ur, da so vse tako lepo uredili. In prav je tako, saj se tudi pred hribovita društva< postavljajo .večje in vse bolj odgovorne rralogct- Eno izmed društev na izrazito hribovitenn [K>dročju je društvo Veliki Osolnik. Društvo j«; še mlado, saj letos proslavlja komaj svojo 10-letnico. Vendar ima že svojo motorko, urejeno shrambo in je že tildi večkrat prav uspešno sodelovalo na požarnih akcijah. Jubileji in obletnice društev ter njihovo akcije, nastopi na letošnjih prireditvah pa so le bežen pregled ogromnega dela, ki ga vlagajo občani in člani gasilske organizacije nai. našem področju za krepitev požarno varnostne;' službe. JcBncj Čcrtanc Kaj pravite, ali sodijo obešene salame in pa plašči za kolesa skupaj, kot je to v skladišču trgovijne v Dvoru. Ta trgovski lokal nikakor bi več primeren, zato bo treba slej ko prej: misliti Ra novega. Nova prodajalna ob Tržaški cesti Ob Tržaški cesti, pri bencinski črpalki, so* pred kratkim odprli novo poslovalnico podjetja „Volan“. Kupcem so na voljo poleg;' raznovrstnih avtomobilskih. delov tudi vrst«' manjših delov za kolesc in avtomobilsko opremo. V prodajalni pa lahko kupite tudi motor* na kolesa vseh mogočih vrst. Poslovalnica ljubljanskega „Volana“, sodi < v vrsto novih industrijskih in trgovskih gr«' denj ob Tržaški cesti, ki smo jih še prc«E časom močno pogrešali. O UVESTI L () BRALCEM IN SODELAVCEM i Prihodnja številka „Nnše komune" bo izšla spet v mesecu septembru. Zato prosimo vse dopiSnike-sodelavcc, da nam Rajkasneje do 5. septembru, pošljejo svoje prispevke. Po tem času namreč ured- < iiišlvo zaradi del v liskami, ne bo moglo upoštevati zakasnelih prispevkov. UREDNIŠTVO Že nekaj let ležijo v Kamniku pod Krimom cevi za kanalizacijo. Vaščani so bili, sprva močno zainteresirani :a delo, ki pa je kaj kmalu zaspalo že ob samem začetku. Zdaj pa razna nesnaga i/. Preserja in Kamnika pronica neposredno v zajetje medkrajevnega vodovoda. Z izcedbo kanalizacije v Preserju, pa bi lahko rešili ta problem, ki nastane ob nalivih, ko nesnaga zaide v zajetje vodovoda v Kamniku pod Krimom. Novosti ILIRIJE na tržišču Razgibanost svojega časa, saj si asfaltni trak in stolpnice drug drugemu tesno podajata rokk Že to leto se bodo naši občani vselili v svoja nova stanovanja, ki so ob Tržaški cesti; pognala iz korenin kot gobe po dežju. Tovarna ILIRIJA je dala v mesecu maju ■oziroma juniju na tržišče vrsto novih kozmetičnih izdelkov široke potrošnje. Naj vas seznanimo s temi novostmi. KAMILIČNI ŠAMPON v blazinicah z močnejšo koncentracijo. V prodajnem oddelku tovarne pravijo, da'gre novi šampon kar dobro v prodajo in to zaradi kvalitete in pa nizke ■cene, saj je tovarniška cena kamiličnega šam-jpona le 20.— dinarjev za komad. V trgovini smo tudi že zasledili NARTA FIX EXTRA 'KREMO za nego las, v novi 'embalaži in predvsem |>o novi recepturi, ki je maniri]jena za žensko in moško frizuro. Tudi za ta izdelek pravijo, da se je prodaja zaradi ■nove kvalitete dvignila za okrog 40»/o. 'Strokovnjaki tovarne so pripravili za letošnjo letno sezono NEGROL olje za sončenje ^ stekleničkah po 50 ccm. NEGROL olje za *ončcnje s posebnim dodatkom filtra preprečuje sončne opeiTiiue a tem, da zadržuje ultra-tioletne žarke, medtem ko prepušča vse ostale «arke svetlobnega spekla. WC TA BETE za razkuževanje toaletnih prostorov s prijetnim vonjem, sodijo tudi med "ovc izdelke. Doslej so že proizvajali podobno fazlutžilo, znano jkhI imenom GO-KO tablete, Id so sc pritrjalc na stene v toaletnih prostorih. Zanimanje za GO-KO