NARODNI VESTNIK

NATIONAL HERALD.

if< Največj

*5< v Zl
* v  "

The Lai

the Unit

m  n

inski dvotednik g
ih državah.

;mi-Week!y in if!
;es of America,

DULUTH, MINN., MONDAY, OCTOBER 6,1913. — PONEDELJEK, 6. OKTOBRA 1913.

Volume 111. — Letnik III.

L %


cjdlJC SAM JE PREMOGAR
V NORTH DAKOTA

BfMOGOVNIK v williston najboljše vodjen v

?  AMERIKI- KATASTROF IN ŠTRAJKOV NI BILO DOSIH-

SlAL. življenske razmere vslužbencev povo-
ljne.


: v  Vas

3. oktobra.

^sta se senator Poiudexter

pistom, N. D-,

iOd^a 1 '

tajnik Lane zavzela, da
T  ■ v i a da začela s kopanjem
P “L v Alaski, so se oglasili
tfJisti, češ, da vlada ne bo
F ala  v majnanju premoga,
ffendar dejstvo je, da ima zve -
I v iada svoj premogovnik v
Lgijston, N. D, da kopa premog
L Siirni stroški kot privatna pod-
Ija in, da plačuje premogar j e
E kot privatna podjetja,
premogovnik je še le v povoju,
ge je otvoril, da se dobi kurja-
z0  stroje, ki gonijo vodne se-
uje, katere dvigajo vodo za ar¬
ino namakanje zemljišč. Vlada
pričela. kopati premog leta 1908
premogarji -ga skopljejo v po¬
meni času 80 do 90 ton na dan.
zimi se v premogovniku malo
ik

n '■  Majnanje premoga je stalo do -
041)0 “^Jkinal $1.33 na dan tono, vstov -
^|[delo zunaj in v jamah. Ven-
ir je superintendent mnenja, da
i majnanje vedno manj stalo,
slabo stalo tem manj, čim več
smoga se potrebuje in skoplje,
sosednih privatnih premogovni-
stane majnanje $1.52 na tono.
Toliko toraj kar se tiče maj
aja premoga. Vprašanje je se-
■godi*

itni premogovniki v ondot -
jih plačujejo premogarjem
.50 do $3. — na dan. Vlada
izvezli anim premogarjem 60
jv  od tone na prostorih, ki
jo 25 čevljev, in 70 centov na
torih, ki merijo 10 čevljev, in
?ntov za predorno delo. Po tej
|>tvici zaslužijo majnarji od


»mn

(E.

oživljajo,
ravnike “ B

;i  presegajo
rvoda imajo
zastarela:

magnefih
rugi zdravili

kušeno mali

zvečer;«

ioldne.

\

•S

ieni^ v-

ceni,‘»L*

jen«® ^  m
&

'H

O*#

$3.50 do $4. — na dan po odbit¬
ku stroškov za streljivo, razsvet¬
ljavo, orodje, itd. Statistično do -
kazana plača prem-ogarjev v Zdru¬
ženih državah je povprečno $2.33
na dan!

Vrhu tega imajo samci prosta
stanovanja, kurjavo in kopališče.
Stric Sam vzdržuje tudi hranili-
šče, kjer stane enkratna jed 25c.

Kar se tiče varnosti so jame
podprte z lesom in vsaka jama ima
dva izhoda, za slučaj, če bi se
eden zasul, -zamogli bi majnarji
ven pri drugemu. Odkar se majna
premog v tem premogovniku pri¬
petila -se je le ena težka telesna
poškodba. Emil Larsonu je zlomi¬
lo nogo leta 1911. Delal ni 3 mese¬
ce. Larson je imel povprečne čiste
plače $4.72 -na -dan, in stric Sam
mu je plačeval $4.72 na dan ves
čas dokler ni bil zmožen za delo.
Za bolnišnico plačujejb premogar¬
ji $1. — na mesec, in zato imajo
prostega zdravnika in zdravila.

Jame so opremljene z zračnimi
kanali za odvažanje slebega in
dovažanje dobrega zraka. Za raz-
strelbo se rabi brezdiimno strelji¬
vo. V jami je dovolj kar, mul in
gonjačev, da majnarji ne čakajo
za kare.

$reftWgoVni&.jir ch:Ja' skozi po¬
letje 20 mož. Po zimi se dela ma¬
lo. Premog, katerega majnajo, je
rujavi premog ali lignit. Moč, ki
se proizvaja s pomočjo tega pre¬
moga, -se rabi za operacijo vodnih
sesal-k, ki pumpajo vodo iz reke
na zemljišča, ki se namačejo ume¬
tno,, in za strojno uporabo v mestu
Williston.

V ALASKI SO NAJDENA
NOVA ZLATA POLJA.

bhshana, Ala-sika. 4. oktobra.
«James je našel nove zakla-
rta v  Alaski. James, njego-
na  in Nels Nelson so iskali
h predno so našli zlato.
■ JJ 6 , 80  kopali in žena je kuhala.
, a J a  t. 1. našla sta James in
7® ftb Bonanza potoku blizu
U?' ®e Shushana žilo kvaren,
bogato obložen z zlatom.
l e  dobil v štirih mesecih
b ’ 00  ktere-ga je sprav-
n avadne tkanglje za mleko.

Lj*-°'; a  žena se joka veselja.
R/ a  l' e sem  in tja med Daw-
111  Shushano, 300 milj da-

p- Ko
r^om.

šla

, jrt: f

so  jo prašali kaj bo z
je odgovorila, da bi
v  avtomobil, in bi se-

Idna ^? mu  'do smrti; tako je
^ “oje.

t  c? n ' ^ u dje baje vrejo se-
■ym r b  2]^ lano ' ^ m dj na okoli
Iheln i° ve 'či n i krajih bo
i ■ predno  kodo ljudje
°Jo srečo in — nesrečo.

p°dJi KRivi
«MRTI štiridesetih

o t’ i^ Us ^ a > 30. septembra.
So  odstranili žeblje,
d g i lza k tračnice železu i-

’ pa <k! £  v južni

te» a  ■ vlak iz tira, in
iiUfin 6  ^0 oseb u s mr-

m  Njenih.

&

lAf tm c K0P ALIščE

CERKVL

\^J  tajno r pako P rii-

P’ kjer i 1 Cer! kvi svetega Fran
Je  »ašla petdeset tru-

CENE ŽIVIL SO SE

V 10 LETIH DVIGNILE.

'VVashingto.n, 1. oktobra. ■— Iz
statistike delavskega urada je raz¬
vidno kako lezejo cene živil vedno
navzgor. V z°adnjih 10 letih so se
cene živil zvišale od 19 -do 118 od¬
stotkov.

Statistika je bila vzeta 15. apri¬
la, t. 1. v 39 industrijskih mestih.
Primerjava te Statistike s stati¬
stiko iz desetletja 1890 do 1899
pokaže sledeče odstotno zvišanje
cen:

Govedina 81.6, svinjina za peči
118, slanina 112.9, gnjat 78.1, za¬
bela 66.8, Kuretina 79.7, moka
27.2, jajca 26.4, surovo maslo 61.3,
mleko 39.2.

Cena sladkorja se je znižala za
7.3 odstotke. Od 1. aprila 1912 do
1. aprila 1913 so -odstotne cene ta¬
kole poskočile:

Govedina 16.6, slanina 17.2, za¬
bela' 14.6, surovo maslo 8.7, svin¬
jina za peči 17.5, gnjat 14.7, kure¬
tina 9.8, mleko 4.9.

Znižale s se pa cene v letu od
aprila 1912 do aprila 1913 za to¬
liko odstotkov:

■Moka 4.1, krompir 47, sladkor
16.8.

Cena premoga se je zvišala v
zadnjih 10 letih za 7 odstotkov.

TARIFNA PREDLOGA

POSTALA POSTAVA.

Predsednik Wilson je podpisal no¬
vi zakon. Senat sprejme poročilo
tarifnega odbora s 36 glasovi
proti 17. Predloga denarne re¬
forme je drugi cilj demokratov.

MAJNAR ZASUT

V PREMOGOVNIKU.

Centrali j a, Pa., 30. septembra.
Premogar Thomas Toshesky je
zasut v Continental premogovni¬
ku Lehiigh Valley Coal kompa-
nije. Med njim in med reševalnim
moštvom je 40 čevljev na debelo
premoga in kamenja.

Toshesky-jeva past je 100 čev¬
ljev pod zemljo, in do njega vo¬
di cev, skozi katero dobiva jet -
nik sveži zrak in govori z rešilci.

Washiington, 4. oktobra. Nova
čolninska postava je stopila v pra-
vomoč za vso republiko Združenih
držav. Predsednik Woodrow AVil-
son je podpisal 3. oktobra o'b 9.
uri zvečer prvo zmaigo demokrat¬
ske vlade, in Underwood-Siinmon-
sova colninska predloga je posta¬
la zakon. Predsedniki je podpisal
predlogo z dvemi peresi; pero, s
katerim je zapisal ime Woo-drow,
je podaril poslancu Underwood, in
pero, s katerim je podpisal pri -
kriek 'W’ilson, je podaril senatorju
Simrnoinsu, ker sta bila ta dva dr¬
žavnika glavarja sestave in spre¬
jetja predloge.

S to postavo je spremenjena,
zmanjšana ali pa odpravljena c-ol-
nina na razno blago, ki se uvaža
iz drugih -držav v to ljudovlado,
in spremenjeni so dohodki repu¬
blike.

Z odpravo in znižanjem colmine
na razne ureznine, katere potre¬
buje ljudstvo v vsakdanjem živ -
Ijenju, znižali so se tudi dohodki
■zvezne vlade. To zgubo bo vlada
pokrila z novo dohodninsko po -
stavo, ki je del tarifne postave.
Po tej novi postavi, ki se zove “in-
co-me tax law”, plačevati bodo
morali davek od čistili dohodkov
vsi samci, kojih čisti zaslužek pre¬
sega $3,000, in vsi oženjeni, kojih
čisti zaslužek pre-sega, $4,000 na
leto.

Po stari postavi dobila je vlada
\y.  eohtinc nadeto okoli $305-;000,-i
000 T po rioVi 'pošthvi pa samo 249
■milijonov -dolarjev. Iz -korporacij¬
skega in dohodninskega davka do¬
bila je zvezna vlada po stari po -
stavi $37,000,000, po novi postavi
dobila bo okoli $122,000,000. Vol¬
na bo prosta colnine 1. decembra
1913; sladkor pa 1. maja 1916.

Kongres je delal novo postavo
9 mesecev. Predsednik poslanske
zbornice Un-derwoo-d je predložil
predlogo. Dne 8. maja jo je spre¬
jela pslan-ska žbornica, in dne 9.
septembra senatna zbornica.

Republikanci so predlogi vedno
-nasprotovali. Glavno delo demo¬
kratov je sedaj uzakoniti denarno
predlogo (Curren-cy Bill), katera
je bila sprejeta v poslanski zbor¬
nici in je sedaj v senatu.

15 LETNI DEČEK

VEČKRATNI MORILEC.

Nantes, Francija, 1. oktobra. —
15 letni deček Marcel Redureau
je storil divje hudodelstvo umora
s sekiro.

Deček je pomagal vinorejcu Ge¬
orge Mah it pri napravi vina.
Delodajalec je dečku nekaj ukazo¬
val, vsle-d česar se je -deček raz¬
jezil. Zgrabil je veliko sekiro i-n
z enim vdarce-m obglavil je
Mabita.

Mladi morilec je potem šel v hi¬
šo delodajalca,, in sekiro, od kate¬
re je -še tekla,; kri, .odsekal je'gla¬
vo žene Mabita in ene služkinje;
S krvavo sekiro v rokah je šel
divji fant v drugo sobo -kjer je
odsekal glavo materi delodajalca,
in vbil je tri njegove otroke. Pri
življenju je pustil le štiriletnega
otroka, -kateri je spal pri treh mrt¬
vih.

Morilec je šel potem spati. Dru¬
go jutro -so vaščani odkrili grozno
dejanje, in hudodelec je. v ječi.

ČUDNO ČLOVEŠTVO

IMA ČUDNE NAVADE.

Calcuta, Britanska Indija, 4.
oktobra. — Ali ste že kedaj sliša¬
li' o Navčevi deklici?

One so čudežne krasotice vzhod¬
nega sveta in so odbrane, da ple¬
šejo pri verskih svečanostih v tem-
peljih Hidov v Indiji. Ta dekleta
s-o odbrana vsled njih fizične kra¬
sote, in verniki jih oblačijo v
najdfagocenejša oblačila, ter ob¬
sujejo jih z naijdragocenejšo dra-
guljadjo.

Dragulj in zlatnina jim vise iz
ušes, ustnic in iz nosa, in vsa dra¬
gocena, obleka je obsuta z dragu -
l.jaidjo. Nekatera/“dekleta nosijo
|neprenehoŠTi cttT pol miljona do-
tiarjev veednoet-Ota sebi, t,  „•

!  Ljudje verujejo, da kras deklic
tako vpliva na bogove, da doseže -
jo za vernike vsakojake milosti
od zgoraj.

POTRES NE ŠKODUJE
PANAMSKEM PREKOPU.

Panama, 2. oktobra. — P-otres
ki je stresel panamski pas dne 1.
oktobra med 11. in 12. uri po noči
ni napravil nobne škode zgrad¬
bam panamskega prekopa.

Potresna sunka bila sta -dva, in
zemlja se je stresla huje kot se je
to kedaj poprej občutilo na zem-
ski ožini Panama.

Prvi potres ni bil hud, a drugi
je bil daljši in tako močan, da so
padli prebivalci iz postelj in zvo¬
novi v zvonikih so se toliko zagu-
gali, da so zazvonili.

KANADEC OSLEPARJEN

ZA $5000.

St. Louis, Mo., 2. oktobra. —
Viljem J. Young in njegova že¬
na iz Brandon, Man., sta bila
zvabljena v St. Louis, Mo., po sle¬
parjih na stavo konjskih dirk.

Izročila sta v nekem hotelu dve
ma sleparjema $5000. — na stavo.
Sleparja sta zginila z denarjem.

PET SE JIH DVIGNE

7924 ČEVLJEV V ZRAK.

Johannisthal Nemčija, 2. okto -
,] )ra . — Avstrijski zrakoplovec Za-
blatnik se je dvignil z zrakoplo -
vom, v katerem so bile tri osebe,
7924 čevljev v zrak. S petimi pa-
■saširji -se je dvignil 6823 čevljev
visoko.

MLADI MILJONAR

OBDOLŽEN UMORA.

New York, 2. oktobra. —- Mla¬
di miljonar Hermann Oelrichs je
obdolžen, da je napadel v avtomo¬
bilu z nožem Lucilo Singleton, 19
letno hčer necega lastnika maju v
Texa-su.

Dekle je izpovedalo, da je bil
Oelrichs njej znan pod imenom
Billy Creighton. Oelrichs je bil
aretiran, ko je prišel ina obisk k
dekletu, ki je ležalo ranjeno v
postelji. Detektivi so bili skriti za
zagrinjali, in š-o slišali, ko je Crei¬
ghton povedal svoje pravo ime.

, Creighton je dekle nadlegoval
radi ljubezni, in ker mu je dekle
odgovorilo, da ima že svojega lju¬
bimca, potegnil je Creighton ne¬
ko špičasto orožj-e, in jo je več -
krat zabodel.

TOSHESKY REŠEN
IZ PODZEMELJSKE PLASTI

Centralia, Pa., 4. o%tobra. Pre¬
mogar Tomaž Toshesky je bil re¬
šen -danes zjutraj ob tri četrt na
osem iz zapuščenega rova Conti¬
nental premogovnika. Vječen pre¬
mogar je splezal sam skozi luknjo,
-katero so napravili -do njega nje¬
govi tovariši.

T-oshesky je imel na glavi svo¬
jo majnar-sko kapo, in njegova le-
šeerba je gorela. Njegovi tovariši
so -bili pripravljeni mu pomagati,
a mož ni potreboval pomoči, in je
šel sam. V jami je preživel osem
dni; prej enkrat že 48 ur. Pozdra¬
vil je tovariše smeje s “hello”!

BAKRENI BARONI
HOČEJO “INJUNCTION’

Sodnik 0’Brien odbije prošnjo za
prepoved piketovanja. Čuvajem
je orožje odvzeto. Kavalerist
rani otroka in povzroči izgred.

Calumet, Mi-ch., 4. oktobra. —
Rudniškim čuvajem -in drugim u-
sJužbencem Ahimeek družbe v
Keweenaw county bode prepove¬
dano nositi skrito orožje. Licen¬
ca, katero izdajejo okraj-ni urad¬
niki, in katera daje to pra-vico, sta
odvzela -družbi šerif J-obn Hep -
ting in -krajni pravdnik Hamilton,
zato ker so čuvaji r.udnikbv v Ke-
weenaw coumty brez povoda stre¬
ljali na sta-vkarje, ki so vstavili
vlak, v katerem so se čuvaji pelja¬
li k rudniku.

Nek kavalerist je po-drl triletne¬
ga -dekleta s konjem, in konj jo
je ranil -s kopiti. -Stavikarji s-o se
hoteli vsled tega maščevati, in
-vnel -se je izgred na- Wolverine lo-
cati-on. 28 -stavikarjev so zaprli.

Guverner Ferris je grajal raz¬
veljavljenje “injunction”, in je
pripravljen poslati na bakreni o -
kraj več milice, če jo general Ab-
bey zahteva.

A. F. Rees, glavni odvetnik Ca¬
lumet & Hecla družbe je zaprosil
-okrožnega sodnika 0’Brien, da bi
naj obnovil “injunction”. Sodnik
je zavrgel prošnjo. Rees se je od¬
peljal v Lansing, kjer bo zaprosil
naj-višje -sodišče, -da naj ukaže sod¬
nikom, -da izdaj-o sodnijsko prepo¬
ved zoper piketovanje.

SOKRIVEC BRATOV

M NAMARA ARETIRAN

GEORGE E. DAVIS PRIZNA DINAMITIRANJE ŽELEZNI¬
ŠKEGA MOSTU. PRIJET V NEW YORK. TAJNIK UNIJE
ZGRADBENIH DELAVCEV Z ŽELEZJEM TUDI ARETI¬
RAN.

New York, 2. oktobra. — Ge -
or.ge' E. Davis, znan tudi pod ime¬
nom George O Doumeli, je bil
aretiran, im, je -obdolžen, da je raz¬
strelil z -dinamitom ' železniški
most na New Haven železnici pri
Mount Vernon, N. Y., 3. septem -
bra 1911.

Davis je tudi obdlžen, -da je bil
v zaroti z bratoma McNamara in
z drugimi uradniki International
Bridge & Structural Iron Wor-
■kers, z namenom razstreliti most
pri Mount Vernom in več drugih
mostov.

Maršal Združenih držav, kateri

je Davisa prijel, je izrekel, da je
Davis priznal razstrelitev mostu.
Trdi se, da je Davis v svoji izpo¬
vedi zapletel več unijskih uradni¬
kov z razstrelbo mostu pri Mount
Vernon.

Indianapolis, Ind., 2. oktobra.
Harrv Jones, tajnik-blagajnik In¬
ternational Bridge & Seructurol
Iron Workers je 'bil aretiran vsled
obdolžitve zarote v namen razstre¬
ljevati mostove. George E. Davis
ga je'vpletel v razstrelbo mostu.
On jena prostem pod $10,000. —
varščine.

GALERIJA SE UDERE.

100 OSEB PADE.

New York, 3. oktobra. — Gale*
rij a v neki hali, se. j e udrla, in ž
njo je padlo 100 oseb 15 čevljev
globoko. Več jih je bilo poškodo¬
vanih, a le štiri težko.

Galerija se je začela počasi gu¬
gati, da so imeli ljudje pod njo
dovolj časa zbežati, sicer bi bilo
mnogo ubitih.

PREMOGARJI V COLORADI
ZMAGUJOČI V STAVKI.

Triuidad, Colo., 2. akt. Večina
premogarskih družb, okoli 30, je
podpisalo pogodbo, katero je pred
lužila United Mine Workers uni¬
ja in priznale so vse zahteve, ki
so se sklenile pri konvenciji v Tri-
ni-dad.

