VAM, DRAGI BRALCI, ŽELIMO SREČNO IN VESELO, Z GLASBO OZALJŠANO NOVO LETO SODELAVCI REVIJEGM NAMESTO UVODNIKA NASLOV UREDNIŠTVA Revija GM, Krekov trg 2/11,61000 Ljubljana, telefon 322—367. Ra6un pri SDK Ljubljana', 50101—678—49381. Izide osemkrat v šolskem letu, celoletna naročnina je 40 din, posameznega izvoda 5 dl a UREDNIŠKI ODBOR Miloš Bašin (tehnični urednik in. oblikovalec), Urška Čop, Lado Jakša, Marko Kravos, dr. Primož Kuret (glavni urednik), Igor Longyka, Mija Longyka (lektorica), Kaja Šlvlc (odgovorna urednica), Mojca Šuster in Metka Zupančič. UREDNIŠKI SVET dr. Janez Hoefler (predsednik), Toni Lotrič (ZKOS), Željka Nardin (ZSMS), Jasmina Pogačnik (GMS), Jote Stabej (DGUS), Dane Škarl (DSS), Tone Žuraj GMS) in delegacija uredništva (glavni in odgovorni uradnik). Revijo GM izdaja Glasbena mladina Slovenije. Grafično pripravo izdeluje Dolenjski list v Noveml mestu, tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani Revija je oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov po sklepu republiškega sekretariata za inform*ci|e 412-1-72, z dne 22. oktobre 1973. Sofinancirata jo kulturna In izobraževalna skupnost Slovenije. Fotografiral: LADO JAKŠA Reportaža & # Jesenice ležijo v ozki dolini ■n skoznje teče dolga cesta. Pri gimnaziji moraš zaviti na desno 'n se povzpeti v hrib in že zagledaš razsvetljeno zgradbo osnovne šole. Vsaj tistega večera, ko sem prišla sem na °bisk, je bila polna svetlih oken. Pričakovala sem, da bom ze na hodniku zaslišala ubrano Petje, pa sem se zmotila. Ko sem odprla vrata glasbene sobe, *o se vame uprli radovedni Pogledi veselih in nasmejanih Jeseniških pevcev, ki so ravnokar vneto kovali načrte za 'ntenzivne vaje v polletnih Počitnicah. Kar nekaj časa je trajalo, da jih je zborovodja umiri| in začel z njimi vaditi Pesmi iz sporeda, ki ga študirajo. Slišala sem pesem Druže Tito, mi ti se kunemo pa Vigred Lojzeta Lebiča, ki je Precej zahtevna in jim dela še nekaj težav, a jo bodo kmalu Zelo lepo zapeli. T akoj po koncu vaje sem začela z vprašanji. Najprej meje seveda zanimalo, kako je zbor nastal in zakaj se imenuje po skladatelju Blažu Arniču. Povedali so mi, da je zbor s tem 'menom deloval dolga leta na Jeseniški gimnaziji, kjer ga je y°di| profesor Pribošič, nato pa Je 1978 leta razpadel. Po enem 'etu premora so navdušeni Pevci, posamezniki in skupine nekdanjih pevcev zbora sestavili nov zbor, ki je imel v začetku le članov, kmalu pa se je Povečal in danes jih ima približno 55 — odvisno od tega, kdaj se preštejemo, pravijo pevci. Zbor je redno začel z delom 1. marca 1979 in že po sedmih vajah imel prvi nastop. Ker je bilo občinstvo navdušeno, je zahtevalo dodatek, zbor pa še ni znal dovolj pesmi, da bi si to lahko privoščil, saj je vse naučene pesmi zapel že v sporedu. Zato so se mladi pevci resno lotili dela. Njihov zborovodja, glasbeni pedagog Roman Ravnič je zbral okrog sebe nekaj zares zavzetih mladeničev in mladenk, ki jim ni vseeno, kaj se bo z zborom dogajalo. To so tisti člani skupine, ki sodelujejo že od vsega začetka. Druge so privabili s prepričevanjem, osebnimi vabili, reklamo za avdicijo na jeseniškem radiu. Veliko pevcev so našli prav med gimnazijci, saj so želeli sestaviti mladinski zbor. Vendar kar precej časa niso imeli nikakršne finančne podpore, delali so čisto prostovoljno, predvsem na pobudo občinske konference zveze socialistične mladine in jeseniške Glasbene mladine. Nato so postali sekcija Pevskega društva Jesenice in so dobili tudi finančno pomoč občinske kulturne skupnosti. Vendar pa se po statutu pevskega društva uradno imenujejo mešani pevski zbor Blaž Arnič, kar jim povzroča nekaj preglavic pri prijavah na tekmovanja in revije. Povprečna starost je 19 let in večina članov je srednješolcev — gimnazijcev in dijakov srednjega železarskega centra, med pevci pa je tudi nekaj študentov in uslužbencev — vzgojiteljice, inženir, celo direktor. Ker pravila celjskega pevskega festivala določajo za mladinske zbore najvi^o starost zboristov 22 let, bodo najbrž morali Jeseničani svoje vrste nekoliko razredčiti. To pomeni še toliko boljšo pripravljenost tistih, ki bodo sodelovali. Za enega svojih največjih uspehov namreč zbor ceni dobro uvrstitev na letošnji majski reviji v Zagorju, kjer je strokovna žirija njegovo petje ocenila nad republiškem poprečjem. S tem si je zbor priboril sodelovanje na zveznem tekmovanju v Celju, ki bo maja prihodnjega leta. Seveda pa to ni edini uspeh. V letu in pol, kar zbor obstaja, je nastopil že v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Postojni, Pivki, Bohinjski Bistrici, Zagorju in seveda že večkrat na Jesenicah. Pevci pa so obiskali tudi Beograd. Tamkajšnje kulturno društvo je pobrateno z mladinci v Žirovnici in organizirali so izmenjavo koncertov. Jeseničani so se udeležili proslave dneva osvoboditve Beograda, kjer so zapeli nekaj pesmi sami, nekaj pa skupaj z zborom beograjskega kulturnega društva Dragija Milovanoviča. Dragi Milovanovič je bil namreč sekretar SKOJa, ki se je ubil v gorenjskih hribih in beograjski mladi pevci so prišli zapet pred spomenik v Žirovnici. Morda ne bi bilo prav, če bi pozabili omeniti, da je Mešani pevski zbor Blaž Arnič posnel že nekaj pesmi za ljubljanski radio, nastopil pa je tudi na televiziiji, v oddaji „lz vsakega jutra raste dan". Vse to so seveda uspehi, so pa tudi dolžnosti. To pomeni še več dela, višjo kakovost, večjo kritičnost poslušalcev. In kako doseči bolje obiskane ali celo pogostejše vaje, ko pa so člani zbora vsak po svoje močno zaposleni, mladi in polni načrtov, ne samo zborovskih, ampak tudi čisto osebnihl Zato si predsednik zbora prizadeva organizirati tridnevne vaje v januarju, ko bi imeli dovolj časa in sodelavcev — korepetitorjev, da bi spored osvojili in ga nato do maja le še pilili. Težava pa ni samo v času, tudi denarja ni ravno na pretek in precej ga bodo morali prispevati pevci in njihovi starši. Pri tem se spomnijo, da vabijo organizatorji proslav na Jesenice drage ansamble in zbore, njim pa ne ponudijo možnosti, da bi nastopili, četudi zastonj. Morda bo z rastjo kvalitete njihovega petja malo zrasel ponos njiho# vih someščanov, da imajo dober svoj zbor. Tale naša rubrika se pravzaprav imenuje Sestavljamo revijo GM, boste rekli. Res je in z namenom, da mi svoje pripombe in predloge o naši reviji povedo še malo starejši glasbeni mladinci, sem se napotila na Jesenice. Ker pa je tistega, ki pripombe in predloge daje, treba predstaviti, sem se zamudila pri zanimivostih mladega in obetavnega zbora. In kaj mislijo jeseniški pevci o reviji GM? Prav posebno kritizirali je niso, najbrž se mi niso hoteli zameriti. Povedali pa so, da je bila zanje zanimivejša pred nekaj leti, ko je bilo več člankov o sodobnih zvrsteh, več esejev, podlistkov in podobnih zahtevnejših sestavkov. Opazili so, da se naša revija vse bolj prilagaja željam učencev osnovnih šol in potrebam njihovih pedagogov, ki sestavljajo skoraj 80 odstotkov bralcev. To so popolnoma razumeli in zato tudi niso imeli ostrih pripomb, predlagali pa so nekaj pametnih dopolnitev. Težko je v naših revijah in časopisih ali v radiu najti jasne opredelitve in razlage glasbenih zvrsti, zato predlagajo, da se tega lotimo mi. Cisto sistematično. Pogrešajo tudi objektivnih kritik. Tudi mi, v uredništvu jih pogrešamo, vendar se zavedamo, da nobena kritika ni popolnoma objektivna. Tudi pripomba, da premalo pišemo o glasbi sami, je vmesna in sem jo morala sprejeti, saj je to čisto res. In vendar vsi tisti, ki kdaj pa kdaj poskušamo pisati o glasbi, vemo, kako je to težko! Predlog zborovodje naj bi pri recenzijah plošč naredili še malo ostrejši izbor, in omenjali le tiste plošče, ki so zares zanimive in kvalitetne, je pameten. O njem smo se pogovarjali v uredništvu že pred nekaj meseci. Vendar se nekoliko bojimo, da bi bila stran o ploščah na pol prazna, če bi se ga držali. Jeseničani so modro ugotovili, da je sodelavce revije težko dobiti, zato sem izbrala priložnost in jih povabila, da še sami sem in tja prispevajo članek o svojem delu ali glasbenih dogodkih v njihovem kraju. KAJAŠIVIC NASLOVNICA FOTOREPORTAŽA Ta glasbena jelka naj ne bo le želja za srečno, temveč tudi za glasbeno plodno in ustvarjalno novo leto. S svojimi razposajenimi klaviaturami želi spodbuditi k lastnemu iskanju novih zvočnih kombinacij, novih ..lestvic" in iz njih izvedenih skladb. Poleg reproduciranja skladb drugih je namreč vsakemu glasbeniku odprta možnost, da tudi sam ustvarja svojo glasbo. Pri tem lahko poleg običajnih „pravih" instrumentov uporablja tudi različna ..enostavnejša" glasbila, na primer Orffov instrumentarij, predmete iz neposrednega okolja (kozarce za vodo, šumeče papirnate vrečke, škripajoča vrata...), lahko raziskuje zvočne razsežnosti lastnega glasu ali pa si sam izmišlja in izdeluje instrumente. V sodobni glasbi je ta meja med „glasbe vrednimi" in nevrednimi" zvoki in instrumenti vedno manj izrazita in tako je glasbenemu raziskovanju na voljo vedno širše zvočno področje. Seveda pa prideta prav pri uporabljanju šumov, ropotov, pokov in podobnih, včasih ..neglasbenih" zvokov in instrumentov, še posebej do izraza glasbena tankočutnost in okus. Uporaba takšnih zvokov in ..enostavnejših" instrumentov omogoča tudi tehnično in teoretično še manj podkovanim, a z glasbenim smislom in ustvarjalno željo nabitim glasbenikom lastno glasbeno izpoved, ki bo tudi pridobivanju suhoparnega tehnično— teoretičnega znanja dala smisel in uporabnost v neposrednih ustvarjalnih izkušnjah. LADO JAKŠA Fotografiral: LADO JAKŠA USTVARJANJE Fotografiral: LADO JAKŠA ________________________________________________________________________ Esej MICHEL ENGELHARD: GLASBA „ IN PROSTI CAS Menim, da je prosti čas tisti čas, k° ne dalarno več — in še ne spimo. Lahko ga tedaj razširimo v dveh •rnareh: prvič lahko skrajšamo dejavni čas, drugič pa čas za spanje. 2a p^ skrbijo sindikati, za drugo Pa industrija prostega časa, oba mo-t**rne, vplivna in učinkovita dejavnika. In res postajata tako delovni čas 'h čas za spanje čedalje krajša, pro-*** čas pa čedalje daljši. Mirne duše iahko vsakomur svetujemo, naj v industrijo prostega časa investira 4irn več. Ta stroka ima namreč prihodnost. Njen delež v socialnem brutto—produktu bo naraščal skladno s čedalje večjim prostim časom. ~udl če večina človeštva ne bo ho-t«la več delati, bo Industrija proste-9® časa obstajala. Še več: ostala bo •dina industrija, v kateri bodo zapogni vsi, ki hočejo delati. „Prosti čas naj bo ohcet kultu-re''. so svojčas govorili tisti, tl so se *®ni zanimali prvi. O tem sanjajo *tones le še reakcionarni krogi ali ‘Ivolasi starčki. Cilj prostega časa je 'toneš petnajsturni delovni teden z •nournim opoldanskim odmorom in Pravico do pokojnine. Skratka: ho-^o demokratično družbo proste-8a časal Prosti čas je, o tem ni dvoma, na-*Protje delu. In delo je beseda, ki Poleni enako kot latinska beseda "tobor", prvotno „napor". Človek P* vendar želi ubežati naporu, to je njegova sveta pravica, kaj ni res? In p roko na srce - kdo pa še rad de-Pisarna ali tovarniška delavnica 1,8 vendar čisto nekaj drugega kot Paradiž. Poleg tega je delo naporno, podobno zdravstvo pa je človeka ta-Pomehkužilo, da komaj še zmore 'tolati. Uradniki že ob desetih (do-**oldnel) bežijo izmučeni v bifeje, j® bi si opomogli ob prepotrebni Pri gradbenih delavcih ni menda nič drugače, (kot mi je pred kra-rT1 zaupal neki gradbeni inženir). V/prostem času smeš početi vse n?°8oče, le enega ne: delati. Kajti ,lc#r bi bil prosti čas enak delovne-J’10 času, to pa vendar ne gre niti iz °9*čnih niti iz sindikalnih ali ustavah vzrokov. Končno bi bil tu tudi ,nr,rtni udarec industriji prostega ča-**. če bi ljudje hoteli delati ob pro-‘'am času. Nekateri kljub temu de-®io. eni zato, ker potrebujejo več «narja, ti delajo ,,na črno", in dru-y •‘•r ne vedo, kaj početi s prostim *°m. Nakopljejo si z vso upravičeno grajo družbe prostega časa. Prav zato so iznašli takoimenova-J*l hobi, lepa beseda za čas brezdel-*a’ od katerega živi veliko podjetij. Mizar na primer, ki se loti hobija, sme sekati drva, popravljati avtomobile, lončariti ali gojiti rože. Le enega ne sme: mizariti. To bi vendarle preveč dišalo po pravem delu. Družba prostega časa hoče, da mizar ne mizari rad. Polnopravni član te družbe je le tisti — in v tem so si sindikati in industrija prostega časa povsem edini, ki odloži natanko ob koncu delovnega časa oblič, se izmuzne tlaki in uživa življenje. Kako pa človek prostega časa uživa življenje? To se ga predvsem prav nič ne tiče. Misliti je verjetno od vsega dela najbolj naporna dejavnost, zato se tako gospodarstvo kot politika trudita, da bi človeku med prostim časom to breme odvzela. Naš prosti čas je vendar v dobrih, pridnih in produktivnih rokahl Brez skrbi: te roke vedo, kaj potrebujemo. Človeku je treba dati: televizijo, safari, seks, žganje in prostost. In tako dalje in tako dalje. In glasbo! Prostega časa brez glasbe ne bi mogli zdržati dalj časa. To vedo vsi* Mir v gozdu je šele zares lep, če po njem donijo zvoki iz glasbenih konzerv. Glasba je prenosna in je s tem postala navzoča povsod. Šele dandanes se lahko njen resnični vpliv razširi na vesoljno človeštvo. Posrečilo se nam je: svetovna glasba je tu! Po maga nam, da se zabavamo. Prosti čas je vendar namenjen za zabavo. To pa ne pomeni, kot bi si kdo morda mislil, da naj bi se ljudje pogovarjali. Kaj še! Pomeni le, da se hočemo razvedriti po možnosti brez najmanjšega osebnega napora. Najbolj pa se zabavamo, če se damo zabavati. Zato pa je televizija zagotovo 'najboljši zabavni stroj. Ničesar ti ni treba ukreniti drugega - kot sesti prad omaro in zijati vanjo. Zato se ni čuditi, da velik del našega prebivalstva zapravi svoj prosti čas pred ekranom. Od tega početja, ki se vleče daleč v noč, nas odvrne šele potreba po spanju. Delo, televizija in spanje, to je postalo veliki trizvok našega življenja. Televizija