tablete je pri potrošnikih zelo veliko, kar dokazuje, da se je proizvodnja tablet v |>etih letih povečala kar -"ta 35-krat. WC TABLETE služijo v iste namene kot 'GO-KO tablete, le da sc WC tablete dajejo v •skojjke (pisoarje); prav tako pa je cena WC 'tabletam ugodnejša, če upoštevamo, da zavitek 'vsebuje 10 tablet. „IL1RIJA“ je razen teh izdelkov dala na *re tudi dva nova šampona, ki se uporabljata aa preprečevanje in odstranjevanje prhljaja. Po 26. prvenstvenih zavrljajih v slovenski Nogometni ligi, se je sredi junija, zaključilo tekmovanje v sezoni 19S2—63 tudi za oba masa predstavnika. Svobodo z Viča in Odred-Krim z Rakovnika. Ko smo delali obračun po prvem delu tega tekmovanja, je bila tehtnica 2a višjo uvrstitev pri Odred-Krimu, ki je ob- Prvi novi proizvod je ŠAMPOLIN v 20 gramskih blazinicah. En komad je namenjen za enkratno uporabo. — ŠAMPOLIN naj bo ,,prva pomoč proti, prhljaju, srbenju in mastnim lasem“. Znano je dejstvo, da umivanje ias z do sedaj znanimi pralnimi sredstvi, do neke mere lase in lasišče na eni strani preveč razmasti, na drugi strani pa so taka pralna sredstva lahko vzrok draženja lasišča, kar ima za posledico nenormalno in prekomerno delovanje lojnic. Lasje postanejo presuhi h1 krhki ali pa prekomerno mastni. Lasišča so v obeh primerih preobčutljiva, lasje pa postanejo sčasoma nesposobni za kakršnokoli obdelavo. Taki [>ojavi so še jiogostejši z uporabo neprimernega ali pa nepremaščenega šampona. Vedeti moramo, da so lasje in lasišče pri jk>-sameznih osebah zelo različni in v nobenem primeru ni vseeno s kakšnimi šamponi umivamo to ali ono vrsto las. ZLASTI JE VAŽNO, KATERA SREDSTVA IZBIRAMO IN KAKO UMIVAMO 2 E POŠKODOVANE LASE IN OBČUTLJIVA LASIŠČA. Neprimerna izbira čam|M)nov to občutljivost še povečuje in tako nehote |>omagamo nastanku prhljaja, srbenja in izredno suhih ali premastnih las. Taki, vse pogostejši pojavi, so terjali nov preparat, ki naj bi preprečil razmaščcnjc las in lasišča ter na kurativen način uporabe izboljšal in preprečil nadaljnjo okvaro las. Tak izdelek pa je ŠAMPOLIN. SULFOŠAMPON je pravtako namenjen za odstranjevanje in preprečevanje prhljaja, ki vsebuje organsko vezano žveplo in ki deluje desinfekcijsko na lasišče ter s tem preprečuje razvoj bakterij, ki povzročajo prhljaj. Osebam, ki imajo od[>oren prhljaj in ki trpe za tem pojavom pa priporočajo, da po pranju z enim izmed omenjenih šamponov, ugrabljajo za masažo P1TIN BES, ki je v prodaji v stekleničkah po 100 ccm tekočine. Oznaka B pomeni, da je sredstvo baktericidno, F fungicidno, S pa da vsebuje organsko vezano žveplo. stal kar precej visoko pod vrhom tabele, medtem ko je Svoboda veljala za enega od glavnih kandidatov za odhod v nižje tekmovanje. Zato sta odšla oba ligaša v drugi del tekmovanja z edinima željama, da ohranita položaje, in da ostaneta tudi v prihodnje v elitni republiški družbi. Tekmovanje samo pa nam je prineslo ugodna in neprijetna presenečenja, ki so nam enkrat vlivala veliko upanj, drugič pa zopet polno žalosti. Ce menimo za Svobodo, potem smo z njenimi uspehi, lahko izredno zadovoljni. Sad trdega dela med zimskim odmorom, sc je mladim Vičanom, bogato obrestoval in so tako postali najlioljšc moštvo s|»omladanskega prvenstva. Ce jih ne bi motila velika razlika v točkah med vrhom tabele in njimi, |>o prvem delu, bi danes lahko kar mimo zapisali, da tekmuje Svoboda v kvalifikacijah za II. zvezno ligo. Seveda gre pri tem uspehu predvsem zasluga odličnemu trenerju Poldetu Haclerju. Jd jc s smotrno vadbo