Najhujša nasprotnika stavkar-
jev sta sedaj Colorado Fuel and
Iron in Victor Fuel družbi. Polo¬
žaj v Las Animas county je miren.
Mati Jones je s stavbarji.

Šerif ^e stikal po povzročiteljih
streljanja me-d premolgarji in ču¬
vaji n-a Bowen. Zvedeti ni mogel
ničesar, in v .šotorih premogarjev
ni našel nikakega orožja.

Grand Junction, Colo., 2. okt.
V Palisa-de premogarSkem okraju
so se premogarji in -delodajalci po¬
ravnali in pričelo se bo z delom v
vseli premogovnikih, razun v Ca-
meo premogovniku, -ki je največji
v tem okraju.

Družbe so pripoznale unijo in
delavstvu so zvišale plačo za 10
odstotkov.

Istočasno so pa zvišale ceno pre¬
mogu 50 centov za tono.

DVA RUDARJA

SKUHANA DO SMRTI.

Hrvat in Anglež najdeta smrt na
Virginia, Minn. — Lokomotiva
trešči v parno lopato in jo raz¬
bije.

Virginia, Minn., 3. oktobra. G.
Perkovič, 29 let star, in Thmas
Baxe-ndale, 32 let star, uslužbenca
pri parni lopati pri Silver rudni¬
ku, sta našla smrt v nesreči, ki se
je pripetila okolu polnoči.

lopate Frank Web b Stevens, 29
let star, kateremu je odtrgalo de¬
sno nogo, in kateri je močno ope¬
čen po vsem životu.

Nesreča se je pr-petila pri želez-
ničnem tiru. Parno lopato so zape¬
ljali k tiru, da bi dolbili vodo, ka¬
tero je preskrbovala lokomotiva.
Strojevodja lokomotive, George
Provič, je privozil ravno čez breg,
ko je opazil parno lopato -ob tiru.
Skušal je vstaviti lokomotivo^ pa.
je mi mgel, in treščila je v parno
lopato, katero je razbila in -stre-
žači lopate, -Stevens, Perkovich in
Baxen-dale, so bili vrženi p-o-d kose
raz-djane parne lopate.

Para, ki je uhajala iz kotla par¬
ne lopate, je skuhala Perkoviča in
Bexen-dale do smrti.

Stevens je bil vjet tako nesreč¬
no, -da so mu morali odrezati de¬
sno nogo pri -gležnju, da so ga re¬
šili usode, katera- je zadela njego¬
va tovariša. On je močno, opečen.
Stevens je sin keptena Stevens na
Virginiji.

VRŽE ROŽNI VENEC

NA ČASNIKARJE.

Hans Schmidt postal je besen vs¬
led izreka porote, da je on mo¬
rilec. Tožnik Whitman zve od
zdravnikov, da je kaplan pri
pravi pameti. — Milijonarji na
poroti.

“UNION DEPOT”

V ST. PAUL ZGOREL.

St. Paul, Minn., 4. okt. Ogenj je
■vpepelil Union kolodvor v Saint
Paul. -Stavba bila je stara, ven¬
dar se ceni -škoda -na četrt milijona
dolarjev. Gibanje za novi kolo -
dvor je bilo -v. javnosti že več let.

Vsa prtljaga je bila. rešena.

Ogenj je opazil nek sprevodnik
skozi razpoko v stropu glavne ča¬
kalnice. Kako je ogenj nastal, se
ne ve.

TOLAŽBA ZOPER JEKLEN
MONOPOL OBNOVLJENA.

New York. 1. oktobra. — Vla¬
da je prišla z nadaljevanjem tožbe
zoper Steel korporacijo, češ, da je
ta družba monopolizirala železar¬
ski trg, in se mora razpustiti. Ta
tožba je bila vstavljena meseca
junija.

Steel korporacijo zagovarjajo
najboljši odvetniki, in oporekajo
trditvi, da je sploh mogoče je -
kleno in železno industrijo mono¬
polizirati.

82 LETNI SAMOMORILEC
VSTRELI ŽENO IN SINA.

San Francisco, Cal., 1. oktobra.
Gilbert Smith Deane, -puškar, 82
let star, je vstrelil svojo 80 letno
ženo im svojega 30-letnega sina,
vlegel se je potem na tla, nastavil
puško v usta, in sprožil jo s pal¬
cem na nogi. Strel mu je raznesel
glavo.

Vzrok tragedije neznan.

New Yonk, 3. oktobra. Kaplan
ITans Schmidt, ki je umoril Ano
Aumiller, je postal besen nad
zdravniško poroto, ki je preisfco-
j. .^da smrt 19.1e.tnega dekle-ta, ka¬
tero je bilo hjet^vo 'žrtev, vstal-
je s sedeža, strgal je z vrata rožni
venec, katerega je nosil -odkar je
v zaporu, in korale je zalučal na
časnikarske porpčevalce, ki so se- •
deli par čevljev proč od posveče¬
nega morilca.

Na porotni klopi sedeli so sami
milijonarji, in odlok porote se gla¬
si, da je Hans Schmidt morilec
Ane Aumiller.

Schmidt je ibil prepeljan takoj
v ječo “Tombs”, kjer bo čakal
porotne obravnave.

Na poroti so bili: T. P. Shonts,
predsednik električne železnice v
New York; Vincent Astor, mili¬
jonar; B. J. Greenhut, milijonar;-
M. Regensberg, tvorničar; in E.

S. Marslan, bankir.

Državni pravdnik Whitman je
gotov, da so se zdravniki, ki so
preiskali Schmidta, izrekli, da je
kaplan zdravega uma.

Zdravniška porota je pregledala
vse tri -dele trupla -— gornji in
spodnji del trupla in eno nogo, kar
se je našlo v reki Hudson.

TRUPLA S POKOPALIŠČA
PADEJO V PREMOGOVNIK.

Wilkesbare, Pa., 29. septembra.
Delaware & Hudson Coal Co. je
ponudila cerkvi -Sacred Heart od¬
škodnino, ker je spodkopala poko¬
pališče v Plains, in je padlo več
trupel v premogovnik. Cerkev ni
sprejela ponudbe odškodnine,
ker je prenizka, in znaša le $600.

PET JIH ZGORI.

New Haven, Ky., 1. oktobra. —
Pet -oseb je zgorelo v požaru, ki
-je pustošil po trgovskem delu me¬
steca New Haven. žrtve so bile
vjete v goreči hotel.

VIDI NOVI SVET PRVIČ
KO JE 66 LET STAR.

Co-lumbus, O., 30. septemrba. —
Pomiloščen bo po 43 letih zapora
- najbolša leta življenja — pri¬
šel je v novi svet John Ta-born,
66 let star, ter se ni mogel načudi¬
ti napredku sveta v zadnjih 43
letih. Vse mu je tuje. Kjer je bila
prej divjina so mesta, so nebotič¬
niki. Njemu je tako, kot bi prišel
zopet k življenju, po polstoletni
smrti!

Ko je šel Tabora ,v ječo leta
1870 ni bilo še telefona, elektrike
nebotičnikov itd. Ko je bil pomilo¬
ščen, zrl je z o-supnenjem na
električno železnico, zgubil se je
vsled vrtečih vrat, in govoril je
po telefonu prvič v življenju. Ko¬
liko ljudi, ki so prosti fizično, a
duševno so zaprti, in vedo manj
kot Tabora, ima temna Avstrija!

Tabora se je naučil treh roko¬
delstev — je mašinist, čevljar in
livar. Delo je dobil za mašinista.

SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬
NIH PRILIKAH SLOVENSKE
GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI.

1

IZ NOVE DOMOVINE

DULUTH.

_ Predzadnjo nedeljo so na¬
stopili duluthski arrnori govorni¬
ki Western Pederation of Miners,
ki so govorili v prid stavkarjem
na Michigan.

Jožef D. Connon je govoril v
angleščini, Janko Terzich je govo¬
ril v hrvaščini, Aantony Ho in e.s je
govoril v italijanščini, in John
Korpi v finskem jeziku.

Vsi govorniki so vnemali poslu¬
šalce, posebno unijske delavce, da
naj pomagajo stavkarjem na Mi¬
chigan.

— Šerif John R. Meining za
St. Louis Countv 'bo kupil krvne
pse. V državi Minnesoti še ni krv¬
nih psov.

— Mestna naredba, katero so
' nameravali skleniti komisarji, da
bi obdavčili vsak železniški voz
kmetijskih pridelkov z naklado
$10. — na dan ni bila sprejeta.
Meščani so vdignili hud protest
zoper to nakano komisarjev, in
vsled tega so mestni komisarji mi¬
sel opustili.

V našem uradu so se zglasili:
Rojak Josip Češarek, glavni za¬
stopnik tednika Glasnik, na poti
na železne okraje.

Mrs. Margaret Junke, trgovče¬
va žena, Eveleth. Joe Francelj, sa-
lunar Gilbert. Jakob Ahčan, Eve¬
leth, Minn.

— Zoper volitev na podlagi re¬
ferenduma, ki se je vršila dne 16.
septembra, in pri kateri se je
Hickenova naredba glede opojnih
pijač potrdila z 38 glasi večine,
se je vložila pritožba.

V pritožbi je navedeno, da je
bilo oddanih več nezakonitih gla¬
sov, in, če bi bili vsi glasovi, ki
so se oddali zoper naredbo, šteti,
bila bi Hickenova naredba za¬
vržena.

Rezultat bo odločila sodnija.

— št. 165 Narodnega Vestnika
smo svarili naše gospodinje po
Steel town, ali po Gary, kakor
imenujejo zemljiški prodajalci na¬
selbino pri jeklarni, da naj pre¬
vrejo pitno vodo, ker jedotična
naselbina v sanitarnih zadevah
■zanemarjena, in;pitna voda slaba.
To smo storili zato, ker je umrla
Slovenka Kosmina za legarjem
ali tifusom, in povod te nevarne
« bolezni je največkrat nesnažna,
nepristna in slaba pitna voda.

In motili se nismo.. V Steel town
ali v Gary razsajati je začel le-
gar, kojega prva žrtev je bila 22
letna Slovenka, Terezija Kosmina.
Steel town nima vodovoda in lju¬
dje pijejo vodo iz plitkih vodnja¬
kov, v katere se izceja skozi ženi¬
jo vsa nesnaga. Tega mnenja je
mestni zdravnik Dr. Webster, ki
je poslal na lice mesta inšpektorja
Metcalf, da deluje na to, da se ne
bo legar razširil.

Naš zopetni opomin gospodi -
njam v Steel town ali v Gary je,
prekuhajte in zavrite dobro vsa¬
ko kapljo vode, katera se rabi za
vživanje, dokler se ne napelje iz
New Dulutha vodovad. Opreznost
je mati varnosti; in boljše je bi¬
ti oprezen, kot pa imeti v hiši
smrtonosni legar.

Dosihmal je naznanjenih pri
zdravniškem uradu v Duluth
osem slučajev legarja iz Gary.
Razširjanje te bolezni je tako
grozeče, da je poklical Dr. We'b-
ster državo na pomoč. Dosihmal
umrle ste za legarjem v Gary dve
osebi.

Slovenke gospodinje kuhajte pi¬
tno vodo, četudi je iz vodnjakov,
in mislite, da je dobra. Okolica
v Gary se je tako hitro naselje¬
vala, da so sanitarne razmere za¬
ostale, in zategadelj naj vsak sam
pazi na snago čim več more.

V našem uradu so se zglasili:
Mohor Mladič zastopnik tvrdke
Seheuer v Chicagi, grede iz Ran¬
ga na Michigan. Rojak Mladič
se je izrazil jako pohvalno o Ran¬
gu.

— Martin Petek, fanmer, Grea-
mey, Minn., je bil v Duluth, da
je “proof-al.” na svoj homestead.

BARR0WS.

— Barrovvs rudnik je odposlal
pred trem dnem prvo ruda, in se¬
daj jo je že dvakrat odposlal po
10.000 ton. Rudarstvo se dbbro
razvija, in tudi druga industrija.
Northern Pacific družba bo zgra¬
dila večje postajališče.

ELY.

— Umrla je Katarina Bukovič,
žena občinskega odbornika Pavla
Bukovič-a na jetiki obisti: Po¬
kojna je bila stara 30 let. Zapu¬
šča moža in šest otrok.

— Duluth & Iron Range želez¬
nica je spremenila vozni načrt
med Ely in Duluth-om. Opoldan¬
ski vlak odpelje ob 12.55 popol -
dne, mesto ob 1 popoldne. “High
Bali” vlak odpelje b 6.15 popol¬
dne, mesto ob 4.30 popoldne.

— V hiši rojaka Jožeta Mantel
se bo ustanovila nova trgovina
z želez jem in pohištvom. Priporo¬
čamo rojakom, da kupujejo svoje
potrebščine v slovenskih trgovi¬
nah, kjer bodo vsekakor bolje
postreženi kot pri tujih narodih,
Za narod slovenski je velike vre¬
dnosti, če se razvija med njim tu¬
di trgovstvo, >ker narod, ki je mr¬
tev na trgovskem polju, je mrtev
v politiki, mrtev v razvoju, mrtev
v napredku. Slvenski trgovci naj
bi gledali na to, da postrežejo svo¬
je odjemalce s poštenim blagom
in pošteno ceno ; slovenski odje -
malci naj. pa kupujejo pri svojih
rojakih, ker čim več kupčije bo -
do ti naredili, tem boljše bodo ro¬
jake postregli.

Velike vrednosti je tudi, da so
se rojaki na Ely zavzeli, da zgra¬
dijo svoje čitalniško poslopje. Kar
se tiče narodne zavednosti in na-
rodngea napredka je vsaka naro¬
dna organizacija velike veljave, in
prvo mesto med tem, kar se tiče
izobrazbe zavzema gotovo čital -
niča. Rojaki na Ely so se toliko
združili, da so prispevala vsa dru¬
štva nekaj, da se je pričel graditi
dom, kjer bode centralizirano vse
slovensko gibanje. Boljšega kora¬
ka bi rojaki ne mogli storiti za
povzdigo lokalne pribuje. Da bi le
sledile vrlim Elyčanom še druge
slovenske naselbine na tem polju,
potem bo naš združen narod v
javnosti več veljal, kot je veljal
dosihmal, in čitalnica bo sredstvo
s ko jim bo marsikedo dosegel vi¬
šjo izobrazbo in bo svet opazoval
z druzega stališča kot dosihmal.

— Društvo Sv. Petra, Eveleth
Minn, je nabralo za stavbarje, ki
se borijo za delavske pravice, in
upamo, da si jih bodo tudi prido¬
bili, aiko se bodo tako ojstro in
složno borili kakor so se do sedaj.
Tudi mi smo dolžni pomagati, ker
nas tudi kapital tlači in zato je
društvo Sv. Petra nabralo slede¬
če prispevke od sledečih; Daro -
valcev:

John Agnich $5. Martin Božich
$2. Frank Božich$l. Jo.hn Fugina.
Photo. $1, John Shtte $1;

Po 50e. Frank Lenich, Frank
Kochevar, John Plut, John Logar,
Frank Jarc, Anton Turk, Anton
Božich, Otto Nayerle, Frank Mla¬
kar, n Anton Ilochevar.

Po 25c. John Kallan, George
Sterk, Joe Shutte, Mary Shutte,-
John Lukane Katarina Lukane,
John Hribar, Frank Mistek, Math
Gregorič, Frančiška Kallar, Frank
Pogačnik, Mary Pogačnik, John
Usniik, Frank Penny, Frank Dro-
bnieh, Mary Drobnich, Frank Gar
vac, Terezija Logar, Tome Pezich,
Joe Germ, John Šega, Anton No¬
vak, Louis Peterlin, Mike Kallar,
Joe Pio®, Frank Čampa, Joe Mi¬
kec, John Ivanc, Frančiška Ivanc,
Frank Okoren, Frančška Okoren,
John Gornik, Frank Kral, Math
G rac en, Anton Amarzu, Anton
Amarzu, Peter Mavrin, Math Gor¬
janc, Rozalija Usnik, John Pa -
jar, Anton Drobnich, Frank Boda-
nik, Frank Rakovich, Lovrenc
Buc, Frančiška Šega, Joseph Dro¬
bnich, Mary Drobnich, John Pre-
bek, John Indihar, Frank Turk,
Nick Cvetanovicli, John Smerekar
Fred Lah, Max Stipetich, Joseph
Pezič, Peter Prebelich, John Ru -
pert, Frank Muhich, George Gr-
gurach, Frank Kostelc, John Klo¬
bučar, Joseph Strajnar, Louis Mi-
kulich, Frančiška Debelak, Frank
Mikulch, Joseph Usnik, Frank
Prebeik, Miroslav Rudmar, Ana
Rudmar, Alois Sa/pka, Katarina
Turk, Dominik Gerone, Rozalija
Gerone, Joseph Lovrich, John Lov
rich, Math Grachenan, Femy Us¬
nik, Frank Skul, Mary Lah, Frank
Mohar, Anton Babnik, Johana
Babnik, Frank Ljubanovieh, John
Turk, John Široki, John Kamni¬
kar, John Poznik, John Z. Klobu¬

čar, Alena Poznik, Anton Gornik,
in Joseph Blatnik.

Skupaj $39.25.

S pozdravom:

Frank Kochevar predsednik.

Frank Božich, blagajnik,

Frank Lenich, tajnik.

HIBBING.

— Vaški atorni je napravil ob¬
činsko naredbo s katero je prepo¬
vedano pod globo $5. — do $25.
imeti kurjad na prostem. Nared -
ba pride pred občinski odbor. Kur
jad je delala baje škodo v občin¬
skih nasadih trave in cvetlic.

— Za Brooklyn 1'ocation ne dobi
nihče licence za salun; tako se je
izrekel občinski zastop, ko je za¬
vrgel prošnjo Joseph Collyard-a
za prenos njegove licence v to lo-
cation.

— V Aliče zgradilo se bo poslo¬
pje za novo ognjegasno postajo,
in tudi k bolnišnici za kužne bo¬
lezni se bo zgradil prizidek, in
se bo bolnišnica razširila.

— Bennet park bo zgotovljen
to jesen. Ta park bo eden najlep¬
ših na Range.

WINTON.

— Legar, ki je razsajal tukaj,
je začel pojenjavati. Ta teden se
ni pojavil noben novi slučaj te
nevarne bolezni, in sedaj je le
šestnajst oseb bolnih za legarjem.

Krajevni zdravstveni obor je
vse storil, kar je bilo mogoče pod
sedanjimi razmerami, da je to ku¬
go omejoil, Mr. Mohler z Minnea-
polisa je bil poklican, da je inšta¬
liral dve hipokleritoVe naprave,
ki razkužujejo pitno vodo in od¬
stranjujejo legarjeve bacile in
trose, ker se je pronašlo, da je
povod legarja pitna voda.

Vas Fali Lake so vsled tega
osnažili in prostor za stresanje ne¬
snage so prestavili dalje od vasi.

Vrhu vsega tega pa mi pripo¬
ročamo gospodinjam, da kuhajo
pitno vodo, da jo dobro prevrejo,
ker se s prevrenjem zamori vse
glivice, bacile in trose, ki povzro-
čujejo • tifus ali legar (typhoid,
zgovori tajfojd.) Res, da je s to
stvarjo nekaj opravila, upošteva¬
ti je pa treba dejstvo, da je bolje
biti previden predno pride bolezen
v hišo, in zato naj gospodinje,,
kjer je voda slaba, isto kuhajo.'

NOVICE MED SLOVENCI V
AMERIKI.

Ples priredi mladeniško društvo
sv. Janeza Krstnika št. 143, K. S.
K. J., v Joliet, 111., dne 15. okto¬
bra v Sternovi dvorani.

Konvencija društva sv. Barba -
re s sedežem v Forest Oity, Pa.’,
ki se je vršila v Pittsburg, Pa.,
je 'končana. Konvencija je storila
več korenitih sprememb.