in glasba imata veliko podobnega. Obe ubijata čas, ne da bi se tega prav zavedali. Glasba ima v primerjavi s televizijo še to prednost, da lahko medtem, ko jo poslušamo, zapremo oči. V neskončnost ponavljajoči se ritmi uspavajo naš miselni stroj, ki tako le moti. Pri tem pa se melodije in besedila neovirano pretakajo v druge dele telesa in se spreminjajo v zibajoče se ali trzajoče gibe. Če si 1 zamislimo k temu še tako jakost zvoka, ki onemogoča vsakršen pogovor, In pa omotične svetlobne učinke, smo pri fenomenu diskoteke, ki se endemično širi, razveseljuje mladino in uživa fsri le-tej veliko priljubljenost. Ritem, preproste melodije in besedila, nasilen zvok, svetlobni bliski, tesno prilegajoča se oblačila, — vse to prežene še zadnji ostanek zavesti — na dan pridejo zakladi podzavesti. Človek je prost, delo pozabljeno, sreča pa se pretaka v potočkih znoja po hrbtu . .. Kar se tiče besedil z začudenjem berem vedno znova pritožbe zoper njihovo kakovost. Grajajo jih celo v nekaterih resnih dnevnikih. Zares je ganljivo, ker pisci menijo, da imajo besedila kakršnokoli zvezo z govorico, jezikom. Pa je njihova edina funkcija vendar v tem, da zbrišejo vsakršen spomin na govorne fenomene. Besedilo, ki ima le en sam slovnično pravilen stavek ali celo kakšno misel, se upira začrtanim nameram. Vsi zadevni teksti le variirajo besede: „ba ba ba — babbabba — baa" ali ..Dubidu, dubidu'-, torej zamisli, ki so po svoji izpovednosti podobne novejšim parolam. Ne le vsak pravilen stavek, tudi sleherna glasbena zamisel nas lahko iztrga jz življenjsko toplih, mračnih globin podzavesti in potegne v hladno luč zavesti. To pa je zoper vsakršno namero. Mali možgani naj vendar mirujejo. Če bi bil producent tovarne gramofonskih plošč, bi si prav od blizu ogledal skladatelje, čisto zaresl Vsakdo ki bi iznašel kakšno pravo melodijo, bi oplel. To bi bilo moje načelo. V industriji prostega časa, kar že beseda sama pove, ne gre za glasbo ali kulturo ali podobne zadeve, marveč za trgovino. Tržišče gramofonskih plošč ima čedalje večji magični učinek. Takšna glasba tudi šele prav poživlja kopanje, kar omogočajo potovalna podjetja, ki so pomemben del Industrije prostega časa. Kopanja je pravzaprav napačen izraz. Saj pri tem, kot vsakdo ve, ne gre toliko za namakanje, kot za to, da ležiš ure in ure z zaprtimi očmi na soncu, kar je zaposlitev prostega časa pristnega kova in popolno nasprotje dela. Pri tem pa je v veliko pomoč brezplačna glasba iz tranzistorja ali magnetofonskega traku, morda pa kar naravnost iz hotelskega zvočnika. Pre-mošča dolgi čas praženja na soncu do tedaj, ko z nastopajočim mrakom stopimo pred televizijski ekran ali v diskoteko. Tiho bingljamo z roko v ritmu glasbe gor in dol ter dremljemo v tri dni na soncu, da bi bili pravilno opečeni in s tem postali poslušni in cenjeni člani družbe prostega časa. Saj je jasno kot beli dan, da tisti, ki je ožgan, na počitnicah ni delal. Za to pa gre. Prosti čas, to je ča^, med delom in spanjem, se torej izkaže kot vmesni člen med budnostjo in sanjami oziroma transom. Tem prijetnejši je, čim bolj se približa transu. Televizija nas celo reši napora, da sami sanjamo. Če pa kdaj ni enkrana pri roki, prosim: malce alkohola, malo droge, nekaj seksa tudi stori svoje .. . In glasba? Če verjamemo šlagerskim besedilom, obstoji zato, da bi sanjarili ali da bi, kot nas prepriča pogled v diskoteko, prestavili možgane v trans. Sedaj nam postaja tudi jasno, zakaj je večina oddaj na televiziji preplavljenih z glasbo: vesterni, kriminalke, kvizi in reklame -r- razen poročil in političnih novic, kar ima svoje vzroke in posledice. Tudi na podeželju glasba ovije pametne politike, ki se odpravljajo na volilne shode. Celo duhovščina uvaja novo glasbo v stare cerkve. Z glasbo gre vse bolje od rok. Tako je duh, ki predvsem preveva prosti čas in glasbo, duh nirvane, duh duševne sreče, duh niča. Prosti čas je do roba izpolnjen z ničemI — Vse to pa ni dosegljivo zastonj! Prav nasprotno: stane veliko denarja in odpira veliko novih delovnih mest, pri tem pa pomagamo razvijati tudi revne dežele, odpravljamo jarem analfabetizma — dubidu . . . Človek prostega časa je tedaj socialno bitje, ki zasluži vso podporo države in družbe — in jo tudi dobiva. Jaz na primer izkoristim svoj prosti čas tako, da napišem tale članek. Kako gledajo v družbi na take ljudi, ie predcbro vemo . . . ! Prevedel PAVEL ŠIVIC KAJ SE BO ZGODILO ODMEVI Že večkrat so nas bralci, ki živijo v manjših krajih po Sloveniji, opozorili, da nikjer ne zasledijo dolgoročnejših napovedi glasbenih prireditev, katerih ogled bi lahko v miru načrtovali in si tudi pravočasno preskrbeli vstopnice. Odločili smo se, da poskusimo v vsaki številki zbrati podatke o koncertih, opernih predstavah ih drugih glasbenih prireditvah, vendar se moramo takoj opravičiti za vse spremembe, ki lahko vplivajo na datume in programe po našem izidu. Podatki seveda še zdaleč niso popolni, zaenkrat nam je uspelo zbrati le glavne napovedi glasbenih dogodkov v Ljubljani in Mariboru. SLOVENSKA FILHARMONIJA 23.12. 1980: zeleni abonma — ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent Stanislav Macura, pianist Aleksander Toradze; BERLIOZ Rimski karneval op. 9, LIZST Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru, LIZST Koncert za klavir in orkester št. 1 v Es-duru in DVORŽAK Karneval op. 92 26.12 1980: rumeni abonma - ORKESTER SF, dirigent Uroš Lajovic, flavtistka Irena Grafenauer; STRAVINSKI Simfonija za pihala, VIVALDI Koncert za flavto in godala „La tempesto di mare", BOŽIČ Simfonija, VIVALDI Koncert za piccolo in godala v C-duru in HAVDN Simfonija št. 1 02 v B-duru 27.12. 1980: reprizni abonma — sobotna matineja (ponovitev petkovega koncerta) 8. 1.1981: GOSTOVANJE V TRSTU -ORKESTER SF, dirigent Antal Jancovics, pianistka Dubravka Tomšič—Srebotnjak, sopranistka Veronika Kincses, MERKU Otroške igre ALASSA Y kantata, R. STRAUSS Till Eulenspiegel in BRAHMS Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu 9.1.1981: rdeči abonma — enak spored kot na gostovanju v Trstu 14.1. 1981: zeleni abonma — ORKESTER RTV, dirigent Marko Munih, GOLOB Uvertura, RAVEL Koncert za klavir in orkester v G-duru in NIELSEN Simfonija št. 5 op. 50 15. 1.1981: GOSTOVANJE V NOVI GORICI — ORKESTER SF, dirigent Anton Nanut, Violončelist Ciril Škerjanec, KOZINA Morju naproti, BLOCH Schelomo, rapsodija za violončelo in orkester in HAVDN Simfonija št. 92 v G-duru 16.1.1981: rumeni abonma — isti spored kot na gostovanju v Novi Gorici OPERA IN BALET SNG LJUBLJANA 26.12.1980: KOZINA Ekvinokcij (ob 15.30) 30. IZ 1980: KOZINA Ekvinokcij (ob 18.00) 31.12.1980: ROSSINI Seviljski brivec (ob 19.00) V januarju ponovitve opere MOČ USODE G. \£rdija, katere premiera je bila 18. decembra in ponovitve oper TRAVIATA, RIGOLETTO, KNEZ IGOR in baleta PEPELKA. Med 19. in 27. januarjem bo ljubljanska operna hiša zaprta. ATELJE DRUŠTVA SLOVENSKIH SKLADATELJEV V LJUBLJANI 14.1.1980: koncert sodobnih skladb STANKO ARNOLD - trobenta in BOŽENA IVANČIČ - klavir OPERA IN BALET SNG MARIBOR 26.12. 1980: premiera baleta DANETA ŠKERLA Peter Klepec FESTIVAL MARIBOR 21.1.1981: ORKESTER MARIBORSKE OPERE, dirigent Samo Hubad, harfistka Pavla Uršič, A. LAJOVIC, DEBUSSY, BEETHOVEN. OSMIČ REVOLUCIJA IN GLASBA Osmi festval REVOLUCIJA in GLASBA je po svojem obsegu in bogatem ter pestrem programu presegel vse dosedanje. Iz dvodnevne zborovske prireditve v Ajdovščini leta 1973, ki je b ila programsko posvečena tradicijam NOB, je festival postal mogočna glasbena manifestacija, ki je letos imela od 15. do 27. novembra kar 12 koncertov. Zastopane so bile vse glasbene zvrsti, izvajalske skupine pa so bile iz vrst profesionalcev in najboljših amaterskih glasbenikov. Prvi koncert z naslovom „DOMO-VINSKA PESEM" je bil v Kopru 15. novembra in ga je pripravila ljubljanska radijska hiša. Program so izvajale različne zasedbe radijskega zabavnega orkestra in pevci zabavne glasbe pod vodstvom Jožeta Privška. Pevci in orkester so pripravili in izvedli 16 novih del zabavnega žanra, ki so vsa imela partizansko, delavsko, socialno ali revolucionarno tematiko. Ta zvrst glasbe je bila na programu festivala šele drugič in je po temeljiti pripravi vsestransko zadovoljila in navdušila prireditelje in poslušalce. Drugi in tretji koncert sta bila 16. XI. popoldne v Kobaridu in zvečer v Idriji. Nastopili'so poklicni solisti s samospevi partizanskih skladateljev. Prvič je letos na festivalu RiG sodeloval Partizanski zbor Iz Trsta. Pod naslovom „PESMI NAPREDNIH GIBANJ" je zbor z recitatorji in solisti ter ob sodelovanju, lastnega orkestra koncertiral 22. XI. v Črni na Koroškem, 23. XI. pa dopoldne v Mariboru in popoldne v Slovenskih Konjicah. Partizanski zbor iz Trsta se je s svojim pestrim programom prvič predstavil v navedenih mestih in požel od hvaležnih poslušalcev največja priznanja. V Ajdovščini so na koncertu VIII. festivala RiG nastopili odrasli pevski zbori: AKZ Kranj, Komorni moški 1 zbor Idrija in Sindikalni mešani zbor iz Szegeta na Madžarskem. Večer je popestril moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, ki je skupaj z igralci PDG Nova Gorica izvedel recital pod naslovom „IZ JUTRA V DAN" na tekste primorskega pisatelja Franceta Bevka. Slovenski pihalni orkestri so letos tretjič sodelovali na festivalu. Pihal* ni orkester ravenskih železarjeVi Rudarskk Godba iz Velenja in Delavski pihalni orkester iz Trbovelj so igrali 23. novembra dopoldne v Črnomlju in popoldne v Novem | mestu. Na koncertu z naslovom „ZVOKI IZ GOZDOV" so naši najboljši orkestri izvajali slovenske in jugoslovanske skladbe s partizansko in revolucionarno vsebino. Koncerta „PESEM MLADI H" sta bila 27. novembra popoldne v Hrastniku in zvečer v Zagorju. Program na tem koncertu so letos že drugič izvajali pomutacijski zbori slovenskih in jugoslovanskih srednjih šol. Bratske republike so zastopali Nješoviti hor Šumatovac iz Aleksinca, Djevojački omladinski hor Muzičke škole iz Mostarja in Djevojački omladinski hor 25. maj iz Skopja; domači zbori pa so bili Mešani mladinski zbor gimnazije Celje, mešani mladinski zbor gimnazije Koper, Dekliški pevski zbor Heribert Svetel iz Maribora in domači mladinski zbor VESNA 'rt Zagorja. Slovesen zaključek osmega festivala RiG je bil v Ljubljani 27. novembra. Koncert je predstavil glasbeno dramo Darijana Božiča ..ŠTIRINAJSTA". To glasbeno delo, ki so ga izvajali simfonični orkester in komorni zbor RTV/ Ljubljana, čelist Stane Demšar in prvaki ljubljanske drame Danilo Benedičič, Boris Juh, Marko Okorn in Ratko Polič, je preseglo vsa pričakovanja prirediteljev. Pod veščo roko avtorja so izvajalci živo, plastično in prepričljivo predstavili pot slavne Štirinajste divizije na Štajersko in s tem delom vsebinsko izpolnili namen in cilje festivala. Za Ljubljano je bil ta koncert slovesna proslava Dneva republike in je bila po svojem programu in po udeležbi publike gotovo med najuspešnejšim' proslavami zadnjih let. TONE LOTRIČ e &OMEVI MED TRADICIJO IN AVANTGARDO SEDEMNAJSTA TRIBUNA JUGOSLOVANSKEGA GLASBENEGA USTVARJANJA V OPATIJI Od 5. do 9. novembra so (smo) se skladatelji, glasbeniki in raznovrstni •.Poslanci" glasbenega življenja naše d°movine ponovno zbrali v Opatiji, tokrat že na XVII. TMS (kratica za ribino muzičkog stvaralaštva Jugo-slavije). To je bila prva TMSJ po smrti) otipa Broza Tita in uvodna Ureditev je bila v spomin na največjega človeka v zgodovini naših narodov. Ansambel Svete Sofije je *vedel skladbo Slava na prijatelot *^ome Proševa na besedilo dr. Kenetha Kaunde. Leta 1980 pa nam je vzelo tudi Profesorja Branimira Sakača, enega v°dilnih skladateljev današnjehrvat-ske in jugoslovanske glasbe, pobudnika in dolgoletnega vztrajnega °r9snizatorja ter umetniškega vodjo TMSJ. V spomin na tega povsem 'ziemnega ustvarjalca in človeka so i*8 na sedemnajsti tribuni izvedena njegova najznačilnejša dela, predstavljena pa je bila tudi injegova knjiga Ariel, plod njegovih teoret-*kih in književnih prizadevanj. Po v*£tetnem delovanju tako imenovana Umetniško—sociološke tribune 80 organizatorji letos kot novost uvedli Klub tribune, na katerem naj P' razpravljali o najnovejših delih, ledenih v programu sedemnajste JSMj. Uspeh tega kluba je vprašljiv, p®tl vse preveč so razpravljali o 'bajanju oziroma izvajalcih in vse Premalo o skladbah samih. Ze samo ob pregledu programa stošnje TSMJ sem bila presenečena. Koncerti, simfonije, passacaglia, ko-[**••• tradicionalne glasbene oblika, pogosto z vsebino biblijskih *90db, antično—rimske kulture ali c«'o najstarejših kultur. Uporaba •tarih glasbil: saza, krumhorna, 9arnbe, gusel. Ali to pomeni, da se današnja glasba obrača h klasiki, rorhantiki, da se vračamo k melodi-' • k blagim ritmom, k enostavnost'? Nekdo je to razložil kot •.vračanje k normalnemu, človeškemu". Drugi jespet trdil, da vse to ne nakazuje nikakršne poti nazaj, arripak napredek, neko novo komponento ustvarjanja. Mnenja in izmišljanja o vsekakor zanimivem Pojavu v našem glasbenem razvoju s° bila različna in vprašanjem, kaj je skladatelje povrnilo h klasični obli-melodiji, k novi enostavnosti, bi 'lo treba posvetiti posebno pozornost. Nekaj pa je vsekakor res. Današnja glasba ni več glasba avantgarde. Avantgarda je bila odraz hladne v°jne psihologije in naj nikar ne Preide spet v glasbo neoavantgarde! Zanimivo je tudi razmišljanje o ®ksPerimentalnosti. Na TSMJ snio Slišali le skaldbo Flora IV za glas, 'nttrumentalni ansambel in vonje ‘ adatelja Ernoj* Kiralyja, skupino aeta s kompozicijo Koordinacije *r nastop Beo^ajčanov z delom /**ija osam hodača Vladimira Toši-Menim, da eksperimentalnost v • motnosti vse bolj zamira. Ne samo v glasbi, tudi v gledališču, v likovni umetnosti... Prav gotovo je zato tem teže s tradicionalnimi sredstvi ustvariti nekaj novega. Da je to še mogoče, so dokazali nekateri naši skladatelji. Omenila bi predvsem skladbo Vlastimirja Trajkoviča Arion za