ob primerni resnosti igralcev, ustvaril eno najboljših moštev v Sloveniji. Ob misli, da je bila Svoboda jeseni novinec v ligi, je šesto mesto na končni lestvici zelo razveseljivo, pri tem pa velja še pripomniti, da so tretje mesto izgubili le zaradi poraza v Izoli v zadnjem kolu, ki je bil edini v spomladanskem delu prvenstva. Zato veljajo temu ko le k tim, tudi naše čestitke! Nekoliko drugače pa se je obrnilo kolo sreče in vrtela usnjena žoga pri drugem zastopniku — Odred-Krimu. To moštvo, ki nas je leta nazaj dostojno zastopalo na vseh elitnejših tekmovanjih, nas je |H> jesenskem delu, ko je doseglo velik uspeh z uvrstitvijo tik |>od vrhom in uvrstitvijo v finale za j>okal SFRJ v okviru Slovenije, v s(>oniladenskcm nadaljevanju precej razočaralo. Seveda je bilo pri tem precej objektivnih vzrokov. Krimovci namreč dolgo niso vedeli ali lx>do sploh še nastopali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Zato je razumljivo zamrla tudi vadba in dragoceni trenutki zimskega časa, so šli v čisto izgubo. Tako so igralci startali spomladi povsem nepripravljeni. Ne smemo se čuditi, čc so |k> vsem tem prišli tudi manj razveseljivi rezultati. Moštvo, ki jc dolgo veljalo za skoraj nepremagljivo na domačem terenu, jc večkrat pokleknilo pred boljšimi pa tudi pred slabšimi nasprotniki. Tako so kar naenkrat postali najresnejši kandidat za odhod iz lige. Ko jim je že tekla voda v grlo, so igralci zbrali skupaj vse sile in se končno le rešili dna lestvice. Vendar nam končno deveto mesto ne daje |h>-sebno pohvalne slike v primerjavi s prejšnjimi leti. Da je bila nesreča šc večja, so moštvo v najbolj kritičnih trenutkih zapustili številni starejši igralci in v boj so morale poseči mlajše moči. Izkazalo se je, da jc bilo škoda, da ti mladinci niso igrali že od vsega začetka, Lij bi s stojo borbenostjo in srčno igre veliko več koristili klubu. Vzporedno s člani, so zaključili sezono tudi mladinci. Kakor pri članih tako so tudi pri mladincih odnesli boljše mesto igralci Svobode, ki so zasedli peto mesto, Odred-Krim pa deveto. Ekipa SvoIkkIc je igrala vseskozi precej dobro. Krimovci pa so bili v začetku zelo slabi, proti koncu pa so dosegli več prav lepih zmag. Kaj pa menijo v vodstvih klubov o tem delu prvenstva? Adi Osterc, predsednik „Svobode“; „Z doseženim mestom in z igro smo v glavnem zadovoljni, posebno če pomislimo, ds naši igralci na začetku sploh niso bili vigrani, nastopili so novi in mlajši, predvsem pa je vsem skupaj manjkalo prepotrebnih izkušenj. Zato smo se odločili za zgodnje priprave s posebnim poudarkom na kondicijskih vajah. Ob ugodnih materialnih pogojih za delo smo pa končno le uspeli napraviti moštvo, ki se je sposobno meriti z vsakim v Sloveniji. Čeprav nas je tesni poraz s Slovanom 1 :0, veljal tretje mesto, sni os to tekmo vseeno zadovoljni, saj je bila ena izmed najlepših, če ne najlepša v letošnjem tekmovanju. Sedaj so naše misli že uprte v naslednjo sezono in upam, da bomo s treningom še izboljšali našo formo. Skrbi nas edino to, da večina naših igralcev, še ni odslužila vojaškega roka, vendar bo pa jeseni oblekel „novi dres“ samo Loboda II-Kljub temu pa ne bo težav, saj bomo v novi sezoni nastopili z dvema mladinskima moštvoma, kar mislim da je zadostno jamstvo za bodoče delo in kar pri(Miročani tudi vsem ostalim klubom.