V glavni odbor so bili izvolje -
ni sledeči rojaki: Predsednik, Jo¬
žef Peterlin; prvi podpredsednik,
Karol Zalar; drugi podpredsed -
niik, Alojz Tavčar; glavni tajnik,
John Telban; drugi tajnik, John
Osolin; blagajnik, Martin Muhič";
pooblaščenec, Jožef Zalar; vrhov¬
ni zdravnik, dr, M. J. Ivec; pred¬
sednik nadzornega odbora, Ignac
Podvasnik; prvi nadzornik, John
Tornič; drugi nadzornik. Frank
Pavlovič; tretji nadzornik, An -
drej Slak; predsednik porotnega
odbora, Martin Oberžan; prvi po¬
rotnik, Martin Štefančič; drugi
porotnik, Mihael Klopčič; pred¬
sednik pravnega odbora, Anton
Kočevar; prvi pravni odbornik,
Anton Demšar; drugi pravni od¬
bornik, Pavel Obregar. Glasilo
ostane Glas Naroda.

Podrobnosti prinesemo s priob-
čevanjem zapisnika.

Porčila sta se na Willard, Wis.
rojak Ignac Bankše in gospodična
Jozefina Jordan.

Umrli so v Cleveland, O., —
Staričem Piškur je umrl sin, sta-
rišem Čampa 15 mesečna hčerka,
starišem Prpar 2 mesečni sinček,
Staričem Kraje sinček Frank.

Umrl je na Raymbaultownu,
Mich., rojaka Martin Bačar. Bil
je rojen v Pristavi pri Novem me¬
stu. Star 42 let. Tu zapušča ženo
in štiri otroke.

$1.00 J. Francelj, Gilbert, Minn.
dar. $1.50. Združ. društva Bear
Creck in "VVashoe, Mont. $9.60. Fr.
Sakser, New York, N. Y. prispe¬
vek kot član . . $10,00 Glas Naro¬
da, Ne\v York, N. Y. nabrani in
že izkazani darovi. . $130.75. Mat.
Pogorelc, Chicago 111. je daroval
v spomin umrlega prijatelja Fr.
Trampuša v Virginiji, Minn.
$20.00. Slavček SNPJ št. 145 Cliff
Mine, Pa., . . $1.00. Posamezni
pristopi. . $7.65. Meseca maja iz¬
kazani dohodki.. $1841.83

Skupni dohodki do 30. junija
1913. . $2087.23. Ta svota je nalo¬
žena na State Bank of Ely.

Fr. Krže, 1. r. tajnik. Geo. L. Bro-
zich, 1. r. blagajnik.

RAČUN SLOVENSKEGA ZAVE¬
TIŠČA

od 28. novembra 1912 do 30. juni¬
ja 1913.

Prejemki:

Za prodane knjižice (pristop.
$78.00 za znamke (asesment)
$74.15 za darovane zneske. 1953.88
za obresti od naloženega denarja
$22.25 Skupno.. $21.28.

Izdadki:

Za -5000 pravil in knjižic $52.00
za pismeni papir in kuverte. 4.75
za premije od varščin direktorija
$23.25, za pristojbino korporacije
državi. . $10.00 za countyju. $1.10
za 200.000 znamk za elane. $50.00
za plačo dvoran začasnega odbo¬
ra. . $3.00, za dvorano za časa pr¬
ve konvencije.. $2.00, za poslovne
knjige in pisemsko desko. $11.60,
za dvorano sej skupnih odborov.
$1.00, za skico znamk. . 0.50, za
poštnine od 28. nov. 1912 do 30.
junija 1913 $6.00, za gotovino dne
30. junija 1913 $1963.08.

Skupno kot zgoraj. . $2128.28.

Razdelek gotovine:

Na hranilni knjižici First State
Bank of Ely.. $1959.58. Ročna
blag. tajnika dne 30. junija 1913.
$3.50.

Skupna gotov, kot prej $1963.08

Pregledali in našli v polnem so¬
glasju s tajniškimi, blagajniški¬
mi knjigami kakor tudi z vložno
knjižico, dne 17. avgusta 1913.

Za nadzorni odbor:

Joe Benko 1. r.

predsednik padzoirnega /odbora.

John’ Žvanut,'!, r.

nadzornik.

Frank Mladič, 1. r.

nadzornik.

Upravni odbor S. Z.

Frank Sakser, predsednik.

Paul Schneller, podpredsednik.

Frank Krže, tajnik.

Geo Brzich, blagajnik.

Tajniško poročilo.

Znamenit dogodek. Slovensko
Zavetišče stopa pred Slovensko
javnost s prvim poročilom.

Ko smo dne 28. novembra lan¬
skega leta se prvič sestali, je bilo
nabranega za S. Z. $1038.98. Prve
ga pol leta pa smo napredovali z
blagajno za $924. Kaj pomenja
to? Neikteri trdijo, da Slovensko
Zavetišče ne napreduje. Mi pa tr¬
dimo, da pomenja napredek bla¬
gajne za skoro sto odstotkov v
pol letu tako lep napredek, da ne
moremo pričakovati za začetek
lepšega. Kar napreduje, raste in
'raste gotovo narodna ustanova
Slovensko Zavetišče.

Misel je našla po nekod takoj
lep odmev. Za vzgled naj posta¬
vimo iz izkazila za mesec junij
društvo Slovenska Sirota v Lo-
rain, O., ktero je .prispevalo $50.

— in naročilo še posebej za $25.

— znamk, če bi bilo vsako sloven¬
sko društvo storilo svojo dolž¬
nost tako, kat je je rečeno, pa bi
izkazali že prvega pol leta nad
štirideset tisoč dolarjev premožen¬
ja. To bi bila zadostna vsota, da
se nakupi velik kos sveta, in da
se začenja že lahko z gradbami.
Naravno — misel Slovenskega Za¬
vetišča mora pred vsem prodreti
v širše kroge. Enkrat je že živah¬
no cvetela, to je bilo v času, ko je
časopisje poslalo na stotine nabi
ralnih pol med narod. Slednji je
kaj nabral in poslal z dopisom.
Tako smo teden za tednom čitali
o Slovenskem Zavetišču.

IZ TAJNIŠKEGA URADA S. Z.

Prispevki in darila za mesec ju-

ni:

Društvo S. Sirota (Bled 17. S. N.
P. J.) Lorain, O.. $50.00. Nabra¬
no na razvitju zastave društva
Slavjja, 1. S. N. P. J., Chicago, 111.
nabiratelj I. Blish.. 10.00. Dr.

-Slov. Narod 153 Struthers, O_

$3.90 J. Gabrovšek, Neivark, O.

naravno. Kar, je cioDro za <
krat, ni dobro za vedno. Če bi k
poskušal pošiljati nabiralne p<
mesec za mesecem med svet,
prihajalo vedno manj darov, c
kler bi vse popolnoma ne zasj
lo. Treba je bilo toraj sistemat
nega dela na drgem polju, tre
je bilo vstanoviti in inkorporir;
organizacije. Treba je bilo po 1
dati, kaj nameravamo in kako c

sežemo naše cilje. In to zočetno
pot je začrtala prva konvencija
Slovenskega Zavetišča dne 28. no¬
vembra lanskega leta. Nekaj pre¬
mišljenih rojakov je takoj razu¬
melo lepo misel, pristopilo je ne¬
kaj društev in več posameznikov.
A mnogo, mnogo jih še pogreša¬
mo. Ne tisti, kateri zdihuje nad re¬
vežem, ampak tisti, kteri mu po¬
maga, je resničen njegov dobrot¬
nik. Ne tisti, ki zdihuje v javno
sti, da je premalo zanimanja za
zavetišče, ampak tisti, ki nič ne
zdihuje, pa pošlje svoj dar ali pri¬
stop k Zavetišču, je resničen pri¬
jatelj in delavec za S. Z.

Da je Zavetišče potrebno, o tem
je odveč vsaka beseda. Dokler bo¬
mo morali imeti podporne organi¬
zacije — in to bode še dolgo —
bomo potrebovali tudi Zavetišče.
In dokler bodo ljudje na svetu,
bomo potrebovali bolnišnice. In
to veliko delo bode prevzelo Slo¬
vensko Zavetišče.

Naše podporne organizacije se
starajo. V nekaj letih bodo začeli
hoditi na vrsto prvi slučaji staro¬
sti -— oid age — ko bode treba
za delo nezmožne ljudi podpirati
iz smrtnine. Smrtnina gre v ne¬
kaj letih — kaj pa potem? Zopet
tiste za nas poniževalne prošnje
v javnosti: milodari za siromaka.
Ali naj organizacija desetletja
zvestega člana po izplačanju smrt
nine pusti na milost in nemilost
javnosti? Ali naj ga da v ja/vne
sirotnišnice ali v slučaju bolezni v
javne bolnišnice? Gotovo — pra¬
vijo tisti, kateri niso še nikdar sku
sili ne prvega ne druzega. Nikdar
— pravijo tisti, kteri so skusili
ali poskušajo zdaj.

Koliko naših ljudi gre v pre¬
zgodnji grob, ker so prepuščeni
na milost in nemilost kakih kra¬
jevnih Zdravnikov, kterim ni za
to, da spravijo bolnika na noge,
ampak da ga kolikor mogoče dol¬
go vlečejo in da kolikor mogoče
več zaslužijo. Nekaj slučajev iz
praktičnega življenja je navedel
nedavno dr. Grahek v Glas Naro¬
du. Veliko bi jih lahko navedli
drugi naši zdravniki, kteri pa mol
če iz neznanega vzroka. Pa kaj
hočemo. V vsakem poklicu najde¬
mo ljudi, kteri pravijo: zame je
tako dobro, po moji smrti pa če
raste še trava ali ne.

„ Kakor smo najvedli med društ¬
vi za ■ vzgled Slovensko Siroto v
Lorain, O., tako naj navedemo
med posamezniki neumornega de¬
lavca in agitatorja Slovenskega
Zavetišča — našega, gotovo vsem
rojakom osebno znanega Matijo
Pogorelca. Spomnil se je Zavetiš¬
ča o priliki svojega dvajsetletne -
ga bivanja v Ameriki s petdeseti¬
mi dolarji. Spomnil se ga je o pri¬
liki smrti njegovega prijatelja
Trampusha zopet z dvajsetimi do¬
larji. Spomnil s'e ga je pri nešte¬
tih manjših prilikah z manjšimi
darovi in zato — čast, komur čast.

Slovesko Zavetišče ima najna¬
ravnejšo in najplemenitejšo pod¬
lago : kri in jezik. Po vzgledu u-
smiljenega Samaritana bode pod¬
piralo in tešilo gorja tistim naše
krvi in jezika, kteri bodo potreb¬
ni. In potreba je jednaka pri vseh
ljudeh, kajne. Zato pa tudi upa¬
mo, da bode zginila tista mlač¬
nost, ktera sije napram Sloven¬
skemu Zavetišču, da bode izginilo
tisto nasprotstvo, ktero nam dela
nečast in neslogo in da bodemo
vsaj v jednem vprašanju jedini:
v vprašanju za oskrbo bolnih in
nesrečnih.

Ostanite zvesti vsi tisti, kteri
ste podpirali S. Z. do zdaj. Pridite
visi tisti, kteri sicer niste nasprot¬
niki, ampak dvomite, ali bode ali
ie bode. Pustite svoje dvome in
bodite prepričani, da Slovensko
Zavetišče bode. Pridite vsi tisti,
kteri nasprotujete iz tega ali dru¬
zega vzroka, pustite svoje presod-
ke in pokažite, da se še zavedate
svoje krvi in svojega jezika, da
čutite še dolžnost napram narodu,
iz katerega ste. Bodite velikoduš¬
ni, pokažite da je vaše obzorje
širše in mogočnejše, da so vaše ve¬
zi vaš kruh ne pa vaše suženstvo.

To poročilo se pošlje v blago¬
hoten ponatis vsem Slovenskim li¬
stom v Ameriki. Upamo, da bode
rodilo dober sad, in želimo, da bi
zanimanje za Slovensko Zavetišče
zaplamtelo s podvojeno silo. Želi¬
mo, da bi bilo Slovensko Zavetiš¬
če res iz vsega naroda in za ves
narod, in pozdravljamo iskreno
vse rojake.

Za glavni odbor Slovenskega
Zavetišča:

Frank Krže,

2616 S. Lavvndale Ave.

Chicago, 111.

jji Slovenski gostilničarji poz 0r |

Moja tvrdka, je prva in edina slovenska samost ■
ki importira žganje naravnost s Kranjskega. ° JDa ’

IMPORTIRAN KRANJSKI BRINJEVEC
1MP0RTRAN KRANJSKI SLIV0VEC

“ IMPORTIRAN KRANJSKI TROPINOVEC

HIGH LIVE BITTERS (Grenčec)
PRAVO ZDRAVILNO GRENKO Vino

A. HORWAT, j*QQN«CHICAfiOST^JOLIF T n,

First National Bank^


EVELETH, MINN.
Najstarejša narodna banka na Mesaba Range

KAPITAL IN PREOSTANEK

$ 122 . 000.00

Pošiljamo denar v Avstrijo po na|njž|ih cenah

Parobrodni listi za vse črte.

Plačamo obresti po 3 od sto.

3Gr=r—lat

EJE

30


»pV>

r  44 i e

O

$  Vera

•V« 118 ,

JosiP j

l0 čoif

ot

lo

/ let a -

j P° n l°

‘IKFVjhK t.

, «your.

_ earnin&
in ih© Bank
- . pome in
hgntfa ttomedff

NASA BANKA NAJ BO VAs>A BANKA.

Z veseljem in brezplačno dajemo rut potrebne nasvete ir
jasnila v raznih kupčijskib zadevah vsem onim, ki se obrnej'
nas v takih zadevah.

Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu
sameznih oseb, tvrdk ali družb.

PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTK

Miners State Bank

Duluth Brewing & Malting Ci-

Duluth, Minn.

Vari najboljšo in rojakom dobro znano f*
v steklenicah pod imenom „REX“ k^ ot
:: tudi pivo v sodčkih. : •

Math. Kostainshek

upravitelj za Mesaba Range. Virginia

Najboljša Slovensko-angleška slovnic®^ ( .

Prirejena za slovenski narod, s sodelovanj^ d
strokovnjakov, j e  založila Slovenic Publiahin« ■ «i,
Lortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu'

ir

in,

Up° se S

V laje

S.kr> vel .

' rfjvzes v

| pran ®° v s
Liliči Sorča>

Orožništvo J

gardistov. Zi

Z  v Novo

jjj različne vri

| Blaževi« Ja-
J ima prep
pijano, ker
lunja že veži
use je pojavil
Jat. v Novem
-partnerja” i
Meta igrala i
ista več “i
pr do kosti
jt prišlo v gos
■šahi odhajali.
Romar z Viša
tVišar piše o r
»na ti božji p
iišee to božjo
(ide na tisače
i praznik, dne
rise mora gad:
ta posvečenem
: sta in tujka j
*rili prenoči
'1) romarjev i
a ®ca se nabe
cerkve, kjer
tdi in ženski
"■'■ Pustimo to,
m se tudi
^ me d ljuds
•peannogp ]j
“P? jih prid'
Wa Po noči,

terkvj jjj
:a ,‘" s P°mini a
«oto\
i  postni i
'“^Pustno j (
ij n Pušča. d 0
S Mornar j«

-aa i a

c em a

■ ser c. ~ P r
if ‘« d

; f Ve č tal


|>et

. 'd
Vltl arj a

^Pov,

5rad a

i °dii

e dan

%

'Ne”

Na

12 haja
a t
v ed;

le n a  t

i/Ntt

2 h ii * J? 11

etez

Zel;
Je  n,

V Bj

N zrni

go

s* 4 ^ 1


HS>*

Hi


■i  'de

»o u .

L>i l0


S? N Z

z i

b°tQ k

»* i?

•o


8 N Co  °*

• B, n -u 1Vl
m hoj H

, ■ 5o

le

Nin - 'Ns

i


V, 61 !


SSS v vt

s  Cii L Kt

\"V“ 4

k

»■ °ttr

S?S»

Iz stare domovine.

KRANJSKO.

V Ljubljani : Frančiška
Mi* delavčeva hči

11 mese -

%

trorlisf

’ Bo gomrr Zajec, sin Mju

tesarskega _

Tauses, zena nnan-
revidenta, 35

."Trja'južne železnice, 10 me-
ie8 J Ana AVidmar. čevljarje-
"Til let. — Marija Podjed,
pomočnika. 38

Vera

računskega

Josip Cepm, kajzerjev sm,
t-" ... Franc Knific, mizar-

''it** 32  J«‘-  F ™»«

;1  / ';č delavec električne cest-
L 61 let. — Martin Gre-
! f tovarniški delavec, 64 let.
'vmeenc Bonča, čevljarjev sin.
- v  ceV  __ Anton Kocjan, po -
f Iv sin, 1 mesece. — Fran -
Dovžan, delavka, 63 let.^—
■ * Serjak, liči delavca tobačne
e  8 mesecev. — Anica Sca-
K a ,j posestnikova hči, 9 tednov.
ATmrla je 'dne 12. septembra do-
f lBe  gospa Vera Tavzes, sopro-
P ].” davčnega revidenta Fra-
^tavzes v Ljubljani, Vrhovče-

ulica.

poroka. Poročil se je
. v rafl  Boš V Krškem, z

. n v _ 1  r, T-Tr*OC?frT 1


°kQtea, e
-avrič.

^ za - mesto.

ir.

6.
n.

v dvorani Jocp H
iaše podporno fe.

Ib&tf

W

'SoM

mr*

e in

Iia svet e  »■

ro

0

gospod
jospi-

Alici Sorčan iz Hrastnika.
Orožništvo je zasačilo omizje
ludistov. Znano je da se k Ru-
’ *T U  v Novo mesto stekajo lju-
L različne vrste. Eden teh se pi-
. Blaževič Janez iz Štajerskega,
i ima prepovedan povratek v
Ljubljano, ker je bil zaradi hazar¬
da že večkrat zaprt. 8. sept.
m  se je pojavil, kakor prej že več-
jjat, v Novem mestu. Tu je dobil

‘partnerja” j n  ga poučil, kako

iodeta igrala in plen delila. Do¬
ga sta več “gimpeljnov” in jih
do kosti obrala. Orožništvo
je prišlo v gostilno, fco so že vsi
••suhi odhajali.

Romar z Višarij. Pobožen romar
i Višar piše o razmerah, ki vlada¬
jo na ti božji poti, sledeče: Kdor
obišče to božjo pot na dan, ko
pride na tisače romarjev, posebno
.1  praznik, dne 8. septembra, te -
mu se mora gabiti to, kar vidi na
posvečenem kraju. Dve gosti'1-
ai sta in n^kaj drugih poslopij, v
katerih prenoči lahko le malo šte-
romarjev in romaric. Ostala
množica se nabere v cerkvi in oko
cerkve, kjer se valjajo ljudje
iški in ženske, vse vprek celo
č. Pustimo to, kaj se vse lahko
ojli in se tudi godi. Ne slove za¬
to) med ljudstvom prišlo vic a,
igre mnogo ljudi na Višarje, še

* P a  jih pride doli. Smrad, ki
ulada po noči, ki se pojavi drugi
m v cerkvi in okolici, je nezno-
3  m spominja na vse preje, kot
'kadilo. Gotovo je, da se s tem
Ji nravnostni in tudi verski čut,

1  “‘'odpustno je, da se kaj take-
1  !’ r 'Pušča. Dolžnst onih je, ki
1J J° od romarje^ največ dobička

* preskrbe tem ljudem vsaj po-
^ Da !n C6n a prenočišča, posebno
", l ' er ve č takih, ki štedijo ce-
,e 0  nesejo teško prištedeni
pnstradani denar, večkrat do
“kga vinarja na Višarje in po¬
lpet stradajo.

^Povedan časnik. V Crkagu
.izhajajoči list “ Glas
j e  i e  na temelju § 26. tisk.
I^ na  Prepovedan v vseli v avstr.

. 'iiem zboru zastopanih kra -
S* deželah.