godala in kitaro, Koncert za klavir in orkester Vere Milenkovič z odlično pianistka Nedo Kecman ter skladbo Prah rnlade Beograjčanke Ksenije Zečevič v odlični izvedbi ženskega zbora Collegium Musicum. * Prav gotovo ima ustvarjalno življenje umetnika različne faze. Vsak si želi poiskati neki nov — svoj umetniški izraz, želi si eksperimentirati, a gotovo je tudi, da v nekem določenem obdobju začuti potrebo po miru, po čustveni izpovedi, po preprostosti. Kdaj se to obdobje prične, je vsekakor odvisno od posameznika ter tudi od tocialnih razmer, v katerih živi. Opežam pe, da danes tudi mladi rod skladateljev rad posega po spevnih melodijah' in pristnih (jugoslovanskih) ritmih. Izrazit primer le-tegajebil Koncert za klarinet skladatelja Dragoja Djena-dere ter Prva simfonija • Vincera Gjinija. Obe deli je izvedel leta 1974 ustanovljeni Simfonični orkester Radiotelevizije Priština. Na sedemnajsti TMSJ so me presenetile tudi skladbe, narejene za določene instrumentaliste oziroma po naročilu določenih ansamblov ali izvajalcev. O tem sem premišljevala zlasti na enournem koncertu kontrabasista Ljupča Samardžinskega. Kako le mu uspe pridobiti toliko skladateljev, ki pišejo izključno zanj? Res je sicer, da jebila publika v Opatiji v glavnem strokovna in naj bi vsakršno glasbo pozorno poslušala. Sprašujem pa se, kako bi omenjenega koncertanta z enakim programom sprejelo strokovno manj podkovano poslušalstvo, ko je že med nami zbudil val polemike. Podobno bi lahko ocenili nastop zbora 17 flavtistov iz Beograda, ki bi si s svojim sporedom (Papandopu-lo, Stojkovič, Bugarinovič) zelo težko privoščil celovečerni koncert. Popolnoma drugače pa je deloval Komorni orkester Dušan Skovran, ki že od leta 1966 nastopa kot ansambel Glasbene mladine Beograda. Mladi, v glavnem diplomirani študentje beograjske Akademije za glasbo, keterih namen je muzicirati mlademu občinstvu, so nam čudovito predstavili dela P. Ozgijana, V. Trajkoviča In S. Atanackoviča. Koliko je bilo na letošnji TMSJ čutiti nas — Slovence? Vsekakor smo se po številu poslušalcev dobro odrezali (če izvzamemo študente Akademije za glasbo v Ljubljani), manj pa je bilo te slovenskosti čutiti v programu, tako med izvajalci kot med skladatelji. Sicer pa so nam na Tribuni lepo razložili, da je bila izbira programa vprašanje morale in da moramo upoštevati kraje, kjer glasbeno življenje ni dovolj razvita Tudi lepa solidarnosti * Ob dokaj pestrem programu pa bi kazalo še posebej razmišljati in kaj več napisati o baletni operi Apo-calyptica skladatelja Milka Keleme-na, utemeljitelja in prvega predsednika zagrebškega glasbenega bienala (besedilo Arrab al, objekti E. Kiesel-bach). Ob magnetofonskih zvočnih primerih in Kelemenovem komentarju je Apocalyptica - opera, ki bi jo lahko imenovali tudi oratorij, film ali samo balet — doživela med nami navdušen sprejem. Prav gotovo je to delo eno redkih, ki bi se lahko upravičeno uvrstilo v mednarodni spored, čeprav je bila njegova i premiera i Gradcu jeseni leta 1979 slabo ocenjena. S predstavitvijo Kelemenove opere se je sedemnajsta opatijska tribuna zaključila. Slišali in videli smo veliko novega in starega, sprejemljivega in nesprejemljivega, od neoklasičnega, neoromatičnega do najbolj eksperimentalnega. Po tem štiridnevnem poslušanju glasbe je ostal v meni neurejen sistem zvokov in pa vprašanje, kam vodi naša glasbena kultura? Katere skladbe, ki smo jih v Opatiji slišali, bomo lahko še kdaj zasledili na koncertnih programih? Koliko drugače bi bilo poslušati eno teh skladb na koncertu s tradicionalnim sporedom, v drugem okolju, med povprečnim občinstvom? I TATJANA GREGORIČ Slovenska skupina za eksperimentalno glasbo SAETA. Fotografiral: JAKA BREGAR ODMEVI PRVA IZVEDBA LIZISTRATE DARIJANA BOŽIČA V MARIBORSKI OPERI Kdor se je namenil ogledati si Lizistrato '75 Darijana Božiča, bo moral najprej pozabiti, da smo v naših opernih gledališčih navajeni solističnih nastopov, ki jim po znanih arijah sodi aplavz, toge pojave opernega zbora in predvsem čustvene preobčutljivosti, ki veje s scene in kostumov, iz libreta in glasbe. Nekdo in nekaj je v ospredju, ostalo je temu podrejeno. Lizistrata '75 je zasnovana drugače, zasnovana je kot „popolno gledališče" enakovrednih sestavnih delov. Krstna izvedba Lizistrate '75 je bila 14. novembra v Mariboru. 2 njo (ter opero Višnjani Heriberta Svete-la in baletom Peter Klepec Daneta Škerla) je mariborsko gledališče počastilo 200. obletnico prve slovenske opere, ki jo praznujemo letos. Seveda se za tak jubilej spodobi predstaviti nekaj iz novejše domače ustvarjalnosti. Snov za Lizistrato '75 je povzeta po Aristofanovi istoimenski komediji. Zgodba torej pripoveduje o sporu med ženskami in moškimi, ker se le-ti preveč posvečajo drugim rečem, v tem primeru nogometu (številka 75 ne pomeni samo, da je Božič Lizistrato tega leta dokončal, namreč tudi da je dogajanje postavljeno v ta čas). Smiljan Rozman je dramaturško zelo tekoče oblikoval domiselno in duhovito besedilo. Darijan Božič pa ga je kar se da tesno podprl in zvočno naslikal, morda celo nekoliko pretesno, saj je glasbenemu delu nenehoma strigel peruti, da bi se namenoma čimbolj oddaljil od klasičnega pojmovanja opere in pa, da bi čimbolj opravičil podnaslov, ki ga ima Lizistrata '75, t. j. opera—farsa, kar je avtor v pogovoru komentiral takole: „Lizistrata '75 ni opera v klasičnem smislu, niti v formalnem, niti v emocionalnem. Je nekaj med dramsko komedijo in operno predstavo. Lahko bi rekel dramska farsa z veliko glasbe, ali opera, v kateri nastopajo tudi dramski umetniki. „Vsekakor se dramsko in operno gledališče tu zbližujeta." Režijsko je Lizistato '75 postavil Jurij Souček l priostrenim smislom za humor. Smelo je nastavljal bodice situacijske komike, ki so gledalce obodle do solz dobrodušnega smeha. Natrosil jih je celo tako nagosto, da so se morale marsikje prehitro umakniti druga drugi, a nedvomno je precej težav izviralo iz tega, da je bilo delo prvotno zamišljeno kot televizijska opera. Ansambel mariborske Opere seje z enkratnim poletom lotil Lizistrate '75 in jo je sproščeno predstavil. Lahko bi rekla celo uglajeno in utečeno, čeprav si Lizistrata '75 in siceršnji repertoar mariborske operne hiše stojita močno vsaksebi. Izvrstni so bili Jože Kores, Ervin Ogner, Emil Baronik, Majda Švagan, Milena Morača, Veronika Mihelič in drugi, izvrstna sta bila zbor in orkester. Dirigiral je Darijan Božič. Večer pred premiero Lizistrate '75 je bila predstava za mladino, ki je navdušeno sprejela novo domače delo. Za marsikoga je pomenil ta večer prvo srečanje z opero. Najsi je slišal o našem opernem življenju to ali ono, vendar: prvi vtis o operi je zanj nedvomno privlačno gledališče. MARJANA MRAK KONCERT MLADIH HARMONIKARJEV KOD VIDE PREGARC V SLOVENSKI FILHARMONIJI „Kdo so ti mladi fantje, ta mlada dekleta? Koliko čudovitega spravijo iz harmonike! . .. Spremenili so mnoga enostranska gledanja nanjo ..." Kdor intenzivno živi z umetno glasbo, se je ob teh besedah Srečka Čoža, predsednika ZKO Ljubljana Moste-Polje, ki so tiskane v brošuri ob dvajsetletnici harmonikarskega orkestra KUD Vide Pregare, verjetno malce nasmehnil. Pa se je zmotil! Koncert tega ansambla v Slovenski filharmonijt- dne 15. XII., na katerem je sodelovalo kakih dvanajst harmonik, en elektronij in tolkala, je bil na taki izvajalski ravni, da meji na profesionalnost kljub mladosti izvajalcev. Igra je bila čista in zlita, izvajanje pa nenavadno spretno. Nastop je izključil vsakršen dvom v upravičenost visokih ocen in odlikovanj, ki si jih je harmonikarski orkester prislužil ne le doma, ampak tudi ob hudi konkurenci v inozemstvu. O inozemskih skladateljih in delih, ki jih je navajal spored, je odveč govoriti. V svet visoke umetnosti se ne uvrščajo, imena niso znana. Vendar prekašajo zgolj zabavni značaj običajnih ljudsko-prosvetnih prireditev ne samo zaradi pestre rabe instrumentov, ampak tudi zaradi izbirčnosti, ki se ne zadovoljuje le z učinkovito banalnostjo. V Wuerth- nerjevin Variacijvvh instrumentalni stavek celo poseže po pravcati fugil Pisani registri na-sodobnih harmonikah pa so na mnogih mestih pričarali kar simfonični zvok. Če je zagnanost, s katero so mladi izvajalci navdušili poslušalce, pohvalna, pa Je vloga, ki jo ima temeljita vzgoja ob taki dognani igri, neprecenljiva. Brez števila tehničnih, teoretskih, akustičnih in muzikalno pomembnih elementov glasbenega stavka „Pregarci" igraje obvladajo in jim bodo vodilo pri nadaljnjem mu* ziciranju kjerkoli. Za to življenjsko pridobitev pa je zaslužen njihov dirigent in učitelj, Srečko Piškur, ki je ves nastop vodil brezhibno in zavzeto. Spored je zaključil z razkošno in udarno Kliči 5—7—7—9— Bojana Adamiča. PAVEL ŠIV IC NOVA ZROROVSKA ZBIRKA JAKOBA JEŽA „KLAS PRI KLASO Z ROŽAMI” Tak je naslov zbirke 12 zborovskih skladb Jakoba Ježa, ki jih je izdala Zveza kulturnih organizacij Slovenije v okviru Izbranih del slovenskih skladateljev. Zbirka vsebuje vse Ježeve skladbe za mešani pevski zbor, ki jih je skladatelj namenil tej vokalni glasbeni zvrsti. Iz skladateljeve spremne besede izvemo, da je večiria kompozicij nastala po naročilu naših pevskih zborov (Komorni zbor RTV Ljubljana, AKZ Kranj, APZ Tone Tomšič). Za vse pesmi je značilen sodobni kompozicijski prijem, ki je v skladu s skladateljevim izrednim poznavanjem zborovskega zvoka. Odlikuje jih jedrnatost izraza, združena s preprostostjo podajanja. Pred nami je retrospektiva skladb, ki so bodisi vsebinsko ali kompozicijsko usmerjene v ljudsko pesem (Po jezeru. Igraj kolce. Klas, Lepših ljudi na svetu ni), bodisi osebno — izpovedne (Samota), ali pa vsebinsko segajo na področje socialne tematike (Tista noč, Mi samo orjemo, Zemski rod), ki je včasih obravnavana humorno ali satirično (Umetnost in regrat, Stric). Zbirka vsebuje tudi Ljubezensko pesem iz kantate Do fraig amors in molitev iz kantate Brižinski spomeniki, kjer se arhaičnost združuje s sodobnimi kompozicijskimi načeli. Zbirka vsebuje avtorjev komentar k vsaki od natisnjenih skladb, uvaja pa jo tehtna strokovna oznaka muzikologa Ivana Klemenčiča. DARJA FRELIH V SPOMIN JOŠTI TROBINA V 75. letu staroetl •• je 28. novembra 1980 Izteklo življenje znane In spoštovane prosvetne delavke, zborovodje In koncertne pevke prof. gleibe Justine Trobina Iz Šoštanja. Kot odlično pevko Jo Je želje za glasbeno Izpopolnitvijo 2e 1931. le* ta pripeljala na državni konservatorij v Ljubljano, kl ga Je leta 1936 končala z odliko In ie litega leta Je bila nastavljena kot profesorica glasbe na učiteljišču v Mariboru. Tam Je poučevala do okupacije, ko Je morala službo opustiti In prekiniti svo|e plodno pedagoško delo. Po osvoboditvi je bila profesorica glasbe na nitji glmnazlil In na glasbeni šoli v Šoštanju vse do upokojitve 1956. Zaradi pomanjkanja glasbenih pedagogov pa je poučevala na Glasbeni šoli v Šoštanju vse do nekaj dni pred smrtjo. Že v predvojnem Službovanju v Celju in Mariboru je uspešno vodila mladinske pevske zbore ter nastopala kot solistka In koncertna pevka na različnih prireditvah. Žal Je tudi njej nemška okupacija nasilno preprečila nadaljnji umetniški razvoj In ustvarjalno silo, ki Jo je razdajala svojim učencem, saj Je 2e takrat marsikoga usmerila v čudoviti svet glasbene umetnosti. Po osvoboditvi je z velikim veseljem pričela z vadbo pionirskega zbora na osnovni šoli, mladinskega na gimnaziji ter moškega, mešanega In ženskega zbora Kajuh prosvetnega društva Svobode Šoštanj, kl ga je vodila dolgih 26 let. S svojimi zbori je nastopila na več kot sto koncertih širom Slovenije In dosegle zavidljive uspehe, za kar je prejela ugodne kritike In številne odličja, od bivše občine Šoštanj pa kot prva kulturno prosvetna1 delavka tudi najvišje pri. znanje Kajuhovo nagrado. Pred leti je prevzela vodstvo novoustanovljenega mešanega zbora društva upokojencev Šoštanj. Kako zelo se je razdajala in ljubila svoje delo priča podatek, da Je v zadnjih treh letih uspela nastopiti s tem zborom na 27. revijah, proslavah In koncertih v domačem Šoštanju In drugih krajih Slovenije. Svoj zadnji koncert pa Je dirigirala še letos 20. julija vaščanom znane partizanske vasice Ravne nad Soštan|em. Njen pevski Izraz Je obsegal tako domače kot tuje skladatelje, nerodne In partizanske pesmi, operne arije In umetne solistične kompozicije. Na svojih številnih nastopih, tako z zbori kakor tudi kot solistka, je z globokim občutkom In doživetjem posredovala delovnemu človeku pristno glasbeno lepoto polnih 55 let. Na njeni zadnji poti jo je spremljala velike množica ljudi, kar 5 govornikov pa se JI Je zahvalilo za njeno družbeno In kulturno prosvetno delovanje na področju glasbene umetnosti. V. KOJC 8 odmevi 2 — MOL SIMFONIJA TISOČEV POSEBEJ ZA GM IZ LONDONA no. Nič žal nam ni treba biti, da pri nas po obsegu tako velikih del skoraj ne izvajamo. Prisostvovanje takemu koncertu napravi sicer velik vtis s svojo mogočnostjo, a daje zelo malo trajnega. Obenem je ravno to Mahlerjevo delo jasno pokazalo, da pot k popolnemu izrazu in učinku ne vodi preko vedno večjih zvočnih gmot. Bolj polno doživetje je gotovo predstavljala baletna predstava londonskega Kraljevega baleta v Covent Gardnu. V baletnem večeru so se zvrstila tri dela: Žar ptica Igorja Stravinskega, Plesi iz Albiona na Brittnovo Simfonijo de requiem in Serenado za tenor, rog in godala ter Temne elegije na Mahlerjev ciklus Pesmi za urmlimi otroki. Žar ptica je bila izvedena v originalni koreografiji Mikhaila Fokina, ki je postavil premiero baleta na oder pariške opere leta 1 910 s slovitim Diaghilev baletom. Dolgo let je v londonskih izvedbah Žar ptico plesala že legendarna Margot Fonteyn. Zdaj pleše Žar ptico Monica Mason, ki je postala člvvnica kraljevega baleta že s šestnajstimi leti, z dvajsetimi pa je plesala prvo glavno vlogo v Posvetitvi pomladi. Če bi prezrli dejstvo, da popolnih stvari ni, bi lahko rekli, da je bila njena izvedba čudežne ptice