“ Dušan Novak, sekretar Odred-Krima: „Tekme v spomladanskem delu prvenstva so bile kvalitetno slabše od tekem v jesenskem delu. Verjetno zaradi slabih priprav, ki so jih ovirali številni činitclji predvsem pa dolga zima. Glavni vzrok poleg slabih priprav je pa bila tudi negotovost, vse do začetka, ali bomo sploh lahko nastopili, ker nismo imeli sredstev, niti najosnovnejše opreme in vse jc vplivalo na slab start. Sele sredi spomladanskega prvenstva, so naši zaigrali malo bolje, ker pa so imeli še iz prvega dela dovolj točk, se jim ni bilo treba bati najhujšega. V bodoče sploh ne vemo, če bomo mogli se delati, kajti venomer se ponavljajo enake velike težave, ki jim nismo vedno dovolj kos.“ Torej, to sta bila dva odgovora, iz katerih vidimo, da se bo nogometna igra na Viču še nadalje lepo razvijala, na Rakovniku pa bo verjetno vse propadlo, čeprav je nogometno igrišče pravzaprav edino zbirališče tamkajšnje mladine. (sj) ,.Naša komuna'' — glasilo izdajateljske skupnosti (Iružbenn-politienih in gospodarskih organizacij občine Ljubljana-Vič-Rudnik — Predsednik izdajateljskega sveta Sergej Vošnjak — Izhaja mesečino — Ureja uredniški odbors Danilo Eemeršie. Sergej Epih, Boris Makovec, Ivan Vimik, Darko Pcrovšek, inž. Ivan Golc in Jože Jesih — Predsednik uredniškega odbora Danilo Emeršič — Glavni in odgovorni urednik Ivan Virnik — Uredništvo in upravat Ljubljana, Trg MDR 7, telefon 20-728 m 22-454 — Tekoči račun pri NB v Ljubljani 600-18-608-25 — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din in je plačljiva vnaprej — Tisk Tiskarne šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani. Vsci*'°' ‘‘''"hode, ki se jc v letošnjem republiškem nogometnem prvensHu odrezalo prek pričakovatnj. Stoje od leve proti desni: Alibrgovle, Metod Loboda. Jazhinšck, Stane oboda, Pirc, Bunjanae in Torkar, klečijo; Strmrrkv, Dcrmaš, Kneže vir in Verbič. IVAŠA LIGAŠA OB ZAKLJUČKU TEKMOVANJA V SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI Presenečenje - Svoboda Grof „Turjaški“ - nikdar več (Odlomek iz spominov Hinka Drola-Živa) Kot grozeč temen oblak, je gospodaril vrh hriba Turjaški grad, obkrožen z gozdnatimi pobočji Dolenjskega gričevja. Kamnite stene, porasle z zelenkasto plesnijo in vlažnim mahom, so bile sklesane iz živega kamna, debele in trdne kot kaljeno jeklo. Orjaški kamniti tur v grbu na stolpu je buljil v dolino, kot, da bi se hotel posmehovati mladim partizanskim borcem, ki so se pripravljali, da ga naskočijo in mu za vedno polomijo roge, lo mladi fantje so stopali v ospredje jn z leskom v očeh stali med izkušenimi borci, ki na jbi jih vodili. „Štirindvajset vas je, dovolj bo,“ je ponosno dejal komandant. Še priprave, brž so se razkropili po vasi, iskali so lestve, vrvi in vse, kar bi jim pomagalo, da preplezajo ostro sivo zidovje, polno strelnih lin, za katerimi so pa ždeli zagrizeni beli vojščaki in njihovi duhovni. Živo, mlad in močan, premočan za svoja leta, predan skojevec, je turu, simbolu gospostva in pa moči turjaških gospodov, ki so dolga stoletja v ihteli valptov bič nad 'svojimi podložniki, kmeti in svobodnjaki. Manj so se zaganjali divji Turki, val za valom, turjaški gospod pa jim je kljuboval, se rogal in ostal nepre-magljiv. Zn varnimi debelimi zidovi so ždeli in sc veselili turjaški gospodje, vsa dolga stoletja, dokler ni leto 1943 zapisalo v zgodovino NOV: Beli hlapci črnih gospodov — nikdar več! Vas pod hribom, je bila tistega jesenskega dne, leta 1943, vsa v tihem umirajočem zelenju. Raztresene domačije, kot da so se hotele umakniti ostrim oprezujočim pogledom bele posadke za turjaškimi zidovi, so ždele pod košatim zelenjem, ki ga je že rumenila jesen. Le tu in tam je kakšen zaskrbljeni vaščan