^ , s ® J e  na Spodnjem Ze -
■A of r !.ii’ r ' Bistrici posestnik

Nal v V? 1 " 0  Škrliček. Mož je
i» Vr „- \ ’ ešani par konj a ko se
°mov, je bil v St. Petru
in u ,. i® ukraden. Radi obu
■r Se  • » domačih žalostnih raz-
• c  >'rklj doma na podu obe¬
lil S. k0l ° z g° r ®lo. Te dni je
kol > »k svoj.e motor-
1  Petrn'' 6 ^ Zafret ovo gostilno v
bfc, ^ 11 a  Krasu. Eden izmed
tl u|j„ S ^. se  ®ndu igrali, je za-
' r orj ll  j? lc °, ^ jo vrgel proti
"cin ^ 0 0  je nekoliko puščalo
'■ ben e i nes _rečnem slučaju
[k  celo 1 1 ' ne ^ v ne k a i minu-

kS £°?" el °-

& fcoi

gf$M WJ

ae ken


h se plaše. V Kra -

es S ° dmeli vojaki

. ®den vaje, na katerih
°zrti. p r j tem s ^ a se

" Koii' mU T °j a ^ u v  Straži -
i za J a . ter  dirjala proti to-
‘zal e y e  ° Van i e  žime in sit,
"a kat e  ^ V Voz > obložen s sla-
speh Se S  sprednjima
"‘la Kmalu bi se bila

o damo ^ esre6a > kajti na

k sreči soredaj

60  otrok! - 12. sept.

ptoti večeru sta se vozila dva čast¬
nika po mestu. Sredi mesta se pa
konj splaši; dočim je en častnik
pravočasno skočil z voza,, je drugi
častnik pred cerkvijo padel ter
se poškodoval na nogi, konj pa je
dirjal proti koncu mesta ter se z
vso silo zaletel v mestno drvarni -
co.

Umrl jie dr. Franc AVolf, odvet¬
nik v Kočevju vsled mrtvouda.

Obešeno so našli v Idriji v sobo¬
to, dne 13. septembra dopoldne v
jedilni shrambi 70 letno Ivano
Ipavec. Bila je blaga ženai n skr¬
bna mati. Izvršila je žalostno de¬
janje gotovo v zmedenosti, ker je
bila že dalje časa duševno popol -
noma potrta. N. p. v m.

Mica Kovačeva. Franc Mateke-
kelj in Frane Kolenc iz Mirne
sta delala pri železnici v Stranski
vasi. Na stanovanju in hrani sta
bila pri posestniku Franc Mediču.
Ko sta pa dobila denar izplačan,
sta pobegnila, ne da bi poravnala
račun. “Ni jih več,” je v jutru de¬
jal Medic, “odnesla sta mi Kolenc
35 kron in Matekelj 34 kron. “Se¬
daj pa povprašuje, kje sta.

Skesan tat. 'Pred mesecem je bil
na Vodnikovem trgu ukraden roč¬
ni voziček Heleni Prevtnik. Vče¬
raj pa je bil voziček zopet na pro¬
storu nazaj, Ikamor ga je gotovo
pripeljal skesan tat.

Strela je udarila v lilev posest¬
nika Jsipa Koširja na Vrhu pri
Trati, ter vpepelila hlev, hišo, se-
n, poljsko orodje, dve telici in nad
10 ovac. Škoda se ceni nad 8000
kron, dočim znaša zavarovalnina
samo 2000 kron!

Nesreča. V predilnici v Tržiču
je stroj ujel roko Janeza Megliča
ter mu jo zlomil. Prepeljali so ga
v deželno bolnišnico.

. .Poboj. 45 letnega cestnega de¬
lavca Petra Šavsa iz Škofje Loke
je zaklal povodom nekega prepira
eden njegovih tovarišev v vrat
in ga smrtno nevarno ranil.

ŠTAJERSKO.

Iz Središča. (Nesreč^, na žele -
žilici. — Zastrupljanje.) Pred krat
kim se je zgodila pri železniški
čuvajnici v sosednjih Hraščavih
velika nesreča. Čuvaju je umiralo
dete in mati je bila poklicana v
sobo v trenutku, ko je vozil vlak
mimo. Večjega dečka je pustila_
zunaJj. Ta se je igral na železnič-
neimu tiru, strojevodja ga ni opa¬
zil vlak je malčka povozil. Nesreč¬
na rodbina je prišla v istem tre-
notku ob oba otroka. — V Vidovcu
sta sedela dva 'brata v gostilni.
Pride logar in da starejšemu stri¬
hnina za pokončevanje lisic. Mlaj¬
ši je skati jo s strihninom neopa¬
ženo odprl, prah pogledal in ga
pri tem nekaj raztrosil. Brata sta
potem jedla kruh in pobrala z
njim raztreseni strihnin z mize.
Obležala sta na mestu mrtva.

Drobne novice. Umrl je v Ra -
eah posestnik Štefan Sernko, 76
let star. —• Iz Ptuja. Iz tukajšnega
sodnjiškega zapora je pobegnil
neki Alojzi Belec. Obrnil se je pro
ti Mariboru. V Pobrežu se je zgla¬
sil pri posestniku Markežu in re¬
kel, 'da gre na železnicodelat. S po¬
močjo ponarejene denarne nakaz¬
nice, ki se je glasila na 200 kron
in jo je pri Markežu zastavil, je
dobi tudi 130 kron. Potem je ne¬
znano kam pobegnil.

Bela žena. V Reštanju pri Raj-
henburgu je umrla vrla mladen¬
ka Marija Ribič. — V Žerovnici
pri Svetinjah je umrl vnet naši-
nec Antn Ranter, star 49 let.

Gad je pičil pred kratkim v vi¬
nogradu posestnika Strnada v
Kolovniku pri Rajhenburgu. Mo -
ral je takoj v bolnišnico, kjer se
je zdravniku po daljšem trudu po¬
srečilo, mn rešiti življenje.

Obstreljen. Posestnikov sin Pe¬
sek pri Št Janžu na Dravskem po¬
lju je imel neki opravek v doma¬
čem gozdu. Kar naenkrat ga za -
dene na levo Stran zšetah

dene na desno stran kr oglja. Ne¬
ki lovec je z bližine sprožil po
neprevidnosti puško. Pesek je le
malo ranjen. Kroglja je sama pa¬
dla raz obleke.

Strela ubila devet govedi. V

bližini Judenburga na Goren¬
jem Štajerskem je dne 10. t. m.
strela ubila devet lepih govedi,
last posestnika Pichlerja v Aich-
dorfu pri Judenburgu. Živina se
je nahajala na paši ter je ob času
nevihte zbežala pod neko drevo, v
katero pa je vdarila strela in ob¬

enem ubila tudi živino. Posetnik
trpi veliko škodo, iker je bilo samo
štiri komade zavarovanih.

Strašen požar v Muravu. V me¬
stu Muravo na Zgornjem Štajer¬
skem, središče zgornje murske do¬
line, je v usnjarni Bondevorovi
povzročila eksplozija požar, ki se
je hitro razširil, ker je bil močan
jug. Goreti sta pričeli sosednji hi¬
ši Vasoldva, Mittereggerjeva in
Rodlerjeva, kjer je nastanjena po
šta. Domače in sosednje požarne
hrambe so z vso silo delale, a klub
temu so pričele še goreti hiše
Straikertin, Oli, Rosenkranz, me’ -
stna hiša, hranilnica in trgovini
AVissak in Humberger. Bali so se
da celo mesto pogori. Po štiriur-
nem delu se je posrečilo, da so po¬
žar lokalizirali. Iz Judenburga se
je z vlakom pripeljala ena stotni¬
ja 17. lovskega bataljona na po -
moč. Štiri hiše so popolnoma uni¬
čene, pet so jih deloma rešili. Ško¬
da je ogromna.

Ljubezniv mož. V Savcih pri
Sv. Tomažu blizu Ormoža živi po¬
sestnik Franc Cajmkar s svojo
ženo Marijo v vednem prepiru in
sovraštvu. Za vsako malenkost
dobi uboga žena od moža par gor¬
kih. Nek dan je prišel Cajnkar,
kakor po navadi, zelo pijan do -
raov, je vzel kos droga in je silo¬
vito pretepel ubogo ženo ter ji je
pretil celo, da jo ubije. Ubožiea je
komaj ubežala pred surovim mo¬
žem ter ga je javila orožništvu,
katero je suro vež še tisti večer
aretiralo. Cajnkarja so 9. sept.
izročili mariborski okrožni sodni¬
ji, 'ker se bo moral zagovarjati ra¬
di nevarne grožnje.

Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah
so našli blizu cerkve neznanega
obešenega moža Od sv. Tomaža pri
Ormožu poročajo, da se je igral
16 letni kmečki fant Franc Bel -
šak v Savcih z očetovo nabito pu¬
ško in pri tem po neprevidnosti
ustrelil domačega hlapca.

Sneg. 10. septmbra je zapadel
vse višje gore po Srednjem in
Zgornjem Štajlerskem. Vreme se
je po zadnjem deževju dokaj ohla¬
dilo.

Nesreča na Fali ob Dravi. V Fa

li ob Dravi nad Mariborom stavi¬
jo veliko elektrarno. Zaposlenih
je tam 430, večinoma sezijskih
delavcev. V petek, 12. septembra
proti poldnevu se je naenkrat se¬
sul na desni strani krog 8 metrov
visok leseni oder. Na njem je bilo
osem delavcev ki so vsi padli v
globino, ki pa je bila k sreči na¬
polnjena z vodo., tako da nesreča
ni bila tako velika, kot bi bila, če
bi v globini ne bilo vode. Srečen
slučaj je hotel, da je tisti čas rav¬
no odpovedala pumpa. Pet delav¬
cev, večinoma Nemci, so ojipeljali
težko ranjene v mariborsko bolni¬
šnico, drugi trije pa so v domači
oskrbi. Nekateri imajo polomlje¬
ne noge in roke. Vzrok da se je
oder sesul, še sedaj ni znan.

Haloze. Vinogradi kažejo vse
povsod, kjer ni bilo toče, prav le¬
po. Trgatev bo kvalitativno in
kvantitativno mnogo boljša bot
lanska. Sedanje vreme izredno
ugodno vpliva na vinograde.

Poboj med zakoncema. Iz Stu¬
dencev pri Mariboru poročajo:
Med zakoncema Antonom in Ol¬
go Berleg je vladalo že delj časa
napeto razmerje. Mož je bil vedno
ljubosumen, žena pa skrajno uda-
na alkoholu. Dne 13. septembra
se je prepir zopet znova začel.
Mož je zagnal v jezi proti ženi
nek stolček, a je ni zadel, žena
pa je postala kar divja, zagnala
•se je v moža ter ga je odzadaj z
nožem zabodla, v hrbet tako, da
so bila tudi pljuča ranjena. Mož
je naenkrat ležal v mlaki krvi.
Prestrašena žena je letela na oro¬
žniško postajo naznanjat svoj čin.
Orožnik je ranjenca obvezal za
prvo silo in poskrbel, da so 'ga
odpeljali v bolnišnico. Možjebil
uslužben pri južni železnici. Čeden
par ima dvoje otrok.

PRIMORSKO.

Aretacija. 12. septembra so pri¬
peljali v goriške zapore inženirja
AValterja Ficsherja, katerega so
aretirali v Červinjanu, ker je na
sumu, da je poneveril pri neki
tvrdki v Tržiču večjo vsoto de -
nar ja..— Iz Trsta pa so pripeljali
nekega Emila Gorkiča, katerega
so aretirali na ovadbo preiskoval¬
nega sodnika v Aleksandriji tudi
zaradi večjih poneverb.

Pred Rovinjsko poroto so stali
te dni zakonski par Logan in hči,
ki je povila pred nekaj meseci
zdravega nezakonskega dečka. Po
porodu so otroka vsmrtili in ga v
domači kleti pokopali. Pred so -

diščein se ni moglo dognati kdo je
izvršil ta zločin, starsi ali hci sa¬
mo. Porotniki so vprašanje deto¬
mora zanikali in pritrdili le vpra¬
šanju o zanemarjeni porodniški
pomoči, nakar je sodišče stariše
oprostilo, hčer pa obsodilo v tri¬
mesečno ječo. Ker se ji je pa vra¬
čunala kazen v čas preiskovalnega
zapora, so bili hči kakor tudi sta-
riši izpuščeni takoj na svobodo.

Samoumor. 11. septebmra rav -
no ko je prihajal v Pulj dopol¬
danski vlak, se je v bližini mor -
narične radijske postaje vlegel
na železniško progo nek mož, ka¬
kor je bilo videti, s samomorilnim
namenom. Strojevodja je videl,
ko je mož tekel na železnični tir
in se na istega vlegel, toda vlaka
ni mogel več v pravem času vstavi
ti. Ko seje vlak ustavil, se je na¬
šlo ob progi le še popolnoma raz¬
mesarjeno truplo. Kakor se je po¬
zneje dognalo, je samomorilec ne¬
ki Jožef Kizič iz Pazina. Truplo
so prepeljali v mrtvašnico. Vzrok
samoumora je neznan.

Nezvest uslužbenec. Lastniku
trgovinske tvrdke Lazzar Hecht v
Trstu je pobegnil iztirjevalec Ja¬
nez Miloch z znbskom 800 kron.
Miloch je pobiral pri dolžnikih de¬
nar, ki ga pa zadnjih par dni ni
oddajal. No in v soboto se ni več
pojavil pri gospodarju, ker je bil
ponoči pobegnil s svojo ljubico.
Policija išče pobegli parček.

Obešenega vojaka so našli na-
travnikih med Škocjanom in Krti
no pri Dobu. Služil je pri topni¬
čarjih in bil menda Čeh po rodu.
Pri sebi je imel okrog 3 krone de¬
narja iin nekaj drugih papirjev.
Pogrešai so ga menda že od pone¬
deljka, našli so ga šele v nedeljo,
dne 14. septembra. Truplo so pre¬
nesli v mrtvašnico v Škocijanu.
Vzrok samomora ni znan.

Nesreči. V tržiski predilnici je
stroj zlomil roko Janezu Megliču'
iz Tržiča. Prepeljati so ga morali
v ljubljansko bolnišnco. •— Pri
ternstki vojaški vaji se je v sobo¬
to zjutraj ponesrečil v Stražišču
pri Kranju nek rezervnik trenske
ga polka. Padel je z voza ter pri¬
šel pod kolesa. Zlomil si je roko
in nogo.

. .Udarila je strela v hlev posest¬
nika Pavla Koširja v Golem Vrhu
pri Trati ter povzročila nad 7000
kron čkode. Ogenj je v kratkem
času vpepelil hlev, hišo, vse pljsko
orodje in veliko sena ter krme.
Zgorelo je tudi 14 ovac in dve teli¬
ci. Zavarovalnina znaša samo 2000
kron.

Trgovec je izginil. Iz Opatije je
izginil trgovec Griin, ki je bil pri¬
šel iz Trenčina, da se malo razve¬
dri in poživi. Za Griinom ni nobe¬
nega sledu in zato je njegovo iz-
ginjenje tembolj zagonetno.

Tat v gostilni. V Trstu so zaprli
delavca Franca Radene, ker je
ukradel nekemu Antonu Zimolu
ki je v gostilni zaspal, denarnico,
v kateri je bilo čez 600 kron de -
tiar j a.

Pred Rovinjsko poroto je bila
52 letna vdova Katarina Branju -
:ka obsojena na osem let težke je¬
če, ker je letos spomladi zadala
svoji svakinji z velikim kuhinjs¬
kim nožem za vrat tako težke te -
lesno poškodbe , da je umrla. Ob¬
sojenka je živela s svojo svakinjo
že dolgo časa v hudem navskrižju
radi neke dedščine. Prodno se je
usodnga dne napotila k svoji sva¬
kinji, je veliki nož, s katerim ji je
zadala smrtne poškodbe, nabrusi¬
la. Porotniki so vprašanje, se je li
zgodil umor, zanikali, potrdili pa
da se je zgodil nboj.

Možje!

Poskusite “Rlght-Cut”
edino dobri tobak
za čikanje

5 centov škatijica.

KOROŠKO.

Najdena utopljenka. Dne 18.

julija letos je videl ob Dravskem
bregu pri Beljaku neki delavec
gosposko oblečeno žensko, ki je
skočila prek nasipa v vodo. Istega
dne je pa izginila žena železniške
ga oficijanta Karolina Beranek.
Seveda so takoj sumili, da je sa
momorilka Beranekova. Iskali so
jo dolgo časa, toda zaman. Šele
■pred nekaj dnevi so našli utop¬
ljenko pri Gralbštajnu. Tnuplo je
bilo že tako segnito, da ga ni bilo
več pozanati. Konštatirali so iden¬
titeto Beranekove po koscih oble¬
ke in po uhanih.

Aretacija. V Volšpergu so areti¬
rali 45 letnega trgovskega pomoč¬
nika in slikarskega pomočnika
Gabrijela Haringa, ker se je do -
gnalo, da je vlomil v stanovanje
nekega ključavničarskega mojstra
in ukradel več različnega. Povo¬
dom aretacije -se je obnašal Haring
zelo sirovo in nasilno.

Št. Jurij v Vinogradih, (Nagla
smrt) je pobrala pridno in skrbno

kmečko gospodinjo Katarino Ve¬
denik p. d. Petrinjo v Grumčicah,
šele v 31. letu njene starosti. Pri¬
šla je vtorek, 2. t. m., na travnik,
da bi pomagala družini pri delu,
ipa komaj je prišla, se je zgrudi¬
la na tla in bila mrtva v par mi¬
nutah.

Nesreča pri kolodvoru v št. Vi¬
du. Na železniškem prelazu pri
kolodvoru je zadel vlak 70 letno
gluho zasebnico Barbaro Fuger-
jevo. Žena ki jebila zelo gluha, je
zlezla pod tračnicami na progo in
je preslišala vlak. Stroj jo je vr¬
gel v velikem loku v bljižni jarek,
kjer je obležala na mestu mrtva.

. .Obesil se je v gostilni “Pri zla¬
tem studencu” neki tujec, po ve-
roizpovedanju Žid.

Ponesrečena otroka. Soproga
železniškega delavca Ivana Cvet-
nikova v Rožni dolini je polila lo¬
nec vrele vode, ki ji je padel po¬
nesreči iz rok, na 17 mesečno go¬
jenko Marijo Konrad. Otrok, ki
se je priplazil, ne da bi ona opazi¬
la k njenim nogam, je dobil take
poškodbe, da je drug dan umrl.

Posestnikva hčerka Ana Gu-
genbergerjeva je pustila samega
svojega polletnega brata, katere¬
ga bi morala varovati. Ko se je
vrnila k otroku, ga je našla mrt¬
vega. Otrok se je obrnil z obra -
zom v blazino in se zadušil.

žitaravas. (Otrok ponesrečil.)
V ponedeljek dne 25. avgusta je
padla v škaf vrele svinske pice tri
in pol leta stara deklica Marija
Tacol, vnukinja tukajšnjega go¬
stilničarja in župana Jožefa Pia -
ša, ter se pškodovala tako, da je
štiri dni potem vsled opeklin umr¬
la. Pomilo vaj e ubogega otroka bi
si drznili pripomniti, da naj bi se
gospod župan manj brigal 'za “ žle¬
be” krog tukajšnjega slovenskega
“Društvenega doma” in bolj za
varnost odredbe v svoji hiši. Pre¬
teklo zimo je paddl sam na ledu
pred svojo hišo in se močno po -
škodoval, pred nekaj tbdni so ko¬
maj udušili ogenj v njegvi sobi
in sedaj ta žrtev! Pometajmo le
pred svojim pragom napretj, po -
tem šele poglejmo drugam, gospod
župan!

Samomor Tirfka. V Celovcu se
je obesil v neki gostilni, kjer je
prenočeval 22 letni Sabitai Medi¬
na iz Carigrada. Izvršil je samo -
mor iz otožnosti.