popolna. Tudi ob odličnem baletnem zboru, ki je bil kot izklesan iz enega samega kosa, je Monica Mason izstopala kot resnično nekaj čudežnega, prav nadzemskega. Baleta na Brittnovo in Mahlerjevo glasbo sta imela sodobno koreografijo, ki združuje elemente klasičnega in modernega baleta. Najbolj je izstopala domiselna koreografija za moške baletnike, saj smo doma navajeni gledati baletnike bolj kot asistente balerinam. K posebnemu učinku celovitosti je prispevalo tudi sodelovanje tenorista, ki je stal na odru. Balet je tako dobil vlogo ilustratorja njegovih razmišljanj, učinkoval je kot nekakšen sanjski privid. Vredna je bila tudi sama izvedba orkestra, kar na domačem odru velikokrat pogrešamo. MOJCA ŠUSTER 2 izvedbo Mahlerjeve8. simfonije ^ Es—duru, znane pod imenom Simonija tisočev, je londonski BBC simfonični orkester proslavil 50 let. Slišati to simfonijo pomeni res sre-saj delo zaradi ogromne zasedbe, ^ jo zahteva, izvajajo zelo redko. pod vodstvom dirigenta Sira Colina Davisa so nastopili poleg BBC simfoničnega orkestra še trije mešani zbo-in zbor dečkov ter sedem vokalnih solistov. Za mogočen zvok,ki tu nastaja, je Mahler sam zapisal, da se niu zdi kot odmev vesolja, zvok nenehnega vrtenja sonc in planetov 'n ne več zvok človeških glasov. Žal dvorana Royal Albert Hall, ki sprejme 8000 poslušalcev, ni najbolj akustična in so zvoki zelo zabrisani. Tako so se vsi drobni vzgibi izgubili. Po drugi strani pa se je pod ta plašč lahko tudi uspešno skrila včasih neenotna in razdrobljena igra orkestra. Zbori so bili res odlični, z izjemo deškega, ob zvoku orkestra Pa se mi je spet zbudil ponos nad *vokom naših trobil. Smo pač taki, da nas tuja zveneča imena vedno znova premamijo, po izvedbah pa tudi vedno znova postavijo na trdna tla. Šele takrat spoznamo svojo ce- 2namenita Margot Fanteyn v vlogi Žar ptice leta 1954. LJUDSKA GLASBA Afriško ljudsko glasbo navadno istovetimo z glasbenimi kulturami afriških črnih ljudstev, vendar pa je treba dodati, če hočemo biti dosledni, še dve drugi glasbeni kulturi, ki sta pomembno vplivali na razvoj celotne afriške ljudske glasbe. To je najprej arabska ljudska glasbena ustvarjalnost, ki sega v čas velikih arabskih osvajanj; le-ta so se začela v sedmem stoletju ravno s prodiranjem prek severne Afrike proti Španiji in Franciji. Poleg tega pa je v afriški ljudski glasbi zaznaven tudi vpliv nekaterih sestavin evropskih glasbenih tradicij, ki jih je prispevalo predvsem ljudstvo Berberov — nearabskih prebivalcev severne Afrike s prvotno samostojno kulturo, ki je bila izrazito evropska in ki se je sčasoma zlila z afriško. Ne smemo pa zanemarjati tudi evropskega vpliva španskih Mavrov, ki so bili v neposrednem stiku z evropskimi kulturami, in pa mnogo poznejšega vpliva Turkov ter prvin njihove ljudske glasbe. Kljub nekaterim zanimivim delom, ki obravnavajo črnsko ljudsko glasbo in so predvsem novejša, pa njene značilnosti še zdaleč niso bile izčrpneje raziskane in temeljito proučene tudi zaradi, tega, ker je vrednotenje in razumevanje afriške ljudske glasbe dolgo časa ovirala rasistična miselnost, večvrednosten občutek belega človeka in pa popolna prevlada evropske kulture. Šele z vedno večjim zanimanjem za neevropske kulture ob spoznavanju omejenosti evropske in pa tudi prodorom jazza ter sodobne improvizirane glasbe, ki v i veliki meri temeljita prav na značilnostih afriške ljudske glasbe, se je tudi naš odnos do afriške glasbene tradicije spremenil. Podajmo vsaj v grobem najizrazitejše značilnosti afriške ljudske glasbel Mednje nedvomno najprej sodi dejstvo, da je ta glasba bila neločljivo povezana z vsakim življenjskim obdobjem črnega človeka, od rojstva do smrti. Vsi pomembni dogodki v življenju posameznika so bili razlog za petje in ples. Tako je ZNAČILNOSTI AFRIŠKEGA IZROČILA imela glasba v svetu afriških plemenskih skupnosti vodilno vlogo pri oblikovanju zavesti slehernega člana, bila je najmočnejši medij izražanja in je kar najbolj neposredno prepletala vsakdanje življenje, navade, običaje in delo čfnega človeka. Ta tesna povezanost glasbe z življenjem nam postane razumljivejša, če vemo, da črnci živijo v svetu glasbe od rojstva do smrti, saj ima večina jezikov, ki jih je ogromno in se med seboj tudi zelo razlikujejo,, točno določeno višino izgovorjave vsakega zlogB, kar pomeni, da je tak govor zelo blizu petja, poleg tega pa črnci skoraj vse, kar počnejo, delajo v ritmu. Druga pomembna značilnost afriške ljudske glasbe pa je ritem, ki ni v nobeni drugi glasbi tako. razvit in poudarjen. Celo poznavalce preseneča črnska sposobnost graditve sestavljenih poliritmičnih struktur, ki >o velikokrat celo tako zapletene, da ima zahodni beli poslušalec celo ob ~ večkratnem poslušanju vtis, da v tem vrtincu različnih ritmov ni nobene logične urejenosti in da gre za popolno ritmično zmedo. In vendar so vse te poliritmične strukture strogo urejene in vsi posamezni izvajalci, instrumentalisti:, pevci ali deli ansamblov so med seboj v zelo logičnem in z mnogimi nenapisanimi pravili urejenem ritmičnem odnosu. Nadalje je vredno poudariti, da kažejo različne črnske kulture izredno dosledno enotnost v uporabi glasbil in v načinih ustvarjanja. To je še posebej zanimivo, če upoštevamo dejstva, da v vseh drugih kulturnih značilnostih te enotnosti ne opazimo, ravno nasprotno — raznolikost in številčnost jezikov sta na primer presenetljivo veliki. V obdobjih razcveta afriške ljudske glasbe so plemenski poglavarji najeli najboljše glasbenike in sestavili svoj lastni orkester, ki je igral torej precej podobno vlogo kot evropski dvorni orkestri. Ti orkestri so plemenske poglavarje tudi spremljali na vseh pomembnejših potovanjih in prikazovali njihovo moč, vpliv, ugled in bogatstvo. Še v petdesetih letih tega stoletja so moč plemenskega poglavarja ali kralja v Angoli, Severni Rodeziji ali Zairu ocenjevali po velikosti in kvaliteti njegovega orkestra. Glavni simbol vladarjeve oblasti so bili veliki bobni, imenovani „maoma". Na lesenem trupu bobna je bil izrezljan relief, ki je prikazoval živali (krokodile, antilope, kuščarje,...) in ljudi. Membrana je bila iz bikove kože, poslikana z belimi in rdečimi pikami. Tak boben se sliši po več kilometrov daleč in so ga zato uporabljali tudi kot komunikacijsko sredstvo. Njihova funkcija je bila torej na moč podobna tej, ki so jo nekoč pri nas imeli cerkveni zvonovi in jo imajo danes sirene. Za maome je skrbel član plamena, ki je bil izbran ; zaradi svojih zaslug in je bil istočasno tudi eden od vladarjevih svetovalcev ter je imel nalogo tolči ritem, ki je ustrezal vladarjevemu ukazu. Tako so tudi pripadniki plemena, ki so živeli izven kraljeve prestolnice, bili seznanjeni z njegovim ukazom. Poleg maom so orkestri uporabljali še različne ksilofone in manjše bobne. Glasbeniki, člani teh orkestrov, so s svojimi družinami vred živeli v kraljevih kolibah. Bili so seveda vsi pravi mojstri svojih glasbil. Poleg pa so tudi peli tako imenovane „maloke" — pesmi, ki so hvalile poglavarja, njegove svetovalce in krajevne bogove ter božanstva. Glasbenike in njihova glasbila so drugi pripadniki plemena spoštovali in jih imeli za svete — celo do take mere, da je bil nedotakljiv tudi kdorkoli, ki ga je preganjala množica in se je zatekel h kraljevim glasbilom. Po končanem boju med dvema plamenoma, zmagovalec nasprotnikovega orkestra ni pobil ali zaslužnjil, marveč ga je priključil svojemu ter si tako povečal veljavo in ugled. Poraženega bojevnika, ki se je zatekel h kraljevim glasbilom, prav tako niso niti pobili niti zasužnjili. Črnska ljudska glasba ni nikoli poznala tiste namišljene meje med izvajalcem in poslušalcem, ki jo je evropska tradicija predvsem umetne, pa deloma celo ljudske glasbe, vzpostavila že zelo zgodaj. V vsakem plemenu je bil namreč običaj, da si morata mladenič ali mladenka izmisliti vsaj eno pesem, nekakšno osebno himno, ki sta jo morala seveda ob vsaki priložnosti tudi zapeti. Vsakdo torej postane aktivni udeleženec vsakega srečanja in tako vsi prisotni člani plemena skupaj ali posamič pojejo, igrajo in plešejo. Pesem, ki so jo pele samo ženske, ISIGUBU — južnoafriški boben izdolben iz debla z dvema opnama Nigerijski boben s pribitima opnama. Nigerijska bobna na katera igrajo z ukrivljeno palčko. Z glasbilom oponašajo človeško govorico. Višino tona spreminjajo z napenjanjem stranskih vrvi. K> Ljudska J BA se je imenovala „impango". Za vstop v krog za ženitev godnih deklet je vsaka mladenka morala sestaviti vsaj en tak impango, kar seveda sploh ni bila lahka naloga, vendar pa se je v vasi vedno našel kdo, ki je bil sestavljanja impangov vešč in ji pomagal. K temu sestav-Ijalcu se je mladenka s svojimi Prijateljicami odpravila in mu zapela Pfvih nekaj verzov svoje pesmi. SestavIjalec, oziroma sestavljalka pa je pesem v skladu z izbranimi besedami in intonacijo prilagodil in jo razvil po strogo določenih pravi-•ih za komponiranje mpanga. To je trajalo nekaj dni in ko je bil • rnpango sestavljen, se ga je mladenka dobro naučila in bila nanj zelo ponosna. Če pa je kak del pozabila, so ji ga zapele prijateljice, ki so jo spremljale k sestavljalcu in so poznale njen impango. Ob praznovanjih je vsako dekle pri sebi ponavljalo svoj impango, dokler ni prišlo na vrsto in ga je lahko zapelo na glas. Če je njeno Petje zbudilo občudovanje poslušalcev, prijateljev ali sorodnikov, so jo hvalili in ji podarjali vse od prstanov, brisač in tobaka pa do prgišča novcev. Če pa je katera izmed poslušalk, ki ni imela nobenega darila, želela pohvaliti pevko, je vstala in zapela svoj lastni impango. Podobno vlogo kot impango pri ženskah je imel „ziyabilo" pri moških. Vendar je bil le-ta nasprotno od impanga, ki je zelo dolg in gostobeseden, kratek in jedrnat. V njem je pevec opeval svoj pogum, srečo in dogodivščine s svojih potovanj. Pri petju se je lahko spremljal s tolčenjem po malem bobnu. Prvič je moral zapeti svojo Pesem šele na dan svoje poroke, vendar si jo je izmislil mnogo prej, že kot mlad fant. Na takih družbenih srečanjih so Ponavadi po nekaj zaporednih solističnih impangih in ziyabilih prišle na vrsto pesmi, pri katerih so s petjem, plesom in bobnanjem sodelovali vsi, moški in ženske, stari in mladi. Nekdo je pričel plesati in peti svojo pesem, ostali pa so mu v zboru odgovarjali. Take pesmi so bile zeio priljubljene, saj so odrasli v njih zelo užiuli, ker so jim omogočale javno hvaliti sebe, svoje prijatelje ali ljubice (tega, da bi hvalili svoje žene, pe raziskovalci niso nikoli slišali ...) Ker pa tudi v Afriki ni samo veselic in ljudskih rajanj, temveč tudi vojne, kri in smrt, so obstajale seveda pesm i za take priložnosti. Taka borbena pesem, ki dviga bojno moralo in zbuja pogum, se imenuje „mapobaolo". Poveljnik se postavi na čelo skupine bojevnikov in začne koraktati ter peti mapobaolo, drugi pa mu sledijo. Besedila teh pesmi so različna, pač glede na to, ali bojevniki v boj šele odhajajo ali pa se že zmagoslavno vračajo. Kadar so se vračali poraženi, teh pesmi niso peli. Do kolonialne ekspanzije blega človeka jeafriška civilizacija in z njo seveda tudi glasbena kultura živela in se razvijala po svojih lastnih zakonitostih na ozemlju, obkroženem z džunglo, puščavo in morjem. Šele prihod zahodne kulture in civilizacije je prekinil to večtisočletno tradicijo. Danes vsi ti izvirni afriški običaji pod vplivom zahodne civilizacije Nigerijski boben gudu-gudu. Skupina lončenih bobnov, ki so prhjubljeni na Slonokoščeni obali. postopno izginjajo. Poleg tega pa je zanje še zlasti poguben velik vpliv evropske glasbe. Že prvi beli doseljenci so v Afriko prinesli svojo glasbo, ki se je večinoma tudi obdržala, poleg tega pa danes zasledimo predvsem vplive zahodne popularne glasbe, jazza in pa južnoameriških ritmov. V tem je svojevrsten absurd, saj so sonove jazza in velikega dela popularne in tudi južnoameriške glasbe prav značilnosti izvirnih afriških kultur, ki so jih prinesli v Ameriko črni sužnji in ki so se pozneje pod vplivom evropske glasbene tradicije razvile v značilne in pomembne zvrsti. Tudi v sodobni afriški glasbi se pojavljajo rwzne popularne, predvsem amaterske skupine, ki igrajo na glasbila, priljubljena v naši popularni glasbi. Tako je na primer postala električna kitara prav tako priljubljena med mladimi, kot je pri nas. Toda kljub vsemu tudi moderna afriška glasba ni zgolj golo posnemanje zahodne glasbe. Tako ali drugače ohranja mnoge značilnosti prave afriške ljudske glasbe. Seveda pa skoraj nobena afriška država ne živi v takem miru, ki bi omogočal neomejen razvoj in razcvet te bogate glasbene tradicije. Lakota, nasilje, prenaseljenost, ki pestijo mlade afriške države, ter težki ekonomski, socialni in politični problemi, s katerimi se spoprijemajo, prav gotovo ne pospešujejo kakršnekoli kulturne ustvarjalnosti. Tako nam ostane le upanje, da tako bogata glasbena tradicija le ne bo čisto izginila zaradi neusmiljene prevlade ..naprednejše", ,,razvitejše", ,,kultivirane" glasbene omike, ki je (žal) v veliki meri posledice ekonomske in politične premoči ter višje stopnje industrijskega razvoja. PETER AMALIETTI IN MARKO KRAVOS Zahodnoafriški bobni so pogosto oblikovani v obliki človeškega telesa. Medeninasti kipec bobnarja iz Daho- meja n NAS SKLADATELJ “"ŠKERL •HMMMMNtmMMI rojen v Ljubljani leta 1931 končal študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1952 se izpopolnjeval v Avstriji in Nemčiji poučeval na ljubljanskih glasbenih šolah in dirigiral zborom po Sloveniji predaval kompozicijo na Akademiji za glasbo v Sarejevu od leta 1960 do leta 1970 profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani od leta 1970, zadnje leto njen dekan •••••••••••••••••••••a • V vaši vsestranski dejavnosti prav gotovo zavzema največje in najtehtnejše mesto glasba. Kje in kdaj se je začela vaša glasbena pot? Pri šestih letih me je soseda profesorica Vida Jerajeva začela učiti violino* doma pa smo imeli