pohitel čez cesto in skorajf z bojaznijo v očeh pogledal mirne partizanske borce, ki so čakali v vasi, da z ostalimi enotami naskočijo Turjak. Da, tako je mislil ta vaščan, hrabri so borci, pretrden je grad, ostali bodo pod njim, tako so mislili še preaekateri. Radi so imeli mlade partizanske borce, mlade sedemnajstletne, osemnajstletne fante, skojevce. Že samo v mislih jim je bilo hudo za vsakega. Vedeli so. da je bela posadka v gradu močna in dobro oborožena, vedno pijana in podivjana. Vedeli pa so tudi, da te mlade borce, srčne in pogumne, vodijo komunisti, izkušeni in hrabri borci, ki so živeli v bojih in. umirali za svobodo. Neučakani so bili. Tam na hribu pred njimi je izzival grad. Kdaj bo dano povelje za napad? Kdaj bodo zagrmeli partizanski topovi in zatreskale bombe? Vse to je bilo mogoče razbrati v očeh mladih borcev. Med njimi je tistega dne v brigadi završalo. Titovke so letele v zrak, zadonela je partizanska pesem. Gradu so grozile partizanske pesti. Napadli bodo grad. Vedeli so, saj so po brigadi zbirali prostovoljee-bomhaše. Sami ze- skrbno pregledoval torbico, svojo dragoceno torbico, polno ročnih bomb. „Dovo!j jih bo, to bo treskalo,« je zadovoljno ugotavljal. Tako kot on, je bil vsak zaposlen sam s seboj. Ta s pištolo, drug z okvirji in tretji zopet z brzostrelko. Nestrpno so švigali pogledi čakajočih borcev sem ter tja. Končno. „Na juriš!« je prišel ukaz. Borci so si brž nadeli italijanske čelade na katerih so bile zarisane petokrake. Enote so se premaknile, bombaši so hiteli v napad. Grmenje topov je še vedno pretresalo ozračje. Pod njihovim strahotnim ognjem, ki je lizal debelo zidovje, ga drobil in razbijal tramovje grajskih streh, so hiteli borci pod mogočno zidovje. Iz vsake line, luknje na obzidju, pa so švigali pla- menčki, drdranje strojnic belih mitraljezcev, je preglasilo bojni krik. Bela posadka se je srdito branila in so posmehovala, trdno prepričana, da odbije napad drznih partizanskih borcev, ki so po nezaraščenih vzpetinah hiteli v napad. Granate so treskale, v nebo so švigali ognjeni zublji, pepel in ogorki so poplesavali v rumenkasto črnem dimu, ki je vedno gosteje ovijal grad v svoj smrdeč in dušljiv objem. Padali so borci, preko njih so hiteli drugi. Grad mora pasti, posadko morajo uničiti, žrtve ne smejo biti zaman. Ta misel je podžigala vse, od borca do komandanta in do komisarja. Val za valom drznih napadalcev je butal oh obzidje, valovil in se zopet zaganjal. Ječali so zidovi, ječali beli ranjenci za njimi. Strah v očeh posadke je postajal vse večji. Nič več niso vpili in se posmehovali drznim borcem. Mislili so le še na rešitev. Kam, v grajski grob? O, saj bi se predali, pa ss kako radi. Toda, pištole v rokah duhovnov so jim zagotavljale smrt. Pogibelj za obzidjem, smrtonosni ogenj onstran njega. Misel na pravico ljudske sodbe jim je hromila misli. Na zidovih so slonele lestve. Živo se je vzpenjal, za njim so rinili tovariši. Zamahi drug za drugim in že so letele bombe čez obzidje, treskale in sejale smrt. Povratka ni, je bila edina misel mladih skojevcev. Okoli ušes jim je žvižgalo razžarjeno kamenje in jim sikali drobci železa. Še en napor in skok. Lestve so se zamajale. Bombaši so drug za drugim skakali skozi odprtine na hodnik. Vreče sladkorja pa so cvrčale in gorele. Na hodnikih je gospodaril ogenj. Strelivo, nakopičeno po križnih hodnikih, se je vnemalo in se s Strahotnim pokanjem razletavalo, trušč je mrtvičil belogardiste, trošilo je zmedo in smrt. Povsod dim, ogenj, grmenje, kopice