Žena ustrelila moža. Predsoč -
njim je ustrelila v Celovcu na Ve¬
liko vški cesti žena kurjača Zicha
svojega moža. Ustrelila je nanj s
samokresom od zadaj in ga -zadela
v glavo. Srartnb ranjenega moža
so odpeljali v bolnišnico žena pa
je pobegnila in jo -dosedaj še ni¬
so našli. Sumijo, da je izvršila sa¬
momor. Doma so ostali 4 nepre -
skrbljeni otroci. Nesrešo je pov¬
zročila žena sama. Ko ji je nam¬
reč mož, ki je pet let mlajši od nje
in zelo zvest in dober oče, očital
da se premalo briga za otroke, pre
več pa za nekoga, za 'katerega bi
se ne smela, je postala žena siro -
va. To je vjezilo tudi moža in
vnel se je prepir, med katerim
je žena izvršila v svoji togoti zlo¬
čin. Zadeva je vzbudila pri sose¬
dih, ki so moža poznali, veliko
ogorčenje proti ženi. Osirotele
otroke podpirajo dobri sosedje.

Zastrupil se je v Celovcu 33 let¬
ni zidarski poiAoenik Frane Blaž¬
ke. Pil jelisol, prepeljali so ga v
'bolnišnico.

Naselbina z veliko prihodnosjo. Miljone ton že
lezne rude se bo tu skopalo. V srcu izvrstnega rudar- L
skega okraja. Izvrstne prilike za vsakojako podje -
tje. Poslužite se prilike sedaj, ko je še vse v povoju,
in kupite loto. Prodajamo lote na lahke odplačila.
Podrobnosti zveste pri

Iron Range Townsite Co.

TORREY BUILDING

JU DULUTH,

MINN.

JO

ume

uc

3 Eli

DE

itJ

VW WvWWVWVWW5i?

}'4

V

*'4

Vi?

¥

V

f'4

¥

i'4

¥

A

¥

¥

J'4

¥

¥

i’4

¥

«'4

¥

i'4

¥

*'4

¥

4»4

¥

f'4

¥

f'4

¥

f'4

¥

f'4

¥

f'4

v

f'4

V

f'4

v

f'4

¥

NE ZAMENJAJTE!

NE POZABITE!

DA JE

Mestna hranilnica ljubljanska

V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko)
največja in najvarnejša slovenska hranilnica.

Prometa koncem leta 1911 fij4.5 mibjo nov  kron.
Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron.
Rezervni zaklad hranilnice 1,300.000 krou.

obrestuj« po 4 1 |2 °jo brez odbitka.

Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬
stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬
njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬
jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna
vlada kranjska.

Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zauesljivi Ltauki.
Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le

na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v
kako drugo manjvarno “šparkaso”. Nam pa takoj pišite,
po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pi¬
šite razločno in natančno.

Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega
denarja.

¥

f'4

tšt

f'4

¥

f'4

Vi?

f»4

V«?

f'4

¥

f'4

Vi?

f>4

Vi«

f'4

V*«

f'4

Vi«

f'4

Vi«

f'4

¥

f'4

Vi«

f'4

Vi«

f'{.

Vi«

f'4

Vi«

f^s

Vi«

f'4

Vi«

at

Vi«

i’4

Vi«

i’4

Vi«

i’4

Vi«

i’4

V<S

f'4

Vi«

i’4

Vi«

i’4

Vi«

f'4 f»4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f't f'4 : ' <f'4 f*4 f'4 f'4 f'4 f'4 f*4 f'4 f'4 f'4 .'a  f'4 »*4

Vi«Vi«Vi«Vi«Vi«Vi«Vi«Vi«Vi«Vi?Vi«Vi«Vi«-»Vi«Vi«Vi«Vi?Vi«Vi«Vi«Vi«Vi«Vi«Vi«Vi«Vi«

Kdor hoče dela

naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško knjigo:

“VELIKI SL0VENSK04NGLEŠKI TOLMAfi”

da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — Knj.
ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-angl. razgovore za
vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angle¬
ških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhu
tega ima knjiga dozdaj največjifelov.-angl. in angl.-slov. slovar.

Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad 430 strani),
stane $2.00, in se dobi pri:

V. J. KUBELKA, 538 VV. 145th STREET, NEW YORK, N. Y.

edino in največje založništvo slovensko - angleških in raznih
slovenskih knjig..— pišite po cenik.

El


vN

SMODKE

NAJFINEJŠE KAKOVOSTI Z GRBOM SLOVENSKE DELAVSKE POD¬
PORNE ZVEZE, IZDELANE IZ NAJFINEJŠEGA TOBAKA, DVOJE VRST
PO 5 CENTOV IN 10 CENTOV.

Za obilna naročila se priporočani vsem slavnim društvom Slov. De¬
lavske Podporne Zve„e. Blago razpošiljam na vse kraje pofitnine pro¬
sto. — Cene zmerne. — SVOJI K SVOJIMI

MARIJA MENCINGER,

1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio.


“Narodni Vestnik”

National Herald.

Slovenit Sami-Weel<ly.

Ovvned and pudllslied by Ida

Sloventan Printlng & Publishing Company

a Corporation.

Joseph Koshak, Treasurer
Plače ol Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _

National Herald

Issued every Monday and Thursday; subscriptton yearly S2.D0 _

The best Adverttsing medlom among Slovenians In the Horthwest
Rates on appllcatlon

„Entered as second-class matter.May 11. 1911 at the post otflce

Doloth, Mino., on der the Act March 3, 1879.“ _

„narodni vestnik«

Izdaja

Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn.
znala vsak ponedeljek In čeSrtck zvečer na 8. straneh
Naročnina stanc:

Za Ameriko In Canado za celo leto . $2.00

za pol leta . . $1.00

Za Evr opo za celo leto . . _• ■ $3-00 _

Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo.

Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov:
“Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street,

Duluth, Mlnn.

KUPITE DOMAČIJO.

Zadnje čase prihaja več vprašanj glede
nakupa farm in lotov. Naš nasvet je, da naj
vstkdo stremi po lastni domačiji.

Mi vemo, da so življemske potrebščine
drage; mi vemo, da je delo jako nestanovi¬
tno, ak-o negotovo. Ljudje se selijo s kraja
v 'kfaij; ljudje gredo s trebuhom za kruhom
takorekoč.

Vendar vsak, kateri more, naj skuša vsta-
noviti svoj lastni dom, svojo lastno streho,
svoje lastno ognjišče. Kdor nič ne reskira,
nima ničesar. Vsaka stavbena lota v mestih,
vsako stavbeno zemljišče v okolicah, kjer se
razvija, industrija, 'je dobra prilika za inve¬
stirati denar. Kot sta gotova smrt in davek,
tako gotovo bo. vedno rastla cena zemljišča,
dokler bo rastlo število prebivalstva te zem¬
lje. V industriji se dela denar; a v splošnem
se napravi tudi mnogo denarja v zemljiščih.

Vsaka kupčija, vsako podjetje je stava.
In kdor jepri stavi, kdor je pri nakupu zem¬
ljišča moder in previden, isti ima na svoji
strani prednosti dobitka stave.

Posebno bi mi priporočali, da investirajo
ljudje prihranke v zemljišče, kjer mislijo vsta-
noviti lastni dom. In v prvi vrsti naj bi bila
to taka zemljišča, kjer bo človek delal tudi
življenje, im to so farme.

Industrija ine bo vendo tako cvetela, kot
cvete ravno sedaj. Sanje o suhih in debelih
kravah, katere je razložil egiptovski Jožef, se
bodo tudi v bodoče ponavljale. Treba se je
toraj sedaj v dobrih letih pripraviti na slabe
čase, ki bodo gotovo prišli prej ali slej. Mi
polagamo vsem Slovencem in Slovenkam na
srce, da naj štedijo sedaj, ko imajo kaj šte-
diti. Kadar industrija počiva takrat ne bo kaj
štediti. Pripravite se sedaj na slabe čase; in
to storite najboljše, če investirate prihranke
v stavbena zemljišča, kjer si mislite zgraditi
lastno stanovanje. Še modrejše investiranje
denarja pa je tam, kjer se doseže poleg stano¬
vanja še živež, in to so farme, farme v pra¬
vem pomenu besede. Kodr ima pa denar za
špekulacijo, naj se pa ozre tja, kjer cena zem¬
ljišč hitro raste.

To je vse, kolikor se tiče domačije iz finan-
cijelnega stališča. In financijelno vprašanje je
jako važno, za delavca, ki mora parkrat obrni¬
ti vsak cent predno ga izda.

Vendar domačija ima še z druge strani
svoje dobre znake.

Skrb za lastni dom napravi človeka vse
druzega. Kakor zahteva narava, da postane
ženska mati, tak zahteva narava od moža,
da skrbi, da si vstanovi svoj lastni dom. Mož
nima iste možatosti, če stanuje v hiši, katero
lasti kedo drugi, kot če stanuje v hiši, katera
je njegova last.

Človeštvo gre v boje, da brani svoje og¬
njišče. Vendar drveti v vrste klanja je težko,
če ima človek na vesti, da gre v smrt za dom,
katerega lasti kedo drugi, ali za kak “boar-
ding house.”

svoji lastni hiši — posebno, če je okoli
te hiše zemljišče, farma — je človek prost in
svoboden vse bolj, kot v najeti sobi ali v hra-
nilišču. V človeku, ki ima lastno domčaijo, se
zbudi duh stvarjenja; v njemu zbudi se duh
prijateljstva napram sosedu.

Prijazni dom, kjer se človek peča z raznimi
popravili, z raznimi pronovljenjami, kjer ne¬
guje človek cvetke in drugo rastlinstvo, kjer
se moti človek z rejo živalstva, in kjer živi
človek s svojimi dragimi pod lastno'streho,
cenjeni čitatelji in čitateljice, to je nepreseg-
ljivi blagor, katerega za-more doseči zemljan.
Skrb za dom in opravilo zadržuje človeštvo,
da ne pade popolnoma hudiču v kremplje.
Sedaj je jesen. Bliža se zima. Glejmo, da nas
ne bo zima našla nepripravljene, in, da bmo
sedaj v jeseni shranili toliko naših pridelkov;
da bomo preskrbljeni za zimo.

Djal sem, sedaj je jesen. Da, jesen živ'-
Ijenja večine nas je sedaj. Zato pa skrbimo,
-da bomo pripravili sedaj v jesenskem času
našega življenja dovolj pridelkov, da bomo
prihranili dovolj za zimski čas našega živ¬
ljenja, za -čas ko bodo naše telesne moči oma¬
gale, in ne bomo mogli delati več težkih del,
za čas, iko bo pobelil sneg življenja naše lase.

BLAGOR PROTEKCIJI.

Tarifno vprašanje se vleče pr-oti koncu.
Znižanje colnine-bo znižalo delavsko plačo. Ta¬
ko ne govori delavstvo, ampak, tvorničarji.
velekapital. Mi smo mnenja, da je-znižanje,
colinine -korak v evolucijo sveta, -katerega je
storil kapitalistični kongres v mnenju, ali
vsaj v navideznem mnenju, pomagati delav¬
stvu k cenejšem življenju. Če bo ta korak
kaj hasnil in koliko bo hasnil priprostemu
ljudstvu in delavstvu pokazala bo bodočnost.
Mi priznamo, -da je storjen ta korak v pra¬
vilno smer, dvomimo pa, da bo imelo delav¬
stvo od njega kako korist ali 'zgubo.

Obrambna colnina je bila vpeljana za
obrambo ameriškega delavstva, in namen te
colnine je, zagotoviti ameriškemu delavstvu
plačo in delavske udobnosti po s kapitalom
primeroma najboljši meri. Tako se namreč ve¬
dno pov-darja v kapitalističnih spisih in go¬
vorih.

Vendar dejstva ne kažejo, da je to resni¬
ca. Blago, ki se proizvaja v predilnicah in
tkalnicah na v-zhodu, je' s carino visoko zava¬
rovane. Delavstvo v predilnicah in tklanicah
moralo bi toraj biti deležno posebnih vd-obuo-
sti. Zadnje stavke predilcev in tkalcev po dr¬
žavi Massachusetts in po vzhodu sploh so pa
razkrile izvanredno slabo stainje te vrste de¬
lavstva, ko j ega industrija je izvanredno vi¬
soko zavarovana s colnino. Kapitalisti so im-
portirali z Grčije, Kalabrije, Sicilije, Turčije
iz Afrike in Azije ljudi, ki so navajeni su-
ženstva, in -katerih življenske zahteve so tako
nizke, da izhajajo z nižjoplačo kot drugi na¬
rodi. Te vrste delavstvo je držalo plače nav¬
zdol, da ni zamogel napraviti življenja člo¬
vek -z višjmi živi j enakimi zahtevami. Boljše
in zave-dnejše -delavstvo, je bil vsled tega iz
teh tovarn -spodrinjeno. Vsled tega je izgubil
kapital vsako opozicjo, in imel je proste ro¬
ke trgati potrpežljivemu in nezavednemu
-delavstvu plače, dokler še to delavstvo ni mo¬
glo več shajati, in vnela se je industrijska bit¬
ka, -kateri pravimo štrajk. Očetje zaslužili so.
z napornim delomin dolgim delavskim časom
premalo za preživljenje -družine. Na delo so
morale matere in otroci, da bi skupni za-slu -
žek cele družine zadostoval, da bi se duše ne
ločila iz telesa.

Baker je protežiran. Vendar rudarji na
bakrenjem okrožju na Michigan niso imeli
ničesar od te protekcije, in so morali delati,
krvavo delati po -dvanajst ur na dan 'za nizko
plačo. Rudar je zaslužil s krvavimi žulji $2
do 3. — na dan, če je delal, superi-ntendent
ima pa $400. — na dan, če dela ali ne, če se
vozi v avtomobilu, ali če leži v postelji. Obram¬
bna colnina je, kolikor se delavca tiče, pesek
v oči priprostemu ljudstvu.

Premog je zavarovan s colnino; ne pa ta¬
ko kakor premogarji. Vedne stavke tega de¬
lavstva, in sedanja stavka premogarjev v ju¬
žni Oolnradi ne svedoeijo, -da M se delil pre-
mogarjem zaslužek v pravičnem razmerju z
dobičkom kapitala.

Poročilo zadevajoče sebomlbažne in-du -
strije, katero je prišlo ravno na svetlo, razo¬
deva tudi krivice, ki se gode delavstvu v tej
obrti.

Življenska -doba delavk v bombažni indu¬
striji v starosti od 15 do 24 let je povprečno
dva in eno četrtkrat krajša kot življenska
doba druzega ženstva iste starosti. Življenska
doba delavk od 25 do 34 let je dva in pol
krat krajša v bombažnih tvrnicah, kot živ -
ljenska -doba druzega ženstva iste starosti.
Življenska doba delavke v bombažni industri¬
ji v -starosti od 35 -do 44 let je petkrat krajša
kot je življenje druzega ženstva iste starosti.
Vsaka druga delavka umre za jetiko ali za
tulberkolozo. M-n-og-o delavk umre, ker so radi
življenskih razmer primorane delati, če so no¬
seče, do blizu materinstva, in se vrniti na de¬
lo prahitro po porod,u.

Smrt je -me-d moškim delavstvom eno tret¬
jino -bolj prizanesljiv^ kot .med ženskami. Otro
ci med bombažnim delavstvom umirajo mno¬
go bolj pogosto kot je povprečno stanje smrti
otrok v Združenih državah.

Bombažna industrija je ena najbolj zava¬
rovanih industrij !

To žalostno poročilo -zvezne vlade pove
koliko vrednost 'je za delavca colnina. Na-da-
ljnega komentara ali razlaganja ni potreba.
Vsak kdor ni na duhu slep vidi vrednost za¬
varovalne tarife iza delavstvo, in za kapital.
Iz poročila ni videti, -da bi bil zaslužek ali
-dividende -delničarjev -tako nizke, da bi mora¬
le ženske in otroci delati 'za najsk-romnejše
življenje. Ti ne delajo nič; a stanujejo v pa¬
lačah, vozijo se v avtomobilih in živijo raz¬
košno življenje. *

Je li industrija zato, -da se plačujejo viso¬
ke -dividende, in postava in colnina zato, da
so te dividende zavarovane?

Ali je idustrija zato, da se preživlja člo¬
veštvo, in postava -zato, da zavaruje človeštvo
pred izkoriščanjem in tlačenjem?

V -očeh kapitala je industrija za dosego
visokih dividend; in postava za zavarovanje
teh dividend.

y očeh delavstva je ravno norabe. Indu¬
strija je zato, da človeštvo razpeča in pretvo¬
ri surovine v isto stanje, da -bodo človeštvu
najbolj koristne — industrija je -zato, da pre-
žhdja človeštvo. Postava je pa zato, da bra¬
ni človeštvo pred tirani in ujedami, ki žrejo
delavski kruh.

V zakonodajah in v kongresu sedijo da¬
nes zastopniki kapitala ; ni toraj čudno, da je
industrija zavarovana, in ne delavstvo. In ta¬
ko bo vedno, dokler ne bo -delavec oddal svoj
volilni glas delavskemu kandidatu.

SRBIJA IN RIMSKO-KATOLIŠKA
CERKEV.

“Narodni Listy” prinašajo o razmerju
med Srbijo in rimsko-katoliško cerkvijo sle -
deči članek.

» Že med prvo balkansko vojno je Avstro -
Ogrska spravila na dan novo -vprašanje, s ka¬
terim je hotela obemasrb-skima državama dati
mnogo posla in ju, če le mogoče, razdvojiti.
To vprašanje se je tikalo razmerja srbskih
držav in rimsko katoliške cerkve. Dr. Fried-
jung in Kania sta dolžila obe srbske državi,
da rimskih katoličanov ne trpita in vse za -
hodne časopisje, ki se na tamošnje razmere
ne spojna, jei bilo preplavljeno z vestmi, da
mora Avstro-Ogrska dobiti protektorat nad
■katoličani v Srbiji in Črni gori, da selahko
svobodno gibaj-o in ne trpe preganjanja zara¬
di vere. S tem namenom je bila aranžirana tu¬
di, na ozemlju, ki je je priborila Črna gora,
afera patra Palica,-ki pa se je slabo obnesla;
pater Palic j eizgubil življenje, proti Črni go¬
ri in njenim organom pa ni bilo dobiti doka¬
zov.

Je tega 11 let, odkar se je grof Goluchow-
ski, tedanji avstro-ogrski zunanji minister
-spomnil — takozvanega ‘ ‘ fonda sv. Hieroni -
ura” v Rimu ter ga hotel uporabiti za pro-
'pagando rimskega katoličanstva na Balkanu,
da bi na ta način pomagal Avstro-Ogrski do
vpliva. Umljivo je, da je Vatikan s tem nn-
črtom soglašal ter izdelal akt,, ki bi ga 'bil mo¬
ral podpisati tudi italijanski kralj. Italijan -
ski kralj -pa se jeupiral ta akt podpisati, vsled
česar je ta načrt padel v v-odo. Italijanska
vlada je takrat naznanila papežu, če porabi
ta fond za druge namene, kakor za kar je bil
določen, da konfiscira italijanska vlada pod¬
poro iz državne blagajne.

Vsled tega je papež preklical svojo oblju¬
bo Goluchowskemu in določil, da je fond, ki
je določen Hrvatom, dostopen vsem Jugoslo¬
vanom, ker morajo biti tudi oni, ki niso Hrva¬
ti, dobri katoličani. S tem je papeževa stolica
obšla stališče italijanske vlade, toda načrt
grofa Goluchovvskega, da bi bil omogočen
konkordat s Srbijo in s tem dan Avstro-Ogr-
ski protektorat nad katoličani na Srbskem,
se je popolnoma izjalovil.

Med tem je dobil katoliški knezoškof v Ba¬
ru v Črni gori od papeža naslov “Primas Srb¬
ske.” S tem korakom je -bil obnovljen rimski
primat v srbskih zemljah in primas nima sa¬
mo imenovati duhovnike, -mar več tudi škofe.
Poleg tega pa ima srbski primat tudi pravi¬
co odločanja glede slovanske božje službe, za¬
radi česar morajo Hrvati v vseh svojih deže¬
lah bojevati neprestano boj s papeževo Sto¬
lico in z Dunajem.

Grof Goluchowski je tedaj dolživel po -

raz.