tudi klavir, ki se ga je učila moja sestra. Tako sem spoznaval glasbila. Poleg tega so bili v naši hiši stalni gostje glasbeniki Niko Štritof, Primož Ramovš in drugi. Moj oče je bil založnik, tiskal je tudi note in pri njem so se zbirali zanimivi ljudje, katerih pogovori so me pritegnili. Gotovo so pripomogli k moji glasbeni usmerjenosti. Še pred vojno sem kot majhen deček hodil v Glasbeno matico k teoriji in mladinskemu petju, vendar so mojim staršem že po prvem semestru svetovali, naj me izpišejo, češ da je ta šolnina proč vržen denar, ker nisem nadarjen. Dobro se spominjam, da smo peli pesmico z naslovom ,,Sedi mačak mijav na pendže-ru", katere besedila nisem čisto nič razumel in sem seveda molčal, sploh nisem hotel peti. No, študij glasbe pa me je vseeno mikal in še med vojno me je Primož Ramovš učil harmonije in kontrapunkta. Med vojno sem tudi začel uživati v glasbenih predstavah, saj so bili koncerti in opere eni redkih kulturnih dogodkov, ki so pritegnili našo pozornost Nad opero sem bil navdušen in sem poskušal tudi že skladati! Po končani vojni sem se želel vpisati na srednjo glasbeno šolo in kot štirinajstletnik sem delal sprejemni izpit, na podlagi katerega sta me profesor Premrl in profesor Škerjanc sprejela v drugi letnik. Šolanje sem nato nadaljeval na Akademiji za glasbo, kjer sem eno leto študiral kompozicijo pri Blažu Arniču in nadaljeval pri Lucijanu Mariji Škerjancu, dirigiranje pa sem delal pri dr. Danilu Svari. Šolanje na klasični gimnaziji in študij na akademiji sem končal skoraj istočasno, nato pa sem še dve leti študiral umetnostno zgodovino. • Glasba pa le ni bila edino vaše delovanje, saj ste veliko svojega časa posvetili športu in naravi. Vam je bil pri tem kdo od domačih za zgled? Ne, nihče v družini se ni izrazito ukvarjal s športom. Mene pa so mikale predvsem gore. Morda je to povzročila vojna, ko smo pet let presedeli zaprti v Ljubljani in smo si lahko privoščili največ sprehod čez Rožnik, le od daleč smo opazovali naše prelepe gore, ki so bile takrat nedosegljive. Tako sem po vojni začel najprej z letalskim jadranjem, nato pa sem se posvetil alpinizmu. Kosem imel štirinajst let in je bila še policijska ura, sem se nekega dne izmuznil iz Ljubljane in si privoščil prvo čisto samostojno turo na Triglav. V povojnih letih sem bil med našimi najbolj navdušenimi alpinisti in preplezal sem ne samo naše Alpe, ampak tudi mnoge evropske vrhove. Pri Gorski reševalni službi pa sem še danes. • Po poklicu ste torej glasbenik, skladatelj in pedagog. Obe vlogi se najbrž prepletata. Še kot dijak sem začel poučevati in voditi zbore. Kar dolgo sem zdržal na glasbeni šoli Vič in pozneje na glasbeni šoli Franc Šturm, kjer sem vodil tri Otroške suite dva Concertina za klavir in orkester štiri Simfonije dva Koncerta za orkester Serenada za godala Kontrasti za orkester Piccola suita per orchestra Koncert za klarinet in orkester Pet skladb za klarinet in orkester Improvisazioni concertanti za rog, violo in orkester Musiča funebre za trombon in orkester Moj dan za recitatorja, otroški zbor in orkester Tuga ova pregolema za sopran, bariton, mešani zbor in orkester baleta Opojno poletje Peter Klepec komorna dela tudi orkester. Pravzaprav sem imel na tej šoli kar tri orkestre. Prvega so sestavljali učenci prvega in drugega razreda, drugega učenci tretjega in četrtega razreda, tretji pa je bil pravi mladinski orkester. Za vse te sestave sem pisal skladbice, da bi mlade glasbenike navduševal za skupno igro. Pisal sem tudi etude in druge skladbe za najboljše med njimi, ki so igrali v posebnem komornem ansamblu tlŠkerl je sodobna, na vse strani angažirana osebnost, zasuta z neštetimi funkcijami... Ob vsem družbenem in pedagoškem delu vodi amaterske pevske zbore v Kranjski gori in Trenti ter je aktivno prisoten pri Gorski reševalni službi Slovenije ... Pri tem pa še sklada... Š ker lova glasbena govorica je kratka, celo odrezava, hitra, kdaj pa kdaj ostra, če je treba, zbadljiva, povrh skoraj vedno prešerno nasmejana in duhovita - to pa ji daje dragoceno vrednost, ki je v sodobni muziki ne najdemo na vsakem koraku." Citat iz knjige dr. Andreja Rijavca Slovenska glasbena dela šole. Vodil ga je profesor Ciril Veronek. Tako je nastala cela vrsta skladb, med njimi tudi Otroške suite, Otroške impresije, pa delo Moj dan na besedilo Janeza Povšeta za recitatorja, otroški zbor in orkester. • Večina vaših del je namenjenih orkestru, komornim sestavom ste posvetili nekoliko manj stvaritev. Glasbo doživljam predvsem barvno in morda je prav to vzrok za manjšo afiniteto do komorne glasbe. Za komorne sestave se mi zdi teže pisati. Orkester mi namreč nudi mnogo več zvočnih kombinacij, barv; in kadar skladam, vedno direktno pišem partituro. Niko- j li ne orkestriram naknadno, zvočne barve izberem takoj. • Sodobni skladatelji se nekako neradi lotevajo simfonije, vi pa imate že kar štiri in tudi izvajajo jih pogosto. Prva simfonija je nastala leta 1949 kot diplomsko delo, druge sem se lotil v Sarajevu. Med leti 1960 in 1970 sem namreč poučeval na sarajevski glasbeni akademiji in tako je precej del nastalo tam, med njimi druga in tretja simfonija. Druga, imenovana Monotematica, je pet-stavčno delo in pomeni metamorfoze zvočnega gradiva, obarvane z različnimi ljudskimi prvinami. Nastala je leta 1963 in je bila še istega leta izvedena v Slovenski filharmoniji. Tudi tretja simfonija je bila izvedena že v letu nastanka (1965), igral jo je orkester RTV Sarajevo. Četrto simfonijo sem imenoval Abbreviata in je cela v enem stavku. Napisal sem jo po povratku v Ljubljano in jo je na koncertu v Slovenski filharmoniji leta 1972 dirigiral-Oskar Danon. Za to delo sem prejel nagrado Prešernovega sklada. Ko smo že pri izvajanju, moram omeniti, da je bila verjetno največkrat izvedena Serenada za godala, eno mojih prvih del, ki sem ga napisal leta 1952. To 12 delo je tudi dirigiralo največ tujih dirigentov. Orkester Slovenske filharmonije je Serenado uvrstil v svoj spored na turneji v Združenih državah Amerike, pred kratkim pa jo je na koncertu igral orkester RTV Ljubljana pod taktirko poljskega dirigenta Wislockega. • Napisali ste tudi dva Koncerta za orkester. To je redkejša oblika, ki jo poznamo predviem zaradi imenitnega Bartokovega dela s tem naslovom. Te skladbe sem se lotil zato, ker sem želel vse skupine glasbil v orkestru solistično predstaviti, jim dati možnost, da v posamezni in skupni igri pokažejo komorno virtuoznost Godalom sem namenil spremljevalno, dopolnilno vlogo. « • Napisali ste tudi odrsko delo z naslovom Opojno poletje. Od kod je njegova vsebina? Balet je nastal po romanu bosanskega pisatelja Hamse Hume in se v izvirniku imenuje Grozdanin kikot Po naše bi temu rekli Grozdanino heheta-nje. Balet so izvajali v Ljubljani in Mariboru pa v Skopju in seveda Sarajevu, kjer je nastal. Sarajevska televizija ga je tudi posnela in to v naravi, v Hercegovini. Pred kratkim pa sem končal nov balet na temo slovenskega junaka Petra Klepca. Premiera naj bi bila še pred koncem tega leta v mariborski operni hiši. Se pri vsem tem delu še vedno ukvarjate z amaterskimi zbori? Ti so bili in so še vedno moj konjiček. Zbora v Kranjski gori in v Trenti še vedno vodim in kljub temu, da so v teh krajih možnosti za tako delovanje minimalne, ali pa ravno zato, rad spodbujam ljudi k dejavnosti in jim preprečujem, da bi samo poslušali radio in buljili v televizijske ekrane. • Kot profesor kompozicije in dekan ljubljanske Akademije za glasbo opazujete najmlajšo generacijo naših glasbenikov. Je med njimi kaj obetavnih skladateljev? Pojav, da se obdobje sedmih suhih let izmenjava z bogatejšimi in plodnejšimi sedmimi leti, je običajen. V tem trenutku imamo na Akademiji nekaj izrazito nadarjenih študentov, žal pa naša šola ne more narediti čudežev pri tistih študentih, ki se vpisujejo brez pravega predhodnega znanja in teh je največ. Pogosto slišimo tudi pritožbe, da na Akademiji ne skrbimo za izobraževanje v zabavni in jazzovski glasbi. Res nimamo za te zvrsti posebnega oddelka, kot na primer v Gradcu, vendar te predmete vključimo v študij vsako leto, ko se na kompoziciji nabere dovolj študentov, ki jih tematika zanima. 2 Danetom Škerlom se Je pogovarjala KAJA S IVIC FOTOGRAFIRAL: FRANCE MODIC Vabimo vas, da v soboto, 3. januarja 1981 ob 18.30 poslušate na prvem programu ljubljanskega radia oddajo IZ DELA GLASBENE MLADINE, ki bo posvečena glasbi skladatelja Daneta Škerla. \ ' ' ; ' JAZZ Letošnja enajsta beograjska mednarodna prireditev za ljubitelje jazza je trajala tri dni — od 31. oktobra do 2. novembra. Prvi koncert s slovito skupino VVHEATHER REPORT je bil v veliki športni dvorani PIONIR, kjer se je zbralo okoli pet tisoč poslušalcev, čeprav bi jih lahko sprejela še mnogo več! Za ta nastop so v dvorani postavili poseben oder s čudovitimi svetlobnimi efekti in celo s trojno sočasno projekcijo fotografij iz obdobja razvoja jazza, ozvočenje pa je bilo tako, da polovica dvorane ni mogla sproščeno uživati v zares dovršeni glasbi. Skupino VVHEATER REPORT že od leta 1970 vodita klaviaturist Joe Zavvinul in saksofonist Wayne Shorter, basist je Jaco Pastorius, od obeh novih bobnarjev pa naj posebej omenim Petra Erskina, ki je svojo kariero začel v orkestru Stana Kentona, pozneje pa je igral z Maynardom Ferguso-nom. Brez dvoma je VVEATHER REPORT tudi tokrat dokazal, da je bil vodilni električni ansambel desetletja, ki je za nami - in kot kaže -bo ostal vodilni tudi v desetletju, ki je pred nami, saj nenehno eksperimentira, njegova glasba pa je simpatična, razumljiva, sodobna in brezkompromisna. Zato pa tudi priteguje ogromno poslušalcev! Škoda, da te skupine zaradi tehničnih zapletov v Ljubljani nismo mogli slišati! Naslednja dva koncerta sta bila v dvorani Doma Sindikatov. Žal tudi ta dva koncerta nista bila razprodana. Spored drugega večera je začela zanimiva skupina indijskih glasbenikov - THE JAZZ YATRA BEOGRAJSKI jaz? mmki SEXTET, ki so jo poslali k nam v zameno za nastop naših glasbenikov na indijskem festivalu jazza v Bombayu. Izvajali so na njihovo tradicijo oprto glasbo z izvirnimi nesimetričnimi ritmi, kjer sta se še posebej izkazala oba bobnarja. Najpomembnejša pa je bila vokalistka Rama Mani, katere glas — uporablja ga izključno brez besed, kot instrument — in izredni občutek za fraziranje ter ritmični koncept sta bila pravi vir navdiha ostalim članom skupine. Jugoslovanska predstavnika na tem koncertu sta bila beograjska pevka Nada Kneževič, katero je spremljal pianist Saša Ra-dojičič s svojim triom, ter skupina TROBENTE IN RITEM, ki smo jo prvič slišali že na lanskem festivalu jazza v Ljubljani. Čeprav je Nada Kneževič pela skladbe, ki smo jih že neštetokrat slišali (na primer „Maestro Paganini"), je bilo njeno petje i* A Tama Maria tako intonančno in stilistično dovršeno, da je ponovno opravičila svoj sloves in naslov „prve dame jugoslovanskega jazza". Tudi ansambel naših petih najboljših trobentačev (Pero Ugrin, Stjepko Gut, Ladislav Fidri, Mitar Mitrovič) pod vodstvom Duška Gojkoviča je tokrat zvenel mnogo bolj uigrano in homogeno kot takrat v Ljubljani — v ritemski skupini pa je namesto La le Kovačeva igral bobne Ratko Divjak, ki se je znal odlično prilagoditi žanru izvajanih skladb. Vsekakor je to ansambel, ki lahko Jugoslavijo dostojno zastopa na katerikoli veliki mednarodni jazzovski prireditvi! Največje ime drugega večera je bil brez dvoma GEORGE SHEARING. Sloviti, od rojstva slepi angleški pianist se je predstavil skupaj z odličnim mladim ameriškim basistom Brianom Torfom. Izrazito komorno muziciranje tega dua je bilo vrhunec večera' in za marsikoga enkratno glasbeno doživetje! Zadnji, tretji večer festivala je bil najprej na vrsti Jazz orkester RTV Beograd. Zaigral je osem skladb, avtorja pa sta bila dirigent orkestra Zvonimir Škerl in Borislav Rokovič. Odkar je prevzel vodstvo tega orkestra Zvonimir Škerl, zveni vse bolj homogeno, predvsem saksofonska skupina, pa tudi, kar zadeva dinamiko, je orke- ster napredoval. Ima tudi več odličnih solistov, kot sta na primer trobentač Stjepko Gut in saksofonist Milivoj „Miča" Markovič. Veliko presenečenje tega koncerta je bil nastop brazilske vokalistke in pianistke TANIE MARIE in njenega tria. Poslušalce je takoj osvojila ne le s svojim prirojenim smislom za temperamentne južnoameriške ritme in z odlično klavirsko tehniko, saj je študirala klasični klavir, marveč tudi s svojim nenavadnim petjem! Svoj glas uporablja vseskozi kot instrument, (pa čeprav poje včasih tudi z besedilom v portugalščini) in tako je njen trio - spremljala sta jo še bcbnar in basist -učinkoval kot pravi kvartet! Prireditev je sklenil sloviti tenorsaksofonist — verjetno eden najpomembnejših glasbenikov tega glasbila v vsej zgodovini jazza — SONNY ROLLINS s svojim kvartetom. V njegovem igranju, s katerim je znal tudi v Beogradu do kraja razvneti poslušalce, je čutiti vplive številnih velikih mojstrov jazza, s katerimi je nastopal v dolgih letih svojega delovanja — Milesa Davisa, Johna Coltranea, Maxa Roacha, Clifforda Brovvna i*1 drugih. Njegova glasba je impulzivna, lahko bi rekli celo strastna, in ko jo izvaja s svojo neprimerljivo tehniko in l neomejeno ustvarjalno močjo, prav gotovo ni poslušalca, ki ga ne bi vsega prevzela in navdušile - in tako je bilo tudi v dvorani Doma Sindikatov, preden so v poznih večernih urah zamrli zadnji akordi enajstega festivala jazza v Beogradu ., .. ALEKSANDER SKALE Fotografiral: TOMAŽ SKALE Jm \\ r Starš of India George Shearing 14 JAZZ THE BEATLES TRI KITARE Fotografije so nastale na koncertu, ki so ga zagrebški organizatorji imenovali „Super gitara". Nastopili so trije kitaristi svetovnega slovesa. Mojstrstvo Johna Mc Laughlina in Paca de Lucie že poznamo, saj sta postala že kar redna gosta naših koncertnih dvoran, zato je toliko bolj navdušil tretji član skupine, odlični Al Di Meola. Občinstvo, ki ga je sestavljala množica