mrtvih branilcev, neznosna vročina. Živo se je prebijal naprej, za njim tovariši. Streljali so, metali bombe in skušali drug drugega varovati. Med belo posadko je zavladal silen preplah in zmeda. Njihovi poveljniki so brezglavo ukazovali, vpili in streljali svoje. Niso se imeli več kam umakniti. Povsod ogenj, dim in krogle. Partizanske enote so iz vseh strani prodirale v grad. Stoletja mogočni Turjak, ki je kljuboval .,navalom zgodovine«, se je podiral pred hrabrostjo partizanskih borcev, beli hlapci črnih gospodarjev so bili strti v prah. Enajstoriia Odrcd-Kiiiua. stoje od lev:■ prodi desni: vodje šidlerne in .Markovič, Pal. Kržin, iivudar. Jovanovič, Toni, Istenič, Zabukovec, Zupančič in trener Marn, klečijo: Marjanovič, ki se je s sedemintridesetimi' le.i pred kratkim poslovil od aktivnega igranja, Itega'!}. Pr/ar, Djukič in Komljcnovič. Bitka, v elika bitka, je bila končana. Na grajskem dvorišču so stokali ranjenci. Njih beli gospodarji, duhovni, oblečeni v vojaške obleke in oboroženi,, so togo stali v grajski kapelici in z neizrekljivo mržnjo v očeh zrli v umazane in počrnele obraze partizanskih borcev. V jedilnici Turjaških, je še čakala miza. Na njej pa posode in bokali. Prazni? Ne! Najboljše vino v njih! Nel Le čudna pijača oblegancev — kis in pa voda. . In grajski vodnjak, tam na dvorišču? Izsušen, teman in grozljiv. Usahnil je za vedno, kot so usahnili črni Upi belih oblegancev, ki so hoteli, da hi ..kamniti tur« še veke buljil in pa grozil z grajskega stolpa svobodnim, po dolini. Vlado Firm 22. julij - "Dan vstaje slovenskega ljudstva ‘Borbene pozdrave in prijetno praznovanje želi svojim bralcem in sodelavcem uredništvo in uprava ,,TSlaše bomune" ROKOMETAŠI OB KONCU Le Partizan-Krim v enotni ligi fic poprej kot nogometaši, »o zaključili svoje prvenstvo tudi rokometaši. Kot je kazalo, je Lil Partizan-Krim eden glavnih favoritov za najvisji naslov, vendar je ekipa sredi tekmovanje precej razočarala. Izdali sta jo predvsem dve stvari: odhod nekaterih igralcev in med njuni najboljšega Domnika v druge klube in pa to, da fantje niso vcc tako enotni, kot so hili prejšnja leta. Kljuh temu, da so 6c z osvojitvijo tretjega mesta v zahodni skupini republiške lige uvrstili v novo enotno ligo, pa ni pretirano, ec rečemo, da gresta moc in slava rokometašev z Rakovnika, počasi k zatonu. Oc ho šlo tako dalje, ho teren pod Rakovnikom, naenkrat ostal brez vsakršne športne dejavnosti in ho v. tem oziru |H>stal tak kot najbolj oddaljena hrilvovska vasica. Poglejmo, kaj vse -so še napravili letos v „Svobodiu. Ta klub nas je zastopal v republiški ligi z moško in žensko ekipo, od katerih pa jc dosegla lepši uspeli ženska vrsta z osvojitvijo petega mesta, moški pa so izpadli iz enotne slovenske lige in bodo morali prihodnje leto sodelovati v okrajnem te k mo vab ju. Kljub temu pa so vse ekipe dosegle lepe uspehe, ki jim bodo pri prihodnjem delu le koristili in mr katerih bodo še lahko naprej z voljo gradili- (*j) LE NEKAJ METROV OD CESTE Gostilna ..Pri Poku“ na Rrczovici, slovi že od nekdaj, saj je že leta na prav dobrem glasu. ..Dober glas gre v deveto vas!“ Toda ali ne bi kazalo, da bi tudi ..Pri Poku4*, poskrbeli za cestno tablo in povabili turiste, zdaj ko je sezona skoraj žc na višku, na kapljico domačega in na prigrizek. Nekaj metrov od gostilne zares ne bi bilo škoda postaviti ob cesti manjšo tablo in povabiti goste. Tako pa zdrvi vse mimo, gostje pn se raje ustavljajo ..Pri Kopaču44, deset korakov dlje*, samo ccz cesto.