Tedaj je vstanovil v Galiciji 'duhovnik Sto-
jal-owski -stranko kmečkih socijalist-ov, ki je
'bila trn poljskim žlahoičem in avstrijski vla¬
di. Stojalovvskemu je njegov škof prepovedal
služiti božjo službo, on pa je šel v Bar in bar¬
ski nadškof Milin-ovič ga je sprejel v svojo
škofijo, mu vrnil pravico služiti božjo službo
ter mn naročil, da naj se vrne v Galicijo kot
misijonar. Knezoškof Milin-ovič, goreč bojev¬
nik za slovansko božjo -Službo, je porabil to
priliko, da bi se dokumentiralo, da more bar¬
ski knezoškof in primas Srbije kadarkoli ho¬
če zapovedovati sebi podrejenim škofom, da
store t-o, kar smatra on, da vede “ad majorem
Dei gloriam.”

Z vsem tem je bilo razsojeno o ozemelj -
skem obsegu srbske rimsko-katoliške cerkve
in slovanskega cerkvenega -jezika.

Povejmo odkrito, za kaj se gre. Avstro -
Ogrska, 'načelen nasprotnik slovanskega jezi¬
ka v božji službi katoliške cerkve, se je pote¬
govala, da doseže protektorat nad katoličani
srbskih državah v poglavitnem iz tega na¬
giba, da bi na ta način v njih čisto nhrodno
-srbske zemlje tnja država vsilila tuje elemen¬
te. Knez Nikola skupaj s škof-o-m Stro-ssmaver-
jem in iknezošk-of om Milino vicem so pripomo¬
gli pravu slovanskega boguslužnega jezika, v
AvstrO-Ogr-ski tlačenemu, 'do pravice. Vod¬
stvo bojne rimske propagande v srbskih zem¬
ljah je bilo zlasti delokrog djakovskega ško-
faiStr-ssmayerja. On sam je bil dober poznava¬
lec slovanskega srca in balkanskih razmer in
dober 'hrvaški narodnjak, zato je tudi pra -
vilno spoznaval pomen slovanskega bogusluž¬
nega jezika v katoliški cerkvi. Strossmyaerju
so očitali na Dunaju, da za propagando ne
stori ničesar, toda on je pojasnil papežu Le¬
onu XIII., da z latinskim jezikom na Balkanu
sploh ni mogoče dalati, in LeonXIII., prepri¬
čan po Strossmayerju se je dogovoril s kne¬
zom Nikolajem glede vstanovitve primata v
Baru. Dunaj pa, nemiren vsled Stro-ssmayer -
jeve počasnosti, je stavil vse svoje upanje na
fanatičnega sarajevskega knezoškof a Stad¬
lerja. Oh naj bi delal in dela od tedaj kato¬
liško propagando tako, da bi Slovani, v tem
-slučaju Srbi tudi nekoliko občutili, da ne slu¬
ži samo načelom rimske cerkve, marveč tudi
načelom avstrijskega Nemštva. (Da ta histo¬
rična spojitev do sec&ij ni prenehala, se je ne¬
davno kon-statiralo na shodu avstrijskih ško¬
fov v Linču, kjer je bilo -to načelo zopet pro¬
glašeno, ne da bi se bili proti temu upirali pri¬
sotni slovanski škofi.) Iz barskega primata si
tedaj obe srbski državi, politično ojačeni po
zmagah v -obeh poslednjih vojnah, grade
obrambo proti avstro-ogrskemu protektora¬
tu, če bi se obnovili poskusi, 'ga doseči. Naspro¬
ti temu dokazujejo privilegiji, da ni barške-
mu primatu s strani papeža, da pristoja srb¬
skima državama pravica do zaščite nad kato- j
ličani s slovanskim bogoslužnim jezikom, in
naj stanujejo ti tudi v kateri koli kronovini
Avstro-Ogrske.

DR. RICHTER’S

Pain Expeller

Prežene bolečine revmatizma, po -
kostnice, mišični revmatizem, nevral-
gijo ali trganje po čeljustih. Olajša vse
bolečine in trdosti v členih in mišicah.
Izvrstno zdravilo, če -se kak člen izpah¬
ne, za hromost ter odrgnenja. Hitro
ozdravi prehlajenje, gripo, boleči vrat
in nahod. Zabrani vnetje pljuč m ti-
ščanje v prsih.

Ozdravi glavobol in zobobol.

4_5 kapljic v kozarcu vode je iz -

vrstno sredstvo za grgranje v slučaju
vnetja grla.

Če se užije (4 kaplje v kozarcu vo¬
de) je iavrstno zoper krč v želodcu in
neprebavljisti.

Pristni expeller pride v zavojčku,
kakor ga kaže slika. ' *

PAZITE NA NIČVREDNE
PONAREDBE.

25 in 50 centov steklenica v lekarnah.

kuhinja. - Vin. bt e ^b
Kabine m. razreda na paroha).
KAISER FRANZ JOSE;^

F. Ad. Richter & Co.

74-80 WASHINGTON STREET
NEW YORK.

AUSTRO-AMERlCANi

PAROBRODNA Dtej

niralfin* n »4 o . j ..

Direktna črta med New York nm

Avstro. Ogrsko m

Nizke cene

Električna razsvitljava P ° Strež ba

”• ‘ -* D ob r

113

TVT WASHIInT GT0M

Na ladjah se govore vsi . •

• jezila. a ' stu bki
Družbini parobrodi na

^ v tlaka.

KAISER FRANZ J 0Si;F  , '

MARTHA WASHINgtL"
LAURA, ALIČE '
ARGENTINA,

Novi parobrodi se grade

- -v giacie,

Za vsa nadaljna pojasnil
>rm na adavni st

.»a, iiduaijna poj;
obrni na glavni zastop.

PHELPS BROS, & CO., General hiM,

2 Washington St., N ew York '

.. ’ »orli,

ali na njih pooblaščene za«t„ ,
v Zedinjenih državah i D “gg.



crq


Frank Sakser

Glavni urad : 82 Cortlandt St.,
NEW YORK, N. Y.

Pošilja

DENARJE
v staro domovino

Podružnica: 6104 St. Clair Ave.,
CLEVELAND, O.

Prodaja

PAROBRODNE

LISTKE

potom c. kr. poštne
hranilnice na Dunaju; hitro

m ceno.

za vse prekmorske
parobrodne družbe po izvirnih
cenah.

Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro
tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.

> olaa

£

i < .  i

V® o-dc‘ J ‘
> k Vi Z1

K 0  tak^
«*"

io zabel

K ter . h, ^ w

.

K.r« <k

w fC  o r unie)

y omako.

%ap raV1  ''

•^jz surovega-

s parcel

"Jenke ah P«
Li v omaki
dem ne pi-
jmo karfijol^

i jo j


(j* 01

j« s parma
jmako ter p-
a we

aji

larfijola

jfijolo
lihih
nnodel,

sesaj r -
rrrhu tega
sliko časa

i«

lila in

v vročo 4
strani malo
s svi
v slani v
cvetov v
Jel, na to <
prekajene
precej v

postavi

kis
zope
da '1
po
n

303. Brol

Brokoli je krfijc
iia, ti se pripr
karfijola. Tudi
kakor nad
izberi lepo ze
zreži jih n
^akaj, cvet -p;
-Potem splakni
|i? a . -deni ga
ter priim,
yano cvetje ii

p taieka, soli j n

‘Pndeneš tudi 1

r

□ <3 □ El □

SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA

ff

405 W. Michigan St., DULUTH, MINN.


99

Izdaja največji slovenski dvotednik

NARODNI VESTNIK”

irj

301  Šparg

rejeni. o SJ1  v.

.. ^»nazi

f m ° d  »lavi,

1 7 U k oži eo .

f^ptčč,

ei

E 4 - K«

'OV' Ionea - r

Naročnina za Ameriko:

Za celo leto . . . .
za pol leta.

..

. 1.00

Za Evropo in Canado:

Za celo leto.

za pol leta ....

$3.0o

1.50

J

«bol

J slabo

“ a ta  način.

odre;

v-  5  >

S° 'kjh

Peri

i." 11  o a  s 111 01

S i ni v »

■ na Pravi

0r  ,1

%CSa
V es

§a v;,

oevrj

11 3i
POSip;,

L s ir.

Olj).

ob


K


fc,|’p°l ^.Pp- v

i


t \  7°v ega

Pni °thal

1,- > a a k 0


ksK

KS??«



o. n

£a naše gospodinje.

ali cvetno zelje.

3C *' . odreži karfijoli stor-
Za teU e - j a t , a  ostane še za 2
* 18  potem jo razcepi na par
J* Skor so -šopki veliki m
|,!oV. s  špieastim nožem,

^-irlkuhaj v slani vodi, da
odcedi jo, samo par
n ,n  , ousti zraven; deni jo v
(j 1 <°® e . tako, kakor da bi bi-

f' rk ° t v' io zabeli prav dobro s
K‘ maslom, v katerem zaru-
^-frnhovih drobtin. - Ali pa
^  Lrfijolo s parmazanskim
f esl  : 0  zabeli s surovim ma-

r Daj jo k mesu ali peSellki '

Jd Skuhaj karfijolo ka-

V  ° ter j« odcedL Potem vllj
F ^kozarec dobre juhe, pride-
3 rumenjake, soka pol
» teUlU pa r žlic vina in malo so-
ffiko motaj (šprudlaj) na
5  -azBiotičem; ko se zagosti,
^karfijolo v plitko skledo in jo

IT?; z  omako.

H. Napravi bledorumeno pre-
P: \ t  surovega masla in moke,
t  s kozarcem soka od teleč¬
je ali pečene kuretne in
KL; v omaki 2 rumenjaka.
J, to i prav do mehteg«

E, karfijolo v plitko skledo

Ejgi jo S parmazanskim sirom,
"z omako ter postavi skledo za
nr e v vročo pečico, da se na
: i strani malo opeče,
jzrfijola s svinjino. Skuhaj
jjolo v slani vodi, zloži vrsto
faiih cvetov v namazano kozo
nI m odel, na to deni vrsto sese-
prekajene svinjine, kateri
iaj precej kisle smetane, na¬
to tega zopet karfijole i. t.
ko časa, da bo model poln.
nakapaj po vrhu surovega
in postavi model v pečico

3. Brokoli. .

»koli je krfijoli prav slična
ki se pripravlja tako ka-
'ijola. Tudi jo lahko sku-
kakor nadzemljico, nam-
odberi lepo zelene liste od
li. zreži jih na rezance ter
skuhaj, cvet pa kuhaj pose-
Potem splakni zelenje, sese-
ea, deni ga v svetlorjavo
ije ter primešaj še na ko-
ffezano cvetje in nekoliko ju-
iti mleka, soli in popra. Napo-
'ideneš tudi lahko par žlic
’* metane.

wi bolj slabo karfijolo pri -
ta način.

304. šparglji.

Jjkljeni. Osnaži šparglje, t. j.
pi jim od glavice proti debe-
■<mcu kožico; zveži jih ra-
tjopi®®, odreži jih nekoliko
^jem debelem koncu, da
®ako dolgi, ter jih skuhaj v
K so mehki, jih vzemi
Ir 012  lonca, razveži jih za-
r nrovim  maslom, v katerem
drobtine.

!  t Operi in očisti šparglje,
to 3 palce dolge kosce
V® v sl ani vodi ter jih od-
. ote m napravi tako redko
la? i° r , Za  ' ka P a nko iz enega
^belega vkla > m oke, so-
r ra > Pomakaj šparglje v
\ \. er  'l dl  ocvri na surovem

i? g T adi v ^ s ° k ° na

C P 1  posipaj s parma -
K J j 0 * ;  °b robu krožnika
pain° ^ ana ’ razpelo vi je¬
jta t ? a rez * ne  narezano li-
pvij ar a a er ° deneš lahko kup-

š P ar ^J e  ' ka  -

Hka. . Č 1 ? P a vz e i mi dva ru-
Ne dm Z  ' 0e ke le moke, 2
k v  ® et ane, majhen koza-
eri s ° se  kuhali špar
•. ut j a  SUr ° Ve ga masla, soli
n r . azia otaj to z moti-
lonček k og-
tati a  ° mako tak o dolgo,
s  IbnL 2avre bi ne sme. Pri-
soka in obli j

PaobS aks P ar glje.

•3 t) J ®P ar glja s sledečo
sok pol li-
^ ^ kal ° P °1 kozar-

KjavJ T  m ° ta;i toliko

bjo,iiV da s v e raak a zgo-

V ^ju, T  ?P ar g 1 i e -

L v -lit r ' r  ^ rezi na  kosce
k > tank
Si* ’ katerih

c e, bolj sla-
mi,„ ne  moreš ce -
1  0;3ka haj jih v sla¬

ni vodi; potem pa razbeli surove¬
ga masla, zarumeni v njem malo
sladkorja in žlico moke ter deni v
to prežganje šparglje. Zalij jih z
vodo , v kateri >so se šparglji ku¬
hali ali pa z juho. — Ako imaš
rake, naloži ob robu krožnika, na
katerega si dela šparglje v pre¬
žganju, nekaj rakovih repkov.

305.Hmeljeve mladike.

Poreži hmelju mladike, potegni
— kakor špargljem — kožo z njih
skuhaj jih v slani vodi, odcedi ter
zabeli s surovim maslom in drobti-
nomi.

Hmeljeve mladike pripraviš
sploh lahko na vse one načine ka¬
kor šparglje.

306. Artičoke.

Zabeljene. Osnaži artičoke t. j.
odreži na spodnjem koncu vrsto
debelih 'listkov s storžkom vred,
poplakni jih v vodi ter jih kuhaj
v slanem kropu tako dolgo da se
listki radi ločijo od storžka. Po -
tem jih naloži pokonci na krožnik,
potresi jih z drobtinami ter zabeli
s surovim maslom.

Dušene. Osnaži artičoke kakor
prej, kuhaj jih, a ne do mehkega,
v slani vodi. Potem jih duši na su
rovom maslu; prideni tudi limo -
novega soka in olupkov, popra
ter goveje juhe. Polivaj jih več -
krat s tem sokom, da se ti pri vr¬
hu preveč ne posuše. Ko so dovolj
mehke, jih zloži na krožnik ter jih
tudi polij z njih sokom.

V omaki. Napravi prežganje iz
surovega masla in poldruge žlice
moke, zalij ga s kozarcem vina
in dvema zajemalkama juhe; pri¬
deni malo soli, kos sladkorja in
dva rumenjaka, raamotana s tremi
žlicami juhe. Omako motaj na žer¬
javici, da se zgosti, potem obli j z
njo artičoke.

Nadevane. Osnaži artičoke ka¬
kor poprej, kuhaj jih pol ure v
slani vodi; potem jim izkroži sr¬
čke ter napolni votlino s seseklja¬
no pečeno teletino, kateri prime¬
šaj kisle smetane in nekoliko soli.
Nadevane artičoke duši na suro¬
vem maslu približno še pol ure;
prilivaj včasih tudi malo juhe.

Ali pa sesekljaj rakovega mesa
in zelenega peteršilja; primešaj
mu surovega masla, 1 jajce in ne¬
koliko kruhovih drobtin ter na -
polni s tem nadevom artičoke. Tu¬
di ga deni mej vnanje velike liste.
Potem duši artičoke na surovem
surovem maslu in juhi.

Nadevane artičoke tudi lahko
povaljaš v jajcu in drobtinah ter
jili ocvreš na maslu ali olju.

Tolipelne pa olupi, zreži jih na
rezine; potem jih osoli, povaljaj
v jajcu in drobtinah ter jih ocvri.
Daj jih na mizo okrog kake pe¬
čenke.

tam pokaže. Zato je tudi vedno
dosti denarja. A za vzgojo svojega
otroka? — Žrtvuj, kolikor moreš
in raje štedi pri nepotrebnih stva¬
reh. ,Saj vendar vzgajaš svojo
hčerko za bodočnost, za življenje,
za samostojnost. — Ti ne vidiš na¬
pak svoje hčerke, zato jo daj dru¬
gim, ki ti jo bodo Vzgajali. Toda
pazi, komu izročiš svoj naj dražji
zaklad.

Gledati moraš predvsem na hi¬
gienične razmere. Deklice rastejo,
se razvijajo, sede mnogo v šoli:
tedaj potrebujejo zračno, svetlo
in prostorno stanovanje. Zrak in
solnce je najptrebnejše. Drugo je
dobra in zadostna hrana. Ne mi¬
slim na razkošno hrano; nei, le
sveža, dobro pripravljena in za¬
dostna naj bo.

Vzgojiteljica tvojega otroka
naj bos vestna, nesebična, požrto-
valna, objektivna. Njeno oko naj
pazi strogo, da ji ne uide ničesar.
In če otroka graja, opominja ali
svari, bodi hvaležna vzgojiteljici

— učiteljici za skrb in trud. Ne
pritožuj se in ne huduj se takoj

— posebno ne vpričo otrok. To po
kvari vse. Ne misli, da bode življe
nska pot tvojega otroka vedno z
rožicami posuta. Mnogo mnogo
trnja bo vmes. — Kako bo tvoj
otrok prenašal vse težave in brid¬
kosti, ne ga omehkužiš in ne vzga¬
jaš za življenje. Deklice s posebno
občutljive in razvajene. Vsaka
ostra beseda, vsak resni pogled
jo že razburja in ogrčena se pri
tožuje doma, kjer najde potuho.
Ne veruj vselej in vse otroku. Pre¬
pričaj se najprvo pri vzgojitelju
samemu. Otroci govore mnogo¬
krat neresnico, včasih vsled pre-
‘bujne fantazije kar nevedoma
včasih pa tudi namenoma.

Predvsem naj se otrok navaja k
odkritosrčnosti.

Če je otrk resnico ljuben, ga
lahko vzgajaš. — Lažnjiv, hinav¬
ski otrok te pa vara povsod. Od
kritosrčna, resnicoljubna, pošte -
na, vestna, taka mora deklica
predvsem biti. Vse drugo lahko iz¬
vajaš iz teh poglavitnih čednosti.
Skromnost, ubogljivost, delavnost
in štedljivost so posledice prvih.
Le kdor pozna življenje, kdor ima
stik s svetom, more vzgojiti za
življenje.

POPRAVEK.

V današnjem listu se je vrinila
v “Račun Slovenskega Zavetišča”
napaka. Pod prejemki bi se moralo
citati — Skupno $2128.28, mesto
Skupno $21.28.

MATERAM.

KAKO ODSTRANITI ŠČURKE
(COCKROACHES)

Ščurki so zelo nadležni, in vsa¬
ka gospodinja naj drži snago, da
se ne zarede, in če se zaredijo, naj
gleda, da jih prej ko mogoče spra¬
vi. Spravijo se na več načinov;
to le je eden način:

Nareži zvečer zelenih kumar, ali
pa tudi same olupke, ter .jih na¬
stavi tam, kjer je največ grilov.
Ponovi to 3 do 4 večere, in ščur¬
kov bo kmalu zmanjkalo.

Dobro je tudi potrositi boraks
po predalih omare. Jedila je v
tem slučaju spraviti drugam.

NAZNANILO IN PRIPOROČILO.

EBO CIGARETTES

10 5c

Najboljše cigarete vseh cigaret

Pristne-foofjate-

zadovoljive

Izvanredno kadenje, z izvrstnim
okusom

For iis exquisite fiavor.
The choice of ali men
who knov/ good whšskey.

FOR ŠALE BY

VSANK 7EBANTH
JOHN GOUZE.

EIY. MINNESOTA.


BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”.

Naročite si Narodni Vestnik,
ako želite dobro čtivo.

Rojak Frank Žnidar je potoval¬
ni zastopnik za Narodni Vestnik.
Nahaja se sedaj v državi Ohio, in
pozneje obiskal bo državo Penn-
sylvanijo. Rojak Žnidar je poobla¬
ščen pobirati naročnino, oglase in
naročila za tiskovine. Cenjene ro¬
jake in rojakinje uljudno prosi -
mo, da ga blagovolijo prijazno
sprejeti, in da mu gredo na roko.

Spoštovanjem

NARODNI VESTNIK.

IŠČEM SVOJO ŽENO ZORKO
LUKINA.

Nikoli se ni toliko pisalo o vzgo¬
ji, nikoli pa se tudi ni toliko toži¬
lo o mladini, kakar dandanes. Kje
tiči vzrok teh tožba? Kdo je kriv?
Matere same.

One same podcenjujejo vzgojo
svojih hčera. Dokler so majhne,
jih ljubkujejo, saj so tako srčka -
ne igračice. Poglejte le malčke ka¬
ko so oblečeni; kako se že zaveda¬
jo svojih lepih oblačil. Mati ne vi¬
di napalčice svojega ljubljenčka.
Vse, četudi napačica ali celo na -
paka — je tako ljubko, tako srč¬
kano.

Gorje pa onemu, ki bi se drznil
opozoriti mater na kako napako.
To bi bila velika zamera.

Deklica postaja večja, večje pa
postajajo tudi napake. Iz ljubke,
srčkane deklice je zrastla domiš¬
ljava deklina. Kar je otrok z jo -
■kom dobil, hoče sedaj deklica do¬
seči s svojo trmo. In mati ne mo -
re ali se ne upa odreči hčerini že¬
lji in zahtevi. Rekla mi je nekoč
mati, ki je imela zelo trmasto in
razvajeno hčerko: Ona hoče in

hoče! Jaz ji ne moram odreči.”
Uboga mati! Manjka ti energije,
nesebičnosti in tudi pedagogiške
izobrazbe. Mnoge matere so popu¬
stljive, ker so sebične, preveč mi¬
slijo na svojo lastno osebo in za¬
to nimajo 'časa in tudi ne smisla
za vzgojo svoje hčerke. Rade se pa
tudi postavljajo s svojo hčerko in
zato mora tudi ta imeti lepo ;  pri¬
stno moderno obleko. Vodi jo na
vsakovrstne veselice, da jo tudi

NAJDEJO TRUPLA

V PODSTREŠJU.

Central City, Colo., 30. sept. —
V podstrešju neke hiše v Black -
hawk so našli 3 segnita in posuše¬
na trupla novorojenčkov. Neka
družina je imela hišo v najemu
17 let. Meseca aprila jo je vzel v
majem majinar Jožef Walters. Ko
je popravljal streho, našel je v
cunjah tri suha trupla novorojen¬
cev.

VLADA ODPRE
300.000 AKROV ZEMLJE.

Washington, 1. oktobra. -—• Z
dnem 17. oktobra se 'bo odprlo
300,000 akrov liomestead zemljišč
v zapadnem delu države Nebras¬
ka, katera zemljišča so spadala
dosihmal pod gozdno rezervo.

Zemljišče je močno peščeno in
vredno le več za pašnike, zato da¬
jali se bodo homesteadi po 640
akrov. Registrirati je v North
Platte, Valentine, in Brocken Bow
Neb., do 28. oktobra.

RAJŠE V SMRT

KOT V EVROPO.

New York, 1. oktobra. — Štiri
možje, ki so dospeli s parnikom iz
Francije, imeli ibi biti poslani na¬
zaj v Evropo. Možje so rajše sko¬
čili iz parnika v reko Hudson,, v
upanju, da priplavajo k kraju,
kot da bi bili deportirani. Če so
možje vtonili ali so rešeni se ne

ve.


NASI ZASTOPNIKI.

rodom iz Banata. Ima dva zlata
zoba na desni strani. Velikost ma¬
lo nad 5 čevljev, stara 25 let. Imh
s seboj 3y 2  letnega sina Živkota,
ki <se kliče Eri; drugi fantek je
Štefan, star 8 mesecev. Ona ima
kostanjeve lase in plavkaste oči.

Všla je z Radom Ilibašičem.
Vzela je s seboj otroka-in odnesla
je $725. Ilibašič je star 23 let, vi¬
sok 5 čevljev' in 7 pacev. Ima male
črne brke.

Kdor mi naznani naslov, dam
mu $10.00.

Milan Poznanovich,

Box 386 Gilbert, Mirin.

Orcler Iiimiting* Time to File Claims,
and for Hearingf Tliereon.

State s  of Minnesota, County of St. Iiouis,
ss.

IN PROBATE COURT.

IN THE MATTER of the estate of
Michael Zigich, Decedent.

Eetters of administration having
been granted to Rade Orlich.

IT IS ORDERED, That the time
within which ali creditors of the above
named decedent may present claims
against his estate in this court, be, and
the same hereby is, limited to six
months from and after the date hereof;
and that Tuesday, the 7th day of
April, 1914, at ten o’clock A. M., in the
Probate Conrt Rooms at the Court
House at Duluth in said County, be,
and the same herej?y is, fixed and ap-
pointed as the time’ and plače for hear-
ing upon the examination, adjustment
and allowance of such claims as shall
be presented within the time aforesaid.

Let notice hereof be given by the
publication of this order in the Nar¬
odni Vestnik, as provided by law.

Dated, Duluth, Minn., October 2nd,
1913.

S. W. GILPIN,
Judge of Probate.

Naznanilo in priporočilo.

Rojakom iz  Chisholma in okoli¬
ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬
rene Kovachevo

GOSTILNO

Priporočani se Slovencem in
Hrvatom za mnogobrojen poset.

Pri meni se dobi vedno izvrstna
kapljica za žejo in fine smodke.
Svoji k svojim!

JOHN LAMUTH

SLOVENSKI GOSTILNIČAR.

i

; ... t

Za Biwabik, Minn.: Ja.iob Delak.

Za Ely, Minn.: Math. 1.. Kapsh.
LUDVIK FERUŠEK, za Ely.

Za Eveleth, Minn.: Maks Volžanšek. —
G. Kotze.

GILBERT, MINN.: JAKOB MUH VIC.
JOHN JERINA, New Duluth Minn.

Za Chisholm, Minn.: Anton Mahne.

Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk.

Za Virginio in okolico: Frank Horva-
tieh.

Za Auroro, Minn.: Louis Petelin.

Za Kauch, Minn.: Geo. Brozieh.

Za Crosby, Minn.; Tony Prosen.

Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar.
Za Eice, Minn.: Vouk & Oman.

Za New Duluth in Oliver: Frak
Zajc.

JOHN DRAGOVAN, za Sliodan, Minn.

Za Calumet in Laurium, Mich.: Frank
Plautz.

SOUTH RANGE, MICH.: IVAN COTIČ.

Za La SaUe, XII.:' Frank Krule.

Za Chicago in Joliet, 111.: Jos. Blisch.
Za So. Chicago, 111.: Anthony Motz.

Za De Pue, 111.: Joseph Omerza.

FRANK BRENCE, za VTaukegfan, South
Chicago in Kenosho, Wis.

Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinich.

Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml.

ANTON TRATNIK, za CUnton, Ind.

Za Fairchild in Willard, Wis., Frank

Klančar.

FITTSBURG, PA.: IGN. MAGISTBR.
IMFBRIAL, PA.: ALOJZ TOLLAR.
CANNONSBURG, FA., IN OKOLICO:
JOHN KERN.

Za Braddock, Pa., in okolico: John A.
Germ.

Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj.

Za Conemaugh, Pa., in okolico: John

Brezovec.

Za Arona, Pa.: Anton Klanchar.

Za Garrett, Pa.: Jos. Yame.

Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman.

Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich
Za Marianna, Pa.: Henry Lamuth.
JOHN MLAKAR, za Claridge, Fa.

Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬
rol Bauzon.

BARBERTON O.: ALOIS PALLAKT.

Za Barberton, O.: Frank Pcje.

Za Bridgeport, O : Frank Guna.

Za Leadville, Jacktown, Stringtown,
Bocktown in So. Chicago, Colo.: F.

W. žužek.

Za Leadville, Colo.: John Janežič.
DENVER, COLO.: FRANK ŠKRABEC.
Za Primero, Colo.: Mihael Krivec.

Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik.
Za Yale, Kans.: John Homec.

GIBABD, KANSAS: ANTON ZAJC.

Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik
Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar.
Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Taucliar.
Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnik.
Za Diamondville, Wyo.: John Globoeh-
nik.

Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po-
renta

JAK. ČUKI. J ATI, za Pittsburg, Kans.
JOHN PUCELJ, za Racine, Wis.

MIH. BREZNIK, za Prontenac, Kans.
ANT. ŽAG-AR, za Kansas City, Kans.

J. PERME, Stoverville, Ark.

Upravništvo

“NARODNEGA VESTNIKA"

RES DOBRA ZEMLJA.

Ker so bili naši rojaki ponovno ociga-
njeni in očifutarjenl ter zapeljani po ne¬
katerih zemljiških agentih v Chicagi,
na podlagi neresničnih, poročil, in ker
zaradi tega rojaki v svojo lastno škodo
nimajo zaupanja tudi v poštena podje¬
tja, izjavljamo mi na tem mestu, da po¬
vrnemo vsakemu rojaku, ki pride gledat
našo zemljo ter pronajde, da smo mu po¬
ročali neresnico, vse potne stroške in
vso zamudo časa.

Naša zemlja: črnikasta, mastna in ne¬
navadno rodovitna, brez peska in moč¬
virja. Dovolj zdrave In dobre vode. šte¬
vilni potočki teko čez našo zemljo. Pod¬
nebje zdrdvo in prijetno. Vodstvo občine
je v slovenskih rokah; slov. državna šo¬
la; pošta, prodajalni, postaja, cerkev
blizu. Delavnica za konserviranje ku¬
mar ter mlekarna blizu. Fridelki se
lahko in dobro prodajo. Mesto z okroglo
1000 prebivalci blizu, ^kratka: zemlja
na Willardu, kjer se je že naselilo do
100 rojakov, a kupilo skupno nad 150, je
najboljša, kar se je prodaja med Slo -
venci, zato jo kupujejo tudi taki rojaki,
ki so vsi ogledali že vse druge kraje,
kjer se prodaja rojakom zemlja. Cena:
$18.00 aker, ne več ne manj. Flačllrd
pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v
našem slovenskem opisu Willarda s sli¬
kami. Fišite še danes ponj na: ADRIA
COLONIZATION CO., 322 Reed St., Mil-
waukee, Wis. — Ig. Kušljan in L. Za -
krajšek, upravnika.

Dostavek: Sedaj je pravi čas za ogle -
danje, ker se lahko na lastne oči prepri¬
čate kaj in kako raste na naši zemlji. —

Vedite pa, da mi ne dajemo kupcem za¬
stonj krav, strojev in tudi ne lotov, ker
vse to stane denar, katerega mora pla
čati kupec iz svojega žepa zato, da ga
drugi lažje preši epe, torej v svojo škodo.
Mi prodajamo dobro zerpljo po nizki ce¬
ni, zemljo, na kateri more- farmer ugo¬
dno živeti ter lepo napredovati. That’s
ali! —


IS

EEE

■3G

OS

BS

THE

1

FIRST STATE BANK

PRVA DRŽAVNA BANKA £LY, MINN.

tem potom naznanja slavnemu občinstvu, da je
pričela poslovati v svojem lastnem poslopju m se
vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi
pošiljanje denarja na vse strani sveta ter čekovni
promet. Hranilne vloge obrestujemo po

3°|o od sto

od dneva vloge.

Naša banka je prva državna banka v mestu m
je pod strogim državnim nadzorstvom; poleg tega
imamo zvezo z občeznano Union Investment Co.
iz Minneapolis, Minn., pri kateri so interesirani
glavni bankirji iz Chicage in New Yorka, zatorej
so Vaše vloge pri nas

absolutno varne.

Denar v staro domovino pošiljamo vsak dan
m naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi naj¬
boljše zavarovalne družbe proti ognju, istotako iz¬
vršujemo vsa notarska dela.

Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačil-
nib dnevih.

Z nami posluje pretežna večina domačih tr¬
govcev, kateri so tudi delničarji.

THE FIRST STATE BANK

OF ELY, MINN.

MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH, blagajnik,

□

□

I

L  M. J. k

=1F

30

30

lagajnik.

3[==^1

SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI.

Rojaki na Ely, Minn.

Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI,
ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se na

JOHN DINSMORE LIVERY

TELEFON ŠT. 55

kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬
ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako
drugo delo.

Vprašajte za cene pri nas, kadar kaj
potrebujete!

JOHN DINSMORE, lastnik.

KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE
NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU-
TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.

H Svoji k svojim!

Bi Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim
Ifi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure-
jeno in bogato založeno

1 grocerijsko trgovino.

V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro-
daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo

Ifi

Ifi

Ifi

Ifi

Ifi

Ifi

Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬
jo tudi na dom, ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA 1

Za mnogobroSen poset In naklonjenost se uljudno priporočat

M A T H. V I D A S,

slovenska trgovina

ifi BIVVABIK, MINN. Telefon 63.

K^ilfiSfilfilfi^IfilfilfilfiliilfilfilfilfilfiifiifilfilfilfiHiMilfi

ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬
SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE
MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV !


IraSunate,'vi mladi slovenski ske¬
li j bi. Sramota! O mati, ki take te -
$ leta vzgojiš!

_ \\  Ravno ko ta dopis pišem, mi je

^ S naznanil elan društva sv. Petra

! št. 30. na Eve i letliu, da se je pri

, ! tem društuv nabralo okoli $40 za

Chisholm Mmn.

Dopisi.

I naše vrle brate na Calumetu, da
Prosim odmerite mi zopet ma-[j} m s t em  nekoliko pomorejo. Bo¬

lo prostora v vašem cenjenem li - r p e se  p ro ti krutemu kapitalistu,

st u . j po domače dihurju ki sesa trpino

Vreme imamo prav mrzlo. Dne R r i.

21. septembra začel je padati
sneg, kateri nas je prisilil, da smo
začeli stiskati okrog železne

■se

deklice, tako zvane peči, kjer smo
se »reli otrple ude. Umevno je

samo ob sebi da ni manjkalo tudi,
pristnega, kaliforniskega brendi-
dija. kateri je skoraj ‘bolje upli -
val na mrzle ude, kot zaljubljena
živo rudeea peč. Pri peči se^ je gre
la tudi neka krasno snežnobelo
oblečena devojka, katera je daja¬
la skoraj več toplote kakor želez-
rožica”. Svoje nedolžne oči

na

Društvo je enoglasno protesti¬
ralo proti glavnemu tajniku Slo¬
vensko Hrvatske Zveze, da je pe¬
čat vseh sramot, če je glavni taj -
nik za skeba. Jaz kot dopisnikar
toplo priporočam glavnemu odbo¬
ru, da odstavi od tajništva tega
garjevca. Znabit dobi “službo”
na Pay office C. & H. družbe da
bo uknjiževal sltebe, ne pa pošte¬
ne delavce.

Cenjeni urednik, upam da ne
vržete ta moj dopis v vaš koš in
upam da bode vsaki zavedni Slo

ZAPISNIK

4. konvecije slovensko katoliške -
ga društva sv. Barbare, dne 22.
septembra, 1913. v Pittsburg Pa.

je tako milo vpirala sedaj vitega j vens ]ji '} n  Hrvatslki delavec vaš
sedaj zopet v druzega, da bi člove ; naro činik in predplačnik,
ku prišlo kmalo slabo. Posebno me živele slovenske hrabre Špartan-
ni je skoraj srce zastalo, kadar je i na  Calumetu! Živel zaveden
uprla svoje nedolžne oči. Posebno | s i ovens ] t i j n  hrvatski narod! Mož
njen krasni snežno beli obrazek !  j e d(n  £ ene  bodite sreni, bodite po¬
je kaj blagodejno vplival na y sa " | gumni, ne vdajte se, ne odnehaj-

cega, bodi si mož s petimi križi na
grbi, ali pa mladoleten pob$. Se -
veda jaz se ne sinem prištevati
več med mladeniče, ker ko sem

te predno ne zmagate! Borite se
za vaš kruh in za kruh svojih
otrok!

Vi grdi Judeži, vi propalice, vi

svoja leta preštel na prste, sem ; z ,(j a ji ce? S J p a  zapomnite, kedaj
prišel do zaključka, da bom kma-. skebali zoper naše krvne bra¬
te. Dan plačila je prišel še za vsa-

lu dosegel 33 let. Kaj se hoče, ako
nisem imel v mladosti sreče, mo -
goče bo boljše, kadar bom malo
'bolj v letih, ker v tukaj sni okoli¬
ci se tudi nahaja par devic v sr¬
panu. Mogone mi bo sreča v bodo¬
če malo bolj naklonjena, kakor
mi je bila v mladosti.

Tukajšno mesto je zopet poseti
la Mrs. štorklja. Mudila se je pri
dobro znani in spoštovani rodbi¬
ni John Lamuth, slovenskemu go¬
stilničarju, ter jim pustila čvrste¬
ga in zdravega sina. Čestitam!
Mlademu slovenskemu Američa¬
nu pa srečo in zdravje I Da bi bil
v ponos in veselje svojim stari -
šem.

H koncu dopisa pozdravljam
vse 'čitatelje in eitateljice tega
lista, tebi dragi list N. V. pa mno-
g vspeha.

Franc Kovač.

cega Efijalta.

Pozdrav vsem zavednim delav¬
cem po vsi Ameriki, pozdrav
vsem zavednem ženstVu, tebi list
pa 10,000 naročnikov, da boš
dnevnik v kratkem basu.

Več bivših Calumetčanov.

Chisholm, Minn.

v vasem

Eveleth Minn.

Cenjeni Urednik N. V:

Prosim, da mi odstopite par
vrst za moj dopis.

S kako zanimivostjo čitaim list.
Vsaka izdaja, kakor se vidi, se bo
ri za probuja ubogega trpina, po¬
sebno v 'bakrenem okrožju Calu -
met in okolica.

Slovenci in brati Hrvati na Ca-
lumet in okolici, pogum! Borite
se proti krvoloku, kateri pije va¬
šo rudeeo kri. Ne dajte se, in ne
podajte se! VsaJki Slovenec in Hr¬
vat v Minnesoti je navdušen za
vašo zmago. Pomagali Vam bomo
kolikor je v naših močeh. Nebodite
garjevci! Poglejte Luko, ki j^ hi¬
tel križ v blato, in si pripel na pr-

Slavno uredništ vo:

Prosim mali prostorček
cenjenem listu.

Nič kaj veselega nimam za po -
ročati, pač pa žalostno novico, ki
se je pripetila dvem slovenskim
družinam dne 28. septembra, to
je zadnjo nedeljo.

Podal >se je naš rojak Louis
Kmett na lov na dolgoušce. Ko se
je zvečer vrnil domov, prisedši v
svoje stanovanje, postavil je pu¬
ško v kot, .brez da b bii vzel naboj
j iz puške. In koj na to se je pribli¬
žal njegov 91-etni sin in vzel je pu¬
ško v roke. Toda nesreča je hote¬
la, da se mu je puška sprožila, in
ves naboj je zadel njegovo 2 in pol
letino sestrico, Marijo, tako nesre¬
čno v glavo, da je bila na licu me¬
sta mrtva. Nesrečni stariši so sko¬
raj nevtolažljivi, ker, so imeli
hčerko edinko. Omenjeni nesrečni
rodbini izrekam tem potom moje
najglobje sožalje. Tebi pa mlada
nesrečna rojakinja, zakličem: Po¬
čivaj v miru in sladko spavaj na
tukajšnjem Chisholmskem miro -
dvoru !•

Druga nesreča se je pripetila v
Glen lokešen 7 le.tni sin, Fr. Lipo¬
vec, po domače Zaluščanov, je pa

si zvezdo za deputy sherifa. Ali j del p 0  nesreči v stranišče, kjer je

ga ni sram to počenjati? O, ubo¬
ga katoliška vera, ki imaš izdajal
ca, Judeža, skala za pastirja!
Sramota tudi, da imate med sabo
par žensk, ki vodijo svoje šviga-
švaga može za roko, da grejo ske-
bat. To so Ana Mišica, Mary Koc¬
jan. in znameniti ass. capitan na
Heckli, Mary Puhek. Vas dobro
poznamo, ste že tičice'. Skebi, ali
vas vendar ni sram, ko se skrivate
za ženska krila?! Ali vas ni sram,
ko trgate boljši grižljaj kruha iz
ust svojim sobratpm-trpinom, sa¬
mim sebi in svojim otrokom. Sra¬
mota, Judeži, vi ste stari Abraha¬
mi, katere vas dobro poznamo. Vi
Ste že leta na 'Calumetu, in vam ni
nobena sila, in vas ne priganja
revščina. Zakaj vendar vi hodite
skebat?!

siromak vtonil. Dobili so ga ven,
po 3. urnem iskanju, mrtvega. Po
kopali so ga v pondeljek, 29. sep¬
tembra, na tukajšnjem pokopali¬
šču. Nesrečni rodbini moje soža-
Ije.

Bela , žena obiskala je tudi rodbi¬
no tukajšnjega slovenskega go
stilniearja , Fr. Medveda. Neiz -
prosna smrt ugrabila jim je 21et-
no hčerko Anico po kratki in muc
ni bolezni. Omenjeni rodbini iz¬
rekam moje najiskreneje sožalje.

Tukaj šni lovci kaj pridno ho -
dijo na lov nad dolgoušce. Tudi
jaz sem se bil podal na lov v ne¬
deljo 28. sept. Pa sreča mi ni bila
mila. Ko sem zagledal uhača, za¬
čel sem ga bombardirati. Pokalo
je za njim kakor pred Skadroni

„ T  , . , , , ernogrski topovi. Pa dolgoušec

i  judvig Bahor, mlad mož, j j e vse eno  odnesel srečno celo ko-
tvoje zmožnosti pa si za skeba. žo . Sklenil sem za trdno da v bo-

* -W P*, žepe

Od kapitalistov ali trpinov? Pre¬
misli in presodi kako daleč si za¬
šel. Ja drugi skob je John M.
Špehar. Ta judež je šel pa na
South Range, da tam pomaga gar
jevcem. Ali se še spominjaš, ko si
imel salon, kedo je k tebi hodil,
delavec ali bogatin. Ti si pravi 1
Špeharjev dudi. In ti Gosenica, |
kaj lažeš, da si zaslužil $5 na dan.

nabojev; mogoče bo potlej zgubil
kak zajec svoje življenje v prid
mojemu želodcu.

Pozdrav vsem eitateljem in či
tatdjicam tega lista, tebi dragi
list N. V. pa mnogo uspeha.

Kovačev Franc.e

ZAHVALA.

Bratje gl. uradniki, in br. dele-
gatje, zbrali so se dne 22. septem¬
bra 1913. v dvorani “Kranjsko
Slovenskega douna” oh 8 uri zju¬
traj, ter od tam odkorakali v cer¬
kev Marije Vnebovzetje, k sv.
maši.

Po sv. maši vrnivši se nazaj v
dvorano nakar gl. podpredsednik
br. Jožef Peternel naznani, da je
gl. predsednik, br. Martin Gerč-
man nevarno zbolel, ter da mu je
nemogoče vdeležiti se gl. zborova¬
nja.

Na podlagi pravil člen 3., stran
6., točka 2. kot podpredsednik na-
domestuje gl. predsednika, ter na¬
znani zbranim gl. uradnitim in
delegatom, da odpira prvo sejo 4.
glavnega zborovanja dr. sv. Bar¬
bare.

V primernem govoru pozdravi
zbrano skupščino, nakar imenuje
za pregled pooblastil delegatov,
br. Anton Hočevarja, Fr. Petrovi¬
ča in Josipa Zalar.

Imenovani odbor pobere poobla¬
stila, nakar predsednik določi od¬
mor 20 min. da preiskovalni od¬
bor pregleda poblastila.

Po odmoru poroča preiskovalni
odbor, da je našel vse pooblastila
razum enega, in sicer od št.44, v
redu.

Del. št. 44, p.jasni konvenciji ka¬
ko, da je prišel do zastopstva,
vsled česar konvencija potrdi vse
navzoče delegate >ikot zastopnike
društev.

Br. gl. tajnik čita imena gl. u-
radnikov, in delegatov.

Vrši se volitev zapisnikarjev na¬
kar sta bila izvoljena brat Josip
Zalar in Ibrat Anton Demšar.

Zapisnikarjem se določi $15.00.
vsacemu kot plača.

Rediteljem dvorane se jedno
glasno izvoli del. Josip Pogačar
Sprejme se pradlog, da se zapis¬
nik kakor hitro je potrjen o'd kon¬
vencije, vroči v tiskarno, da se na¬
pravi par sto iztisov.

Del. Pavlovič predlaga, da se
zapisnik z a časa konvencije tiska
v unijski tiskarni.

Br. Podvasnik pojasni, da se
nahaja v mestu Pittsburg sloven¬
ska tiskarna, ki pa za sedaj še
ni unijska, ker je bila še le pred
nekaj časom organizovana.

Del. Križe povdarja, da je ne-,
mogoče zahtevati od tiskarne, ki
je bila še le pred kratkim orga¬
nizirana, da bi bila unijska, ker
pripomni, da tiskarji pripadajo
k uniji No. 5 vsled tega predla¬
ga, da se zapisnik da v tisk slo
venski tiskarni “Edinost.” Spre¬
jeto.

Pooblasti se br. Podvasnika in
br. Križe,da poizvesta v omenjeni
tiskarni za cene tiskanja zapisni -
lra.

Na vrsto pride določitev dnev¬
nega reda.

Sklenilo se je. da se zboruje od
8 do 12 dop. in od pol druge do pol¬
že st e pop.

Ob 11. uri prideta v dvorano
del. št. 6. br. John Widervol, in
vrhovni zdravnik Dr. J. M. Seliš¬
kar, ki se opravičita zaradi ne¬
ljube zamude.

Določi se da ima vsaki delegat
o eni in isti stvari pravico govori¬
ti samo dvakrat.

Del. Frank Teropčič se izvoli
začasnim podpredsednikom kon -
vecije.

Br. gl. predsednik imenuje v po¬
možni porotni odbor delegate:
Štefančič, Borštnar, in Oražen.

V finančni odbor se izvoli dele¬
gate.: Bavean, Šale, in Premk.

Določi se, da finančni in pomo -
žni porotni odbor zboruje poljub¬
no med ali izven poslovanja kon -
vencije in se jim plača za zamudo
časa.

Brata Križe in Podvasnik poro¬
čata cene tiskanju konvencijskega
zapisnika.

Določi se, da se zapisnik od seje
do seje, tiska v 200 iztisih.

Br. predsednik zaključi sejo ob

12 uri.

Joseph Peternel, glav. predsednik,
Anton Demšar, zapisnikar,

Joseph Zalar, zapisnikar.

Frank Boštnar, zapisnikar.

Tvoj povprečni zaslužek ni bil j Spodaj podpisani se zahvalju -
$80. mesečno. Grdi skejb. | jem vsim slovenskim gostilničar -

Vi vsi, ki ste Mi v Minnesoti, in jem za prijazen sprejem, ob času
ste zopet odšli na Calumet skebat,! mojega bivanja med njimi kakor
vas opišem prihodnič. Ko vas je J tudi drugim rojakom katere sem
eden izmed delavcev prašal zakaj j imel čast spoznati,
greste na Calumet, ko veste, da ' Torej še enkrat lepa hvala vsem
je štrajk, je ena “umna” glava skupaj in na zopetno veselo svi-
odgovorila: zdaj je čas, ako hoče|deuje.

človek dobiti bolši job. Tako vi j J Mohor Mladič.

DRUGA SEJA.

Brat predsednik odpre sejo ob
polu drugi uri pop.

Brat gl, tajnik čita imena gl. u-
radnikov, in delegatov. Navzoči
so vsi razum predsednika Marti¬
na Grčman, ki je vsled bolezni od
šoten, kar konvencija vzame naz-
nanje.

Zapisnikarja naznanjata, da za
pisnik dopoldanske seje še ni go¬
tov, ker ni bilo na rokah pisalne¬
ga stroja.

Br. predsednik čita pismo čla¬
na Karol Jerele od društva št. 31,
Calumet, Midi., ki se enoglasno
in z največjo kritizacijo zavrže in
najostreje obsoja njegovo delova¬
nje kot stavkkaz.

Preeitajo se došle častitke in
pisma.

Sledi poročilo gl. uradnkiov.

Br. Josip Peternel, kot gl. pod¬
predsednik naznanja, da nima no
‘benega poročila, ker je vse pred¬
sedniške posle do časa konvencije
opravljal oboleli 'gl- predsednik
Martin Grčman. Edino poročilo,
ki ga ima je to, da naznani kon¬
venciji, da je bolni predsednik iz¬
ročil vsa poroštva, ki jih je imel
na rokah, predsedniku nadzorni-
škega odbora.

Gl. tajnik čita finančno poroči¬
lo, ter poroča o triletnem poslova¬
nju, nadalje sledi poročilo gl. bla¬
gajnika, predsednika nadzornikov
prvega, drugega, in tretjega nad¬
zornika.

Predsednik porotnega odbora,
poroča o vseh pritožbah, ki jih je
prejel v rešitev, jednako poroča
tudi prvi in drugi porotnik.

Naposled poroča vrhovni zdrav
nik o svojem poslovanju.

Predlog stavljen in potrjen, da
se poročila gl. uradnikov sprej -
mejo in odobrijo. Sprejeto.

Sledijo poročila društvenih de¬
legatov po številkah:

Del. št. 1. Asesment ostane po
starem; boi, podpora $1.00. na
dan; plačljiva nad tri dni traja¬
joče bolezni; ženski oddelek osta¬
ne po starem; otročji oddelek naj
se spremeni v toliko da se članom
tega oddelka do osmega leta pla¬
ča $75.00., posmrtnine, od osmega
leta naprej $100.00 posmrtnine;
nasprotuje vsaki združtvi; za ka¬
ko drugo organizacijo; glasilo
Glas Naroda; prihodnja konvenci¬
ja v Forest City, Pa.

Del. št. 3. Združitev vseh pod -
pornih Zvez in Jednot. Bol. pod.
naj bi se plačevala po preteku pe¬
tih dni. Ako se član javi bolnega
pred četrto uro popoldan naj se
mu za isti dan računa podpora.
Za dan prijave zdravim naj se ne
izplača nikake podpore. Bolni¬
škim nadzorniki)in naj še poviša
plača če mogoče na 35c na uro.
Članicam naj se da ista pravice
kot moškim. Glasilo naj bode ka¬
ki unijski list. Društvo priporoča
za glasilo list Proletarec. Pravi -
la naj se tiskajo po sklepu kon -
vencijskega zapisnika, in naj bo¬
do jasneje kot sedanje.

Del. št. 4. Društveno glasilo nej
bode unijski list. V društvo uaj
se sprejme vsaki pošten Slovan,
naj odpade pri tej točki katoli -
ški. Pri členu 6. sedanjih pravil
naj se določi v točki 4, znesek
kazni. Vsaki novi pristopivši član
je opravičen do bolniške podpore
še le po treh mesecih po pristopu.
Bolniška podpora naj se izplača
z prvim dnem prijave. Pri smrtni
ni oziroma izstavi oporok naj
se da posameznim postajam po¬
duk kako se ‘lahko zapušča zava -
rovalnina v druge namene in ne
le sordnikom. Asesment noj se u-
redi za tri leta ter ga glavni od -
bor nima pravice povišati. Uredi
naj se posebni fond za plačevanje
asesmentov starim, potrebnim^ in
onemogliip članom, ter daje pod
poro vsem neozdravljivim in po¬
škodovanim članom. Napravi ne
tudi fond za vdove in sirote. Za
slučaj, da član odpotuje v stari
kraj, naj bi bil deležen posmrtni¬
ne ter naj bi bil na potnem listu

Del. št. 6. Bol. podpora in srart-
nina naj ostane po starem. Glasi¬
lo Glas Naroda. Vrhovni zdrav -
nik Dr. Seliškar. Ime organizaci¬
je naj ostane kakor je. Za zaveti¬
šče pobirati prispevke je dano
članom prostovoljno. V slučaju
ako se postaja razdraži ostane
vse premženje tistim članom 'ki še
ostanejo.

Del. št. 7. Pristopnina naj bi se
vredila oziroma plačevala od 16-
25 leta $3.00, od 25-30 $4.00, od
30-35 $5.00, od 35-40 $6.00, od 40
45 $7.00. Smrtnina naj bi se povi¬
šala na $1000.00, če se zglasi do¬
volj članov za zvišanje posmrtni¬
ne, smrtnina naj bode $250.00.
$500.00. in $1000.00., asesment za
prvi ddelek naj se zviša kakor
določi konvencija. Ženske naj
imajo jednake pravice kakor mo¬
ški, ter naj bodo opravičene do
'bol. pod., če so obolele 14 dni po-
porodu. Neozdravljivim naj se iz¬
plača odpravnina nakar prestane¬
jo biti člani. Umobolen, neozdrav¬

ljiv elan naj bode opravičen do
odpravnine izvzemši pogrebnih
stroškov; taka odpravnina naj se
plača članovi rodbini v slučaju po
trebe, v drugem slučaju se izpla¬
ča šele po njegovi smrt L Za po -
grebne stroške naj se določi $125.
00., za operacije notranjih bolez¬
ni naj se dovoli $75.00. Član, ki
napada svojega sobrata z mori‘1-/
nim orožjem na jse črta. Kedor
gre za časa stavke delat kot stav¬
kokaz sega črta. Glasilo naj bo -
de unijski liist, toraj Glas Naro -
da če postanke kot tak Glede zdru
žitve Jednot naj ostane pri sta¬
rem.

Del. št. 8. Glasilo unijski list.
Bol. podpora $1.00 leto dan. U-
vedba odpravnine in povišanje
asesmentov v ta namen.

Del. št. 9. Združitev vseh slo -
vanskih organizacij. Bolniška
podpora po starem, in naj se pla¬
ča za tri dni trajajoče bolezni.
Ženske naj bi imele iste pravice
kot moški. Glasilo naj postane je-
den izmed unijskih listov Narod¬
ni Vestnik.

Pozor! Pozor!

Z malim denarjem veliko zabave!

Najboljši In najnovejši

GRAMOFON samo

(

iuseiii

ir  š e

se-j*

Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lalit

»i al ° na P r av it ,

prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar

Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkrilj

druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga
poročamo Ako si naročite naš GRAMOFON, smo ' .■'-mi.

dete z njim jako zadovoljni. Pancam, da W

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

J. S. Barber ton, O. Licenco za
solun pri jeklarni se ne more do¬
biti. Škoda poskušati. Sploh je po
Minnesoti jako riskirana stvar za¬
četi salun. Človek je vedno izpo¬
stavljen, da mn ga zaprejo, ker
so postave jako, stroge. Ob ne -
deljah je, vse zaprto. Število sa-
lunov se mora polagoma znižati,
da bo jorišel v vsakem kraju le
eden na 500 prebivalcev.

NAROČNIKI.

ki se preselijo, se prosijo, da nam
zraven novega naslova naznanijo
tudi stari naslov, ker nam druga¬
če ni mogoče naslova popraviti.
Mi imamo tisoče naročnikov ter
je med njimi mnogo popolnoma
enakih imen, vsled česar nam je
nemogoče vedeti, kateri se je pre¬
selil. Ako se bodo cenjeni naroč -
niki tega natančno držali, potem
ne bo več pritožb, da ne dobiva
eden ali drugi svojega lista. Rav -
no tako nam naj tudi vsakdo, ki
ne dobiva lista na popolnoma pra¬
vi naslov, to naznani, da popravi¬
mo. Pogosto se pripeti, da pride-
novi pismonoša, ki dotienega na¬
ročnika ne pozna, vsled česar nam
list vrne, ker ni naslov dovolj ja¬
sen. Po daljšem času se še le na¬
ročnik oglasi, da lista ne dobiva.
Bodite toraj pri naslovih natan -
eni. Upravništvo.

Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in SOc u
po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snop 111 * 1 ' Rila

pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne ra 'i t ?.* ^ rth!
in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi dragimi izdelki
Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v shiča’
dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se mor nHS ‘
plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj ° ^

B enko rus  & r*

11250  INDIANA  AVE., CHICAGO, ILL.

! A. M. MURNIK

Eveleth, Minn

Največja zaloga

Grant Avenue

MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH
IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU
GIH DOMAŽIH POTREB&oIN.

I

*

I

i Posebno pozornost posvečamo Slovenkam!


"A 11 ! s cU

•V 9 *'

te be

i' .nr®"

PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE-
PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH.

Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket”

za

Baltimore and Ohio železnico

CHICAGO do NEW Y0RKA

Pišite : R. C. HA ASE,

Northwestern Passenger Agent, ST. PAUL, MINN

po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do
parnika.

sem ll0 ' dili

j,#  s  „ sem

" .niže» a ’ se . v

fes

^ biti o* esen t
jjadko, ® or JJ

bila- M° z ’ k

ela vrv.

Zopet je *f e
“Nigana, «e
I, pripetilo me
«ga moža, ki
Aro ia bo la 1
e,kaj hočeš nar<
‘Vedno hocei
j divjih mož.
‘In vendar si
,, Nigana, m
‘To je samo
uiio! Ljubezen
sp kot strah in
ijnam dobro sl
aa najdem izhod
:ipretnost pri k
i nikoli več loči
Mož je žalosti
“Nigana, ni n
i ne morem ost
domovino, v B,
nevarnosti. Čez
dem tudi jaz v I

ji set

v..


OLAJŠANO SODBENO
POSTOPANJE.

Z ozirom na dezerterje in naborne
ubežnike Belokranjce iz politič¬
nega okraja Črnomelj, po njiho¬
vem povratku v domovino.

C. in kr. avstrijsko-ogrski kon¬
zulat v St. Paul, Minn., prejel je
z višjega mesta naročilo, naznani¬
ti onim Belokranjcem iz politične¬
ga okraja Črnomelj, ki bivajo v
krajih , spadajočih v ta urad, da
je c. in kr. ministerstvo za dežel¬
no brambo na Dunaju v sporazu¬
mu s c. in kr. vojnim ministerst-
vom po nasvetu c. in kr. okrajnega
glaarstva v Črnomlju ukazalo po-
lajšano sodbeno postopanje onih
inovzemstvu bivajočih, in za uha-
javce (dezerterje) ali naborne
ubežnike proglašene Belokranjce,
kateri so bili — zaradi neprijet¬
nih imovinskih razmer na zaslu¬
žek, ali pa zato, ker jim domovina
ni unogla nuditi zaslužka in jih ni
mogla preživeti — prisiljeni poda¬
ti se v tuji svet.

Vsled tega so, v uradnem okra¬
ju tega c. in kr. konzulata biva¬
joči, in kot dezerterji in naborni
ubežniki proglašeni Belokranjci
iz političnega okraja Črnomelj,
kateri so voljni iz ljubezni do do¬
movine in nič manj iz zvestobe
do cesarja, v domovino se povrni¬
ti, oziroma voljni k svojim pol -
kom pristopiti —Vabljeni povrni¬
ti se v domovino, in tam potom
njihovega pristojnega oblastva
odpust preteče kazni zaradi hudo¬
delstva de^ertacije ali od tega
vojaškemu naboru Najvišjim Mi¬
lostnim potom izprositi..

Vendar se pa pripomni, da v
slučajih, v katerih se zakonu ne
more ogniti, da pa je bil vzrok iz¬
selitve zgolj revščina ali pomanj¬
kanje obrtnih srčdstev, se bode po
zakonu z največjo milostjo posto¬
palo.

Ces. in kr. avstro-ogrski konzulat
v St. Paul, Minn.

Prochnik, konzul

(S. 25, Oc. 2, 6.)

v v

SLOVENSKO ZAVETIŠČE
V AMERIKI

INKORPORIRANA V DRŽAVI ILLINOIS.

NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVENSKI
NAROD V AMERIKI.

URADNIKI:

Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St., New York
Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St., Calumet Mich
Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lawndate A v e"., Chicago, UL
Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, Ely, Minn.

NADZORNIKI:

Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ave., Chicag<’

Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, Frank P° d
boj, vsi v Chicago, Tli.

DIREKTORIJ

obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov in nadzoru
kov ter še sledečih rojakov:

John A. Germ, Braddock, Pa.

Ivan Pajk, Conemaugh, Pa.

John