mladih, je trojico nekajkrat priklicalo nazaj na oder. Tudi to je dokaz, da smo bili priče zares odličnemu koncertu. BESEDILO IN FOTOGRAFIJE STOJAN PELKO JOHN LENNON RTV LJUBLJANA Prava veseljaška glasba. Poskočnice. Ska in še kaj. Glasba, ki jo je težko poslušati sede. Kar sili te v gibanje. Glasba kobilic in zborovskega petja. Glasba, ki skače. Ska - če, poskakuje. Pihala. Nobenih solov, samo ritem vseh glasbil. Spevne, himnične melodije. Prototip enostavnosti, ampak enkraten. NEW BOOTS AND PANTIES/ IAN DURY/ RTV LJUBLJANA Brez opredelitve, še najbližje je rock and rollu, vendar zaigranem v nekaj različicah. Glas lana Durya pomeni mračnost, akustični klavir svetle točke (kot svetloba). Vzdušje, ki ga ustvarja Dury je mračno. Tekoč, vendar hiter, enakomeren ritem bobnov ga samo še poudarja. Kontrast mračnosti je skladba Billericay Dickie. Takrat mračno vzdušje še najbolj začutimo. There's nothing, wrong vvith iti! I (lan Dury). AZRA/ AZRA/ JUGOTON ON K. MTK»» BEVtrvn... Ena najbolj prepričljivih plošč jugoslovanske glasbe v zadnjem času. Azra je trio, ki podira z enim zamahom, ki prepriča ob prvem poslušanju. Rock, ki je skupinsko muziciranje. Raznoliko, od skladbe do skladbe. V ospredju je glas Branimirja Štuliča, sicer tudi avtorja vseh skladb, ki je „nasilen'', prepričljiv, trd. Lahko pa je tudi umirjen, gladek. Zvok je posnet tako polno, da skoraj ne opazimo, da so „samo'' trio. Obenem pa je to zvok Azre. Besedila pomenijo socializacijo ljubezni, socialno ljubezensko liriko. Besedna sporočila jasnega in opredeljenega do zdaj neznanega osebnega sveta. MINGUS/ JONI MITCHELL/ SUZY Dve izpovedi Joni Mitchell na plošči: likovna in glasbena. S skupno potjo. Obe za Charlesa Mingusa. V njegov spomin (1922—1979). Joni Mitchell je ena fedkih iskalcev med utečenostjo in navadami kakršnekoli glasbe. Na tej plošči je šla še dlje kot na prejšnji Don Juan's Reckless Daughter. Vsaj v iskanju novega izraza skozi improvizacijo in jazz. Je to tokrat nov Jazz" nova glasba? Glasba, ki se giblje, ki se spreminja. Glasba trenutka, ki pomeni spreminjajočo izpoved. Glasba drugačnega, naslednjega poslušanja in doživljanja. Nasproti brezčasnosti. Glasbeniki: Jaco Pastorius, Wayne Shorter, Herbie Hancock, Peter Erskine, Don Alias, Emil Richards — bas, sopran saksofon, električni klavir, bobni, konge in tolkala so na tej plošči našli naslednji vsak svoj jaz. R ECE NT SONGS/ LEONARD COHEN/ SUZY Spet je našel sebe. In vendar je drugačen. MILOŠ BAŠIN KVIZ '80 VESELI ZMAGOVALCI -ORGANIZATORJI PREŽIVELI KVIZ GMS-SLOVENSKA OPERA Tekmovanje ima običajno dve strani: tisto svetlo, polno čestitk, športne sreče, veselja ob zmagi in tisto drugo, ki je za žalostne (jezne) tekmovalce in njihove mentorje kar se da črna, nič manj neprijetna tudi za organizatorje, ki včasih spregledajo trenutek, bolje rečeno napako in že nastanejo težave. Seveda si prizadevamo popraviti vse, kar smo hudega in nepravičnega storili in tako se nakopičijo nove (življenjske) izkušnje za prihodnjo podobno akcijo — končan je letošnji kviz, živel prihodnji. Letos smo se želeli vključiti v še eno zvenečo obletnico, seveda tudi glasbeno obarvano in za Slove,ice že kar pomembno. Že dve stoletji je od takrat (morda je bilo tudi 1782, vendar tega ne vemo), ko je mojster Jakob Zupan vzel v roke besedilo Janeza Damascena Deva in ga obogatil s času primerno muziko. Kakšna je bila, lahko le ugibamo in si želimo, da bodo partituro vztrajni znanstveniki nekoč le našli. Seveda Jakob Zupan sploh ni slutil, da je z opereto Belin, imenoval jo je festa teatrale ali gledališko slavje, postavil temeljni kamen slovenski operni ustvarjalnosti, ki je kasneje kar vzpodbudno vzcvetela. Glasbeni mladinci smo letos Izdali tematiko številko revije GM z naslovom Slovenska opera, besedilo je napisal Peter Bedjanič. Pobrskali smo po glasbenih arhivih ljubljanskega radia in izbrali za dve enourni kaseti najznačilnejših odlomkov iz slovenskih oper. Kasete so tehnično izdelali v Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana. Letošnjo pomlad se je tako skoraj 20 000 naročnikov revije GM že seznanilo z gradivom o slovenski operi, želeli pa smo, da bi jo spoznalo še več slovenskih osnovnošolcev. Pri akciji nam je pomagal republiški Zavod SRS za šolstvo, ki je vsem slovenskim osnovnim šolam priporočil, naj za šolsko fonoteko kupijo pri Glasbeni mladini komplet dveh kaset o slovenski operi s priloženimi osnutki delovnih listov za delo v šoli in doma, namenjeno učencem sedmih in osmih razredov. Konec poletja je Glasbena mladina ponatisnila tematsko številko revije GM in jo s kasetami razposlala na vse slovenske osnovne šole. Vsak glasbeni padagog je dobil kaseti in delovne liste, vsak učenec pa revijo GM — Slovenska opera, ki mu je služila kot učni pripomoček, saj je v njej našel vse željene podatke. Tako so septembra in oktobra glasbeni pedagogi in učenci imeli zanimivo, a dokaj naporno delo: poslušanje posnetkov in učenje o slovenski operni ustvarjalnosti. Zavod SRS za šolstvo pa je vsem slovenskim osnovnim šolam priporočil tudi to . naj se vključijo v tekmovanje znanja, kviz Glasbene mladine venije je določil datume območnih tekmovanj, vendar jih je na mnoge prošnje spremenil in tako glasbenim podagogom omogočil, da še v prvi polovici novembra izberejo najboljšo šolsko ekipo. Mnoge šole so namreč pripravile za razrednimi prava šolska tekmovanja, kjer so izbirali ekipe, ki so se nato borile naprej. Za območna tekmovanja, ki so bila v tednu pred Dnevom republike, se je na Glasbeno mladino Slovenije prijavilo kar 108 tričlanskih ekip slovenskih osnovnih šol. /Po tekmovanjih v Radencih, Mariboru, Celju, Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Novi Gorici smo dobili deset polfinalistov, ki so se pomerili 3. decembra na dveh polfinalih: dopoldne v Ljubljani na osnovni šoli dr. Jože Potrč in popoldne v pravljično zasneženi Mislinji, na osnovni šoli Rado Iršič. Na naštetih območnih tekmovanjih niso tekmovale ekipe treh osnovnih šol, tako je v konkurenci ostalo 105 ekip. V zgodovini kviza pa je to kar pomembna številka, saj bo statistika kaj hitro ugotovila, da je sodelovalo več kot 25 % slovenskih osnovnih šol. Če pogledamo zemljevid prijav, opazi- mo, da so korajžno sodelovale osnovne šole s Štajerske, širšega celjskega območja, tudi ljubljanskega — prav v Mariboru, Celju in Ljubljani smo zaradi tolikih prijav organizirali dvojna tekmovanje z dvema zmago-valcama — polfinalistoma. Število šolskih ekip s posameznega območja pa je tudi odsev delovanja in prizadevanja organizacijskih enot Zavoda-SRS za šolstvo in njihovih svetovalcev za glasbeno vzgojo. Kar 105 tričlanskih ekip je torej zastopalo svoje šole, tekmovalci so odgovarjali pismeno in se „pregrizli" skozi 25 tekstovnih in 7 slušnih vprašanj na območnih tekmovanjih. Za nagrado so dobili vsak vstopnico za ogled finalne prireditve v mariborskem gledališču 6. decembra, ekipe pa priznanje za sodelovanje'v tekmovanju znanja, mentorju pa je za trud ostala velika plošča Mladi mladim, ki jo je izdala Glasbena mladine Slovenije ob svoji 10-letni-ci. Polfinaliste je pri tekmovanju budno nadzorovala strokovna žirija, | predsedoval ji je avtor besedila v tematski reviji GM Peter Bedjanič, pomagala sta mu še tajnik GMS Franc Križnar In sodelavka za program pri GMS Darja Frelih. Polfinala je vodil Marko Studen in tekmovalcem zastavljal vprašanja, ki so jih dobili tudi natipkana, v 30 sekundah pa so zapisali odgovore. Med dvanajstimi polfinalnimi vprašanji je bilo kar tričetrt slušnih, kar priča, da smo veliko pozornosti posvetili glasbi sami, učencem pa so bili pri reševanju v oporo slovenski libreti. Točkovanje odgovorov je stopnjevalo napetost, ki je marsikatero ekipo prikrajšala za kakšno točko, tudi ne dovolj natančno prebrano vprašanje je zahtevalo svoj delež, točko ali dve. Na ljubljanskem polfinalu se je i sreča nasmehnila (tudi znanje je zelo pomagalo) ekipi deklet iz novogoriške osnovne šole Milojka Štrukelj. Za tekmovanje so se pripravljale z mentorico, glasbeno pedagoginjo Mirijam llijaš, V Mislinji so na drugem polfinalu zmagali tekmovalci iz Križevec pri Ljutomeru, ekipa Iz osnovne šole Branko Bernot— Aljaž, njim je pri pripravah pomagal tovariš Stojan Welxl. Trudili so se učenci, žrtvovali so mnogo prostih ur, močna volja je bila potrebna ob poslušanju posnetkov pa ob premlevanju teksta, kjer Je mrgolelo imen, letnic In dru--glh zanimivosti, svoj dragočenl' •pa so posvetili delu tudi mentorji in prav njim gre priznanje za vloženi trud. Splačalo se je, opravili so veliko delo, pa čeprav so nekateri ob slovenski operi začutili grenkobo le sodelovanja na kvizu in ne tudi zmage. Kako je bilo na finalni prireditvi? URŠA ČOP Fotorafiral: FRANC KRIŽNAR FINALE V MARIBORSKI OPERI Zazvenela je uvertura k operi dr. Danila Švare Slovo od mladosti. Scena na odru mariborske operne hiSe ni spominjala prav na nobeno operno delo, mizice in stolčki so bili sicer del okrasnega pohištva, vendar sta motili veliki tabli s številkami in znak Glasbene mladine Slovenije na zavesi. Tudi televizijske kamere, ki so se sprehajale kar po odru, pri običajnih predstavah niso v navadi • Vodja tekmovanja, Marko Studen je najprej predstavil obe tekmovalni ekipi, zmagovalki polfinala, ki sta se v Maribor prišli pomerit za prvo mesto v poznavanju slovens^p operne ustvarjalnosti. Na oder sla prišli KVIZ 'BO ZMAGALE SLOVENJGRAŠKE GIMNAZIJKE KVIZ GM SRBIJE ekipa osnovne Sole Milojka Štrukelj iz Nove Gorice in ekipa osnovne foto Brwnl Njeni sotekmovalki sta že prej tekmovali v kvizih Glasbene mladine, torej sta izkušeni kvizačici, letos pa so se kot gimnazijke odločile za srbsko tekmovanje, za Edito torej glasbeni ,.ognjeni krst". Srbsko študijsko gradivo so si prevajale in si razdelile delo na tretjine: vsaka tekmovalka se je učila o približno stotih glasbenih pojmih* Naj povem, da so se same odločile za kviz, same so -se pripravljale, v študij so vložile veliko volje in prostega časa, da jim je uspelo. Brez mentorja so se sestale na začetku, pred tekmovanjem, medtem pa so se učile doma, samostojno. Slovenjegradčanke so pripotovale v Ljubljano in se pridružile drugi slovenski ekipi z Ajdovščine, ki jih je pripravljala mentorica Martina Černe—Vodopivec. Tekmovalkam je Glasbena mladina Slovenije pomagala pri organizaciji potovanja. Z vlakom do Beograda, od tam z avtobusom do Lazarevca so potovale skupej in 27. oktobra se je začelo zares. Ekipa iz Ajdovščine je imela manj sreče, Slovenjegradčanke pa so se prebile naprej. Iz osmine tekmovanja (2 x po 8 ekip) so se po štiri ekipe uvrstile naprej, v četrtini tekmovanja so se borile 2 x po 4 ekipe, v polfinalu pa 2 x po 2 ekipi, finalista sta bili ekipi iz Slovenj Gradca in Svemske Mitroviče, slednja si je priborila nagrado 13.Q00 dinarjev, tretji so bili tekmovalci iz Bora, dobili so nagrado 10.000 dinarjev. Vendar pa nagrade niso vse, povejmo še kaj o tekmovanju. Odgovore na vprašanja so tekmovalci pisali, najprej so imeli na voljo le 30 sekund časa, pritožili so se in organizatorji so podaljšali čas za odgovor na 45 sekund. Slovenjegradčanke so si izborile pravico do pismenega odgovora tudi v finalu, odgovarjale pa so v slovenščini. Kako pa so organizatorji postavljali vprašanja? Tekstovna so tekmovalci prebrali na listkih, slušna vprašanja pa so spremljali posnetki z magnetofonskega traku, nekatere odlomke so zaigrali v živo: godalni orkester, pianisti, vprašanja so pomagali zastavljati tudi pevci. Edita se je med pogovorom spomnila slušnega vprašanja: tekmovalke so poslušale Mozartov Divertimento v F—duru, KV 137, ugotovile so skladateljevo ime, popoln naslov dela, h kakšni obliki štejemo to delo in iz katerega obdobja je. Kar zahtevno vprašanje, ali ne? Slovenjegraške tekmovalke so zmagale, morda pa bo kdaj še koga zamikalo poskusiti sp na glasbenem kvizu? URŠA c Zbranost se je slovenski ekipi obrestovala G IVI NOVICE 01 ABONMA MLADI MLADIM GM LJUBLJANE Letošnja abonmajska sezona Glasbene mladine se je pričela v oktobru s koncertom Okteta Gallus. Pravzaprav to ni bil pravi koncert, temveč „Slikanje z glasbenim čopičem", kakor so ga pevci sami poimenovali. Bili smo priča uspešnemu glasbeno—animacijskemu večeru, za katerega ima nedvomno največ zaslug odlični animator, komentator in seveda tudi pevec Jože Humer. Prikupno in domisleno je navezal stik z mlado publiko, ki mu je zavzeto sledila in prisluhnila različnim razpoloženjem v skaldbah, ki jih je izvajal oktet. Ob koncu koncerta je kramljanje o glasbi, njenih vrednotah in o vsem, kar imajo mladi pevci in „oktetovci" skupnega, prešlo v pravo vneto debato. Mlado publiko so namreč predstavljali učenci — pevci mladinskega pevskega zbora z osnovne šole Jože Potrč v Ljubljani, ki jih vodi glasbena pedagoginja Bronka Sax. Na tem večeru smo lahko ugotovili dvoje stvari, ki ne gredo preveč v prid ..odraslim'. Prvič, kako malo imamo ljudi, ki so se sposobni povsem resno posvetiti mladim in se na enakovredni ravni pogovarjati z njimi o stvareh, za katere pogosto mislimo, da jih sploh ne zanimajo, in drugič, škoda da ob podobnih prilikah, kot je bil večer,,Slikanje z glasbenim čopičem" (šlo je za obnovitev GM programa izpred nekaj let), izvajalci ne poiščejo skladb med sodobnejšo glasbeno literaturo, ki bi bila za „slikanje" nemara še bolj primerna kot večna „romanti-ka" ,ki menda še vedno večinoma botruje tudi glasbenemu pouku v naših osnovnih šolah. Na drugem abonmajskem koncertu Mladi mladim se je predstavila zagrebška harfistka Branka Janjanin. Mlada umetnica je diplomirala v Zagrebu v razredu slovenske harfistke Rude Ravnik—Kosi in se nato še dve leti izpopolnjevala v Franciji* Doma in po drugih republikah veliko nastopa za Glasbeno mladino, v Slovenijo pa je prišla v okviru medrepubliške izmenjave Glasbenih mladin Hrvatske in Slovenije. 18. novembra je nastopila v mali dvorani Slovenske filharmonije in pripravila sicer maloštevilni publiki veliko glasbenega užitka. Koncert je bil z večinoma krajšimi skladbami, ki so tipične za harfo in se odlikujejo po svoji barvitosti in različnih zvočnih učinkih, že vnaprej prilagojen mladi publiki, ki je žal na koncertu ni bilo kaj dosti. Zato pa so harfistko toliko topleje pozdravili mladi na Goriškem — na osnovnih šolah Renče, Miren in Dobrovo v Goriških Brdih. Tam glasbenomladinski koncerti sicer niso nobena redkost, pa kljub temu zapustijo občutek, da so hvaležno sprejeti in vedno znova zaželeni • Še en koncert je v novembru pripravila Glasbena mladina, ki pa ni bil v okviru abonmaja, temveč ob Dnevih vojvodinske kulture v Ljubljani. Iz Novega Sada so prišli štirje umetniki, ki so 20. novembra v Viteški dvorani Križank izvedli svoj, po izbiri skladb nič kaj glasbenomladinski, sicer pa kvalitetni koncert. Prvi je nastopil klarinetist Stjepan Bašič ob spremljavi pianistke Vere Tot—Hortijeve s Poulencovo sonato. V drugi točki se je predstavila pianistka Eleonora Mali z obsežno in zahtevno Lisztovo sonato Dante. Najbolj pa je navdušil mladi, 20-letni violinist Zoran Stojanovič, ki izhaja Iz znamenite violinske šole v Čupriji. Z dvema stavkoma iz Bachove violinske solo sonate in z virtuoznimi skladbami Paganinija in Ysaia se je izkazal kot zrel umetnik, ki mu nedvomno lahko napovedujemo uspešno prihodnost. Izvajalci so koncert ponovili naslednjega dne za glasbeno mladino Hrastnika. Ob koncertu v Ljubljani se je spet pokazalo, kako nas včasih zanese v načrtovanju kulturnih prireditev. Na isti večer je namreč v Slovenski filharmoniji koncertirala Zagrebška filharmonija in zato je bila Viteška dvorana na pol prazna. Čeprav je bil koncert glasbenih mladincev v celotnem sklopu prireditev ob Dnevih vojvodinske kulture v Sloveniji (navidez) skromen prispevek, si tako majhnega obiska publike le ni zaslu-ji (o, Na naslednjem koncertu Mladi mladim, zadnjem vse tja do zimskih počitnic, je 9. decembra nastopil ansambel Sončna pot s programom lastnih, večinoma na improvizaciji slonečih skladb. Ansambel sestavljajo Lado Jakša (flavta, klarinet, saksofon, glasbila s tipkami) -O- 4» Ganče (baskitara, glasbila s tipkami) in Ratko Divjak (bobni). - Spet nekaj za sladokuscel DARJA FRELIH SREČANJE MLADIH DOPISNIKOV V TRBOVLJAH Tokrat smo se pionirji dopisniki zbrali v Trbovljah, malem, prijaznem mestu pod Kumom./Naši vrstniki so nas že takoj ob prihodu (v petek) gostoljubno sprejeli in nas odpeljali na domove. V soboto je bilo 12. srečanje pionirjev dopisnikov iz vse Slovenije. V osnovni šoli smo se pogovarjali z mentorji in uredniki. Najprej smo poslušali govore in mnenja o srečanju, nato pa smo odšli v razrede, ki so bili pripravljeni za posamezne revije in časopise. V razredu, ki je bil dodeljen reviji GM, je bilo živahno. Pogovarjali smo se o samem srečanju, o naših predstavah takšnega srečanja in seveda o reviji GM. V tako prijetnem ozračju je dopoldne hitro minilo. Morali smo se raziti. Popoldne so nas odpeljali na ogled mesta, ki pa je bil „bomba" srečanja. Časa smo imeli tri ure. Ogledali smo sl muzej, nato pa smo bili prepuščeni sami sebi. Nekateri naši gostitelji so odšli domov, zato se v mestu nismo nič spoznali. K sreči je po dolgem času prišla sedma ura in pričel se je ogled razstave slik in risb zasavskih pionirjev. Poslušali smo še koncert kitarista Jerka Novaka in flavtista Aleša Kacjana. Bilo je zelo lepo. V nedeljo smo poslušali trboveljski zbor. Po kosilu pa smo odšli domov. Srečanje je bilo poučno, a manjkalo je iskrenega pogovora med vsemi pionirji dopisniki in izmenjave mnenj o glasilih in našem sodelovanju. MELITA PRETNAR OŠ dr. Jože Potrč v Ljubljani Harfistka Branka Janjanin iz Zagreba 20 GM NA TUJEM GM FRANCIJE OPIRANJE NA POSAMEZNIKE Francoska Glasbena mladina ni samo med najstarejšimi na svetu, pač pa je skupaj z belgijsko pravzaprav pobudnica za tovrstno glasbeno in obglas-beno združevanje mladih. Ob jubileju, po Štiridesetih letih, kar je bil organiziran prvi „glasbenomladinski" koncert, si v Franciji gotovo kritično ogledujejo prehojeno pot. Kakšna je videti francoska organizacija ob tako pomembni obletnici, je za našo revijo ocenil SYLVAIN VAZEV, delegat francoske Glasbene mladine v komiteju za animacijo pri FIJM, ki se je pred nedavnim udeležil sestanka tega komiteja v Rovinju. #GM: Glasbena mladina Francije je znana po tem, da vsako leto organizira izredno veliko koncertov. Ali'je po štiridesetih letih dela mogoče reči, da je (še vedno) nekakšna dobro utečena koncertna posredovalnica za prireditve, namenjene mladim? Če je tako, kakšna je torej njena vloga v francoski družbi? SV: Koncerti so poleg posebne akcije, o kateri bom še govoril, „Zvočne galaksije" namreč, osredrja oblika dejavnosti pri nas. Vsa Francija je razdeljena na nekaj področij, ki združujejo od deset do dvajset mest; vedno se za turnejo nekega glasbenika poveže več Področij. Seveda turneje načrtujejo v Parizu, kjer v nacionalnem sekretariatu dela približno deset ljudi. Do nedavnega so bili samo oni za svoje delo tudi plačani, vsi ostali, „delega-ti", ki skrbijo za delovanje Glasbene mladine v posamezni regiji, pa so delali (in najpogosteje še delajo) brez vsakršnega denarnega nadomestila. Dejavnost je izrazito centralizirana: služba v Parizu sestavlja Ponudbe, se povezuje z glasbeniki, določa cene, tako da delegacijam preostane samo konkretna izvedba prireditev in Pa razpravljanje o njih na skupščinah, na katerih se enkrat letno zbirajo. Mladi so pri tem samo potrošniki kulturnih dobrin, ki jih nekdo drug izbere zanje, zato res lahko govorimo o koncertni poslovalnici za mlado občinstvo. Še posebej, ker se morajo koncerti tudi finančno obnesti, kar po svoje narekuje vstopnino, pa tudi izbiro glasbenikov in programa. Glasbena mladina Francije je zasebna — __________________________ ŽT organizacija, ki dobiva le majhno podporo iz državne blagajne, čeprav politiki ves čas zagotavljajo, kako pomembna da je. Na terenu pa organizaciji vendarle priskočijo na pomoč občinske uprave. # GM: To, kar si naštel, sproža kopico dodatnih vprašanj. Kdo torej hodi na glasbenomladin-ske koncerte, kdo so člani organizacije in kdo delegati? SV: Na koncerte hodi v glavnem šolska mladina. Rene Nicoly, ustanovitelj Glasbene mladine Francije, je od vsega začetka govoril: ,,Nikoli v šole!" To načelo velja še danes, čeprav je delovanje GMF najbolj občutiti tam, kjer so učitelji pripravljeni pomagati in sodelovati. Res pa je v Franciji treba iz šole v prireditveno dvorano, mestno telovadnico, gledališče. Za tiste, ki jih na koncerte pripeljejo učitelji, ni tako zelo važno, če imajo člansko karto ali ne, saj prihajajo v skupinah, sami pa bi se morda teže odločili za abonma ali že kar za članstvo. Pomembneje je recimo biti član v Parizu, pa tudi v drugih večjih mestih — kjer je s karto GMF na večernih koncertih ali v operi mogoče dobiti popust. Starostne meje za pristopanje k organizaciji pri nas ni, delegati pa so zato predvsem tisti, ki imajo dovolj časa in tudi denarja, da lahko prevzamejo nase obveznosti krajevnih organizatorjev. Ti si pač ne zagotavljajo cenejših vstopnic s člansko karto GMF, pač pa se jim dogaja, da so povsem odgovorni za uspeh prireditve, tako da morajo biti pripravljeni včasih tudi seči v lastni žep in kriti izgubo. Takšni aktivisti niso več prav mladi, posebej tisti ne, ki so odgovorni za celotno področje. Sami plačujejo recimo svojo udeležbo na mednarodnih srečanjih Glasbene mladine, skrbijo, da je pri njih vse tako, kot mora biti, delajo pa toliko, kot se jim zdi in kolikor jim sredstva dopuščajo. V Franciji pogosto govorimo o „pravici do prostovoljnega dela". Nekdo, ki Glasbeni mladini daje toliko, kolikor bi dajal v rednem delovnem odnosu, za svoje udejstvovanje zahteva vsaj moralno oddolžitev — in pravico — da ostaja na svojem položaju. Ne „delegirajo" ga člani njegovega področja pač pa sodeluje s sekretariatom v Parizu, ki mu ustreza, da ima za pomoč ljudi, ki pristajajo na nekaj, čemur bi lahko rekli kulturniško izkoriščanje. Da bi člani kakorkoli vplivali na zamenjave delegatov ali bili še kaj drugega kot poslušalci, o tem v Franciji še ni mogoče govoriti. Premika se v klubih, najpogosteje namenjenih seznanjanju z operno glasbo, kjer se člani le bolj dejavno udejstvujejo. Ker je opera v zadnjem času postala zelo moderna, so operni klubi izredno primerna >oblika za pritegovanje novih članov in tudi aktivistov. Sicer pa je nastanek in obstoj Glasbene mladine v posameznem mestu ali vasi odvisen od dobre volje tistih, ki so pripravljeni nuditi svoj čas, denar in vpliv — za denarno pomoč, ki jo je mogoče dobiti od občinskih ali krajevnih uprav. • GM: Francoska Glasbena mladina ima tudi svoj tabor, povezan predvsem z operno ustvarjalnostjo; 'vključujete v širile zastavljene akcije, kot je Jesenski festival v Parizu. Spada sem tudi „Zvočna galaksija"? SV: Galaksija združuje približno 2000 afriških in azijskih glasbil, od katerih jih je nekaj stalno v Angeru, skupina pa z določenim programom kar tri ali štiri leta potuje po vseh regijah, k jer jo animatorji predstavljajo na več prireditvah, namenjenih zelo majhnim skupinam otrok, ki tudi sami igrajo ali se vsaj dotaknejo vsakega glasbila. Takšne prireditve trajajo po mesec dni, zato bi o njih lahko napisali poseben članek. Pomembno je dejstvo, da se je ta akcija v GMF že izredno močno zasidrala in so njene metode vzor že drugim priredit-vam. METKA ZUPANČIČ NAGRADNA GLASBENE UGANKE SLIKOVNA KRIŽANKA NA6RADNI RAZPIS Tretjo letošnjo nagradno križanko boste reševali v novoletnih, prazničnih dneh. Rešitve nam pošljite do 15. januarja na naslov REVIJA GM, Krekov trg 2, 61000 Ljubljana. NAGRADE ZA DRUGO ŠTEVILKO Dobro ste se odrezali, dragi mladi reševalci. Veliko vaših pisemc in dopisov smo dobili in večina rešitev je bila pravilnih. Veseli smo tudi vaših drobrih sporočil, ki jih pogosto napišete križanki ob rob. Vabimo vas, da nam ob pozdravnih in dobrih željah napišete tudi, kako ste zadovoljni z letošnjimi ugankami in kakšnih si še želite. Med reševalci druge letošnje križanke je žreb izbral tri dobitnike LP plošče MLADI MLADIM: Lauro UROBOVŠEK iz Kopra, Aleša BOMBEKA iz Hrastnika in Nevo MARUŠIČ iz Ljubljane. REŠITVE IZ DRUGE ŠTEVILKE SLIKOVNA KRIŽANKA: Vodoravno — portret, Aveline, kanasta, Edi, Tot, TU, Lome, eh, Osor, kit, Al, Idvpr, ostriga, LO, žn, Inka, AB, Marlene, Priamos. ŠARADA V STAVKU: Polone + za = POLONEZA POSETNICA: Tu je vmes posegel tiskarski škrat, zato uganko, ki ni bila objavljena v celoti, v tej številki ponavljamo I KVIZ: 1.b, 2.c, 3.b, 4.c, 5.č 6.c, 7.b, 8.b. POSETNICE LEV REPA KUM PIKA J. STARIČ p. JAKARISTlC Prva posetnica skriva priimek in ime sodobnega tržaškega skladatelja, vsaka od drugih dveh pa naslov njegove naj novejše opere po libretu Svetlane Makarovič. MALI KVIZ 1. Ena od glavnih oseb v Bizetovi operi Carmen je toreador Escamillo. Kaj je toreador? a) bikoborec b) pomorski častnik c) vratar 2. V letu 1980 je praznoval 85-letni-co življenja znamenit nemški skladatelj, ki je zelo znan tudi kot glasbeni pedagog, saj je osnoval poseben šolski orkester tolkal in zvočil, ki ima po njem'tudi ime. Kateri sklada telj je to? a) Paul Hindemith b) Karlheinz Stockhausen c) Carl Orff 3. Slovenski skladatelj Matija Bravničar je ustvaril dve operni deli po literarni predlogi Ivana Cankarja. Kateri deli sta to? a) Hlapec Jernej, Pohujšanje v dolini-Šentflorjanski b) Hlapci, Lepa Vida c! Kralj na Betajnovi, Jakob Ruda 4. Ena največjih sodobnih sopranistk našega rodu je bila kar četrt stoletja steber najuglednejše operne hiše na svetu, Metropolitanske opere v New Vorku. Katera pevka je bila to? a) Ruža Pospiš—Baldani b) Zinka Kunc—Milanov c) Ljiljana Molnar—Talajič 5. Urejeno zaporedje tonov od najnižjega do najvišjega imenujemo lestvica. Drugo ime za lestvico smo povzeli po italijanski besedi. Kateri naziv je to? a) etuda b) fuga c) skala 6. Interval je višinska razlika med dvema tonoma lestvice. Kako imenujemo interval s presledkom petih tonov? a) kvinta b) kvintola c) kvintakord 7. V glasbi je tradicija,Ida so mednarodne oznake za tempo, dinamiko in druge karakteristike skladb v italijanskem jeziku. Kako pa bi po naše rekli, naj neko skladbo izvajamo ,,moderato"? a) počasi b) široko c) zmerno 8. Kateri instrumenti sestavljajo klavirski trio? a) klavir, flavta, kitara b) klavir, violina, violončelo c) klavir, klarinet, oboa 9. Ali poznate drugo ime za orkestrsko glasbilo pavke? a) timpani b) bobni c) gong 10. Viola ima tako kot violina štiri strune, ki zaradi večjega trupa glasbila zvene bolj temno, žametno. Kako pa so te strune na violi uglašene? a) enako kot pri violini b) za kvinto niže kot pri violini c) za kvarto više kot pri violini j Šk 4 ODPOŠLJI REŠITEV KRIŽANKE! IME SKLAD. ŠOSTAKOVIČA* JASNOST »99 Z RIM. Številkami T f TUJE MOŠKO IME (IGRALEC LADD) LIJAKI GRAD PRI KOČEVJU NAPRAVA ZA DVIGANJE • LETOVIŠČE PRI PULJU 10. IN 5. ČRKA ABECEDE ostanki DIMA V DIMNIKU ALEKSAN." BORODIN SLOV. EKS-PRESION. SLIKAR (FRAN) VODNA ŽIVAL OPERNO BESEDILO ZNAČIL- NOST ENOTNEGA MONGOLSK POGLA- VARJI VEZNIK PREPIH SKOZI D[MN]K SLAVKQ ~ GRUM NARODNO ŽENSKO IME >EL IMENAA IAJVIŠJE JORE V VEL., IRITANIJI BEN . ..) AFRIŠKA DRŽAVA GIB DVEH ROK PRI ROKOVANJ! J NOVI SAD VISOKI, HITRI LOVSKI PSI INDIJANCI-* V PERUJU NENASIČEf* OGLJIKOVC DIK 1 >- VRTNA LOPA POGLAVAR APAČ EV V ZGODBAH KARLA MA\ fA ŽIVOST. LASTNOST ISKREGA MEDNARODNI IZRAZ ZA SMUČANJE i SESTAVIL IGOR LONGYKA KAZALNI ZAIMEK 22 Givi PISMA POMENEK Z DOPISNIKI Mladi prijatelji glasbe, tudi tokrat ^d prispelo pošto ni bilo pisma, ki bi si prislužilo naslov „pismo meseca" in s tem veliko knjižno nagrado. Za objavo sem izbral dva dokaj obsežna sestavka, zato bo nekaj ustreznih dopisov počakalo do prihodnje Številke. • Najprej nam piše Mojca Osolnik v 'menu učencev 7. in 8. razredov OŠ *U. SMOUB iz Novega mesta. Pravi, da jim je obravnavanje sionske opere, ki so jo spoznavali letošnjo jesen, spodbudilo željo, da bi naše skladatelje spoznali tudi z dru-9e ustvarjalne plati, ne le z operne. Zato so pisali profesorju Radovanu Gobcu in mu zastavili nekaj pisme-nih vprašanj. Ko so dobili njegov odgovor, so ga prebrali pri urah Slasbenega pouka. Z mislijo, da bo Zanimiv za slehernega bralca naše revije, so nam ga poslali v objavo. -Zares je zanimiv, zato ga kar prebe-ritel Med vašimi pesmicami sta nam *elo všeč „Pionirsko koto" in „MoJ očka je v hosti partizan J AH nam lahko napišete, ob kakšnem trenutku sta nastali in kaj vas /e Spodbudilo k pisanju? Pesmici ..Pionirsko kolo" in •.Moj očka je v hosti partizan 'fsta >»51811 meseca novembra 1944 v Gornjem gradu v Savinjski dolini, kjer sem bil v času NOB vodja glasbenega oddelka kulturne ekipe •V. operativne cone. Na osnovni šoli v Gornjem gradu ~ med vojno smo ji rekli kar Partf-zanska šola — Je vodil mladinski zbor Rudolf Zupanek. Naprosil me ie, naj bi napisal za njihov zbor kako Pesmico. Ustregel sem jim in uglasbil besedilo Marije Drnovškove •.Pionirsko kolo", nato pa sem zanje Se sam napisal besedilo in glasbo Pesmi ,,Moj očka je v hosti partizan”. Letošnje JPI potekajo pod Beslom: „ Rastemo pod Titovo zastalo \ Za eno izmed gesel za naloge so uporabili tudi naslov vaše pesmi ■.Lepo je v naši domovini biti lad", ki je niste le uglasbili, ampak pisali tudi besedilo. Zanima nas, kdaj in ob kakšni priliki ste jo napiseH? Ko sem bil julija leta 1952 na letovanju v Kraljeviči, sem zvedel, 113 v nekdanjem Slovenskem domu •etuje kolonija ljubljanskih šolskih otrok. Šel sem jih obiskat in kmalu •mo skupaj prepevali narodne In Partizanske pesmi. Upravnica Mira Perhavčeva me je ob tej priložnosti ^Prosila, naj bi napisal za njihovo kolonijo himno. Nekaj časa sem se upiral, ker nisem Imel primernega ------------------------------------------ besedila, ko pa sem v jedilnici na steni zagledal napis „Lepo je biti mlad v naši domovini'', sem ji obljubil, da bom vsaj poskusil. Vrnil sem se domov, toda geslo iz jedilnice me ni več hotelo izpustiti. Prevračal sem besede naprej in nazaj, zamenjaval sem jih med seboj in končno so se v nekoliko drugačnem vrstnem redu le ujele z zamišljeno melodijo. Melodija se je razvijala sama od sebe in z njo je nastajalo tudi besedilo, najprej prva, potem pa še druga kitica. Še spremljavo sem si zamislil, drugi dan pa sem odšel v kolonijo z rokopisom, ki ga je upravnica uokvirila in obesila v jedilnici na steno. Tako je kraljeviška kolonije dobila svojo himno, jaz pa sem neučil šolarje, da so jo peli J Vsaka naslednja izmena se je naučila to himno in jo odnesla domov, tako da so v začetku novega šolskega leta prepevali pesem te v vseh ljubljanskih šolah, v teku leta pa po vsej Sloveniji. Koliko časa potrebujete, da nastane nova pesem? To je precej različno in odvisno predvsem od dolžine skladbe in od kompozicijske tehnike. S tem mislim, da zapleten, pester in zvočno ter glasovno bogat večglasni polifonski zborovski stavek zahteva nedvomno več časa in dela. Besedilo je treba v vsakem primeru najprej do podrobnosti analizirati in si izdelati načrt, kakšna naj bo kompozicija. Normalno delo je tako, da mora skladatelj slišati skladbo že vnaprej skoro natančno tako, kot bo zvenela. To zadeva predvsem gradnjo celotne skladbe, njene viške in padce, prepletanja glasov, zaključke in podobno. Ko je pesem v duhu že izdelana, jo skladatelj lahko zapiše in pri klavirju samo še kontrolira, če se* zapis ujema z njegovo zamislijo. Včasih pa se pri Igranju utrne tudi še kaka nova misel, posebnost ali podrobnost. Eni ustvarjajo laže in hitreje, drugi zopet teže in počasneje. Sam porabim za lažjo pesem, če je bila priprava (analiza in načrt) dobro opravljena, ob nekajurnem delu na dan okrog tri do pet dni, zahtevnejša pesem pa zahteva za izdelavo tudi do 14 dni in še več, odvisno pač od tega, koliko časa imam na dan za skladanje. Po zapisu pustim skladbo (če se ne mudi preveč II ležati kak mesec, da se ..uleži", nato pa jo ponovno pregledam in končam. Opišite nam, kakšen dogodek ob pisanju ene izmed vaših pesmi ali kantat. Kako je nastala „Pesem o svobodi"? Bilo j« v jasni poletni noči med 6. in 7. julijem 1944. Kozjanski odred, katerega pripadnik sem bil, se je premikal po Bohorju. Bil sem v sredini dolge kolone in enakomerno meril korake po skoro neprehodnih bohorskih gozdovih.Polna luna nam je osvetljevala pot. Naenkrat sem ob poti zagledal nepokopano človeško okostje. Morda je bil partizan, ki smo ga v naglici pokopali preplitvo, morda izdajalec ali sovražnikov vojak, ki ga je smrt doletela v naših gozdovih. Morda je bil ranjeni zavezniški pilot, ki je odskočil iz gorečega aviona in pri nas našel zadnje počivališče. Skratka, bil je človek, ki je postal žrtev vojne. Zgrozil sem se in hreoenenie po koncu vojne, po svoboc miru je znova privrelo pa dan, še bolj kot kadarkoli prej. In že se mi je porodila misel, kako bo takrat, ko bomo pričakali svobodo. Morda bomo zavriskali in zapeli „Zdaj zaori pesem o svobodiI". Takrat sem zaslišal od daleč znano zamolklo brnenje stotine zavezniških avionov, ki so prihajali na nočno bombardiranje. Nekje v okolici Zagreba so začeli odmetavati uničujoče bombe in protiletalska obramba jim je regljajoče odgovarjala. Vse je bilo videti kot veličasten ognjemet, toda ob tem sem se zavedel, kakšne uničujoče posledice ustvarja vojna. To globoko doživetje mi je izzvalo nov verz, ki sem ga priključil prejšnjemu in v enakomernem koraku kolone se je vrstil verz za verzom, ki jih je spremljala tudi že nastajajoča melodija. Občutek sem Imel, da sem doživel nekaj velikega in da sem moral to Izliti v pesem. Vneto sem ponavljal verz za verzom in obenem melodijo, rla bi ju ne pozabil. Ko smo po končanem premiku v vasi Dobrova na Boho-ju sedli k počitku, sem na kladi na Hvoriš*u neke kmetije ob polni lunini svetlobi - bilo je okrog polnoči — pesem zapisal. Jo je bila pesem ene noči Nekaj dni za tem jo je že zapel odredni pevski zbor, kmalu pa je bila tudi že razmnožena na ciklostil in kurirji so jo raznosili med brigade in na teren, kjer so jo sprejeli prav tako ■ iskreno, kot je bila napisana. Danes jo pojo resnično od Triglava do Gev gelije. # Drugo pismo, ki ga objavljam, sicer ni prišlo naravnost na naš naslov, našel pa sem ta sestavek v prvi številki letošnjega letnika šolskega glasila Mlada misel z OŠ Peter Šprajc — Jur v Žalcu. Ksenija je lepo opisala svoj rojstni kraj in se posebej pomudila ob žalskem rojaku Frideriku Šlricl. Moj rojstni kraj ja Žalec. Lep je in rada ga imam. PJajlepšo podobo si nadene poleti in Jeseni• Velike breze so poleti tako lepo zelene, jeseni pa se preoblečejo v pisano obleko. V Žalci/ ne manjka gredic in na njih roi. Tudi to prispeva k še lepšemu videzu. / V osrednjem delu Žalca stoji cerkev z visokim zvonikom, ki se večkrat oglasi in daje Žalcu neko domačnost. A ker je cerkev iz mlaj- še dobe, nima zgodovinske vrednosti, talec slovi po skladatelju Frideriku Širci s psevdonimom Risto Savin. y hiši, kjer se je rodil ta slovenski skladatelj in rodoljub, je urejen muzej, ki priča o njegovem življenju. Seveda smo ga obiskali tudi šolarji. Po ozkih stopnicah pridemo najprej v sobo ali bolje v vežo. Iz nje vodijo ena vrata na levo, druga na desno. Najprej pokukamo skozi leva .dta. Ne, ta soba ni Savinova. Tu notri le prikazana zgodovina hmeljarstva v Savinjski dolini, saj le Žalec središče doline zelenega zlata, ki jo opeva v svojih pesmih marsikateri pesnik in ki jo je ljubil tudi Risto Savin. Zdaj poglejmo v desno sobo. Aha, ta pa Je prava! Starinski notni pult, lepo rezljan stol in miza, pri kateri Je ustvarjal, spominjajo na davne dni. A v omari s steklenimi vrati opazimo odlikovanja, ki Jih Je Friderik dobil na vojnem področju, saj Je bil poklicni vojak. V omari lahko vidimo tudi kose njegove uniforme. / Še majhen, a lep predmet je pritegnil mojo pozornost. To je kipec čajne punčke in «pomnim se, da je Risto Savin i napisal tudi balet s tem naslovom, ki je eno njegovih najboljših del. Qb obletnici njegove smrti mu Je pred kip, ki stoj! pred glasbeno šolo v Žalcu, položila ikebano deklica, preoblečena v čajno punčko. Ravnatelj glasbene šole, ki je na kratko orisal njegovo življenje, je na koncu dejal: „ln zdaj mu prav čajna punčka, ki jo le tako ljubil, polaga cvetje pred njegov spomenik. " Tega stavka ne bom menda nikoli pozabila. Živo se zavedam, kako zelo je ljubil svoj rojstni kraj. Tudi jaz ga imam rada in za nič na svetu se ne bi preselila drugam. Lepo je gledati hmelj, ko se koplje v soncu in se rahlo ziblje. Pod oknom mi pravkar šeleste breze in njihov šelest se mi zdi kot najlepša glasba. KSENIJA ROZMAN, 7. c OŠ Peter Šprajc — Jur Žalec Tisti, ki si Savinovega muzeja ni ogledal, seveda ne more natančno vedeti, kakšna je čajna punčka in kaj sploh pomeni. Ksenijo naj dopolnim, da je to porcelanasto figurico dobil skladatelj v dar od svoje žene in jo je posebno cenil, saj ga je, kot piše tudi Ksenija, navdihnila za uspešno glasbeno-scensko delo. Sicer pa je čajna punčka del čajnega servisa; zgornji del figurice je iz porcelana, spodnji pa iz tkanine in to je zvončasto krilo, s katerim se pokrije čajna ročka, da se pijača ne ohladi. Ksenija, ki si je ta predmet sama ogledala, nam bo gotovo sporočila, če je tudi Savinova čajna punčka prav takšne vrste. Pričakujem torej Ksenijino in še mnogo drugih vaših piseml VAŠ UREDNIK INTERVJU UČENCI PRVEGA RAZREDA NAUKA D GLASBI GLASBENE ŠOLE FRANCA ŠTURMA spomnil, da bi napisal pesmico Čarovnica. Ampak samo besedilo. Vrata so se sunkovito odprla in iz razreda se je vsula kopic? otrok, drugi pa so se že drenjali skoznje v nasprotni smeri, da bi v razredu zasedli najboljše prostore. Tovarišica je sedela za mizo in jih opazovala. V sobi je bila še tabla z notnim črtovjem in pianino, pa kupi not na mizi. Ko sem vstopila, so se vsi zazrli v črno škatlo, ki sem jo nosila v roki. Ko sem jim povedala, da bi rada zvedela, zakaj hodijo v glasbeno šolo, kakšno glasbo poslušajo in še kaj ter da se bomo posneli s pomočjo moje črne škatle, so bili vsi navdušeni. Zgnetli so se okrog mize in že vsi dvigovali roke, saj je vsak želel prvi kaj povedati. Kje pa smo zdajle? Ana: Mi smo v glasbeni šoli, ki se imenuje Franc Šturm. Tukaj se učimo note in pojemo pesmice. Včasih tudi pišemo narek. Tovarišica na koncu pove note in če imamo kakšno narobe, jo popravimo. Potem note še skupaj zapojemo na „na". V katerem razredu pa smo? Matjaž: Mi smo v 1. razredu. Imamo tudi pripravnico, druge, tretje in četrte razrede. Samo, Andreja: Imamo še nete pa desete razrede. Igrat« tudi instrumente? Vsi: Ja, seveda. Samo, Dijana, Petra, Boštjan, Andreja, Mojca, Maja igrajo klavir, Ana, Matjaž, Renata, Tamara in Manca igrajo blokflavto, en sam -Gregor pa violino. Pa še Lilijana igra harmoniko, samo danes je ni tukaj. In kako ste začeli hoditi v glasbeno šolo? Vsi, eden čez drugega: Poslušali smo glasbo na radiu in televiziji, nam je bila všeč in smo rekli mamici in očku, da bi hodili v glasbeno šolo. Matjaž: Moj brat pa že igra klavir in mi je zelo všeč, zato še jaz igram flavto. Kaj pa bi se radi naučili v glasbeni šoli, kaj boste počeli s tem znanjem? Matjaž: Če me bo kdo kaj vprašal, mu bom znal odgovoriti. Dijana: Lahko si zaigram kakšno pesmico, če sem žalostna in me razvedri. Ana: Lahko greš tudi v an- sambel in jih več igra skupaj tudi kakšne stare skladbe. Lahko igrajo skupaj violina, flavta in klavir pa tudi drugi. / Maja: Lahko tudi nastopaš. Matjaž: Če pridejo gostje, jim kaj zaigraš. Andreja: Ko boš velik pa lahko greš v službo in učiš klavir. Mislite, da so člani ansamblov, ki jih poslušate na radiu, vsi hodili v glasbeno šolo? Gregor: Ne, vsi že niso hodili. Ana: Seveda so hodili, samo ne lansko leto ali letos. Prej pa gotovo, drugače ne bi znali igrati instrumentov. Pa znajo vsi enako? Andreja: Tisti, ki skladbo napiše, zna več kot tisti, ki samo poje. Ste sami že kdaj napisali kakšno pesmico? Ana: V glasbeni šoli smo sestavili čisto kratke ali pa za domačo nalogo. Boštjan: Meni je tudi tovarišica pri klavirju rekla, naj sestavim kakšno pesmico. Gregor: Jaz sem zadnjič pisal domačo nalogo in sem se Ana: Če bi napisal še melodijo, bi napisal bolj nizke note. Če bi se pa čarovnica smejala, bi napisal visoke tone. Kakšno glasbo pa poslušata na radiu in na televiziji. Poslušate tudi plošče? Ana: Vedno gledam oddajo Sedam + sedam in Kar bo pa bo — mi je všeč vesela glasba pa bolj glasna. Dijana: Meni pa zabavna, Z bratom hočeva še ponoči poslušati plošče. / Samo: Jaz pa poslušam take poskočne in vesele, bolj visoke. Najraje ABBO. Matjaž: Meni so všeč bolj mirne, pa da pevci ne skačejo in kričijo. Petra: V Operi je fino, ker imajo spodaj orkester, na odru pa ne smejo peti, ampak morajo plesati« Jo je balet. Andreja: Opera je pa najbolj grozna. Gregor: Jaz pa zdaj nič ne poslušam, ker imamo pokvarjen gramofon. Drugače mi je pa najbolj všeč Beethovnova 5. simfonija. Matjaž: Mi imamo pa veliko plošč, takih starih, in celo zbirko Beethovna. Tudi mami kdaj' zaigra kaj od Beethovna. Mojca: Fino je poslušati tudi tisti radio, v katerega vržeš dinar in potem igra. Petra: Izbereš pesem, ki je • napisana na listku. Kaj ste v Filharmoniji že bili? Vsi: Kje pa je to? Veste, kje je Maximarket? vsi: Jaaal No, če se peljete v mesto * avtobusom in hočete v Maximartket, izstopite iz avtobusa na postaji v parku. Na drugi strani tega parka je stavba Filharmonije, kjer so koncerti. Pa bi šli kdaj tja skupaj na koncert? vsi: Jaaal Vsekakor imajo vsi mali kuštravci radi glasbo, poslušajo pa zelo različne stvari. Morda jim bo vzgoja v glasbeni šoli pomagala ločiti zrnje od pleve; la, ko bodo malo odrasli in si bodo sami kupovali plošče, vrteli gumb na radiu, se odloča- li za obisk kakšne glasbene prireditve ali celo premišljevali o poklicnem ukvarajanju z glasbo-MOJCA ŠUSTER Fotografiral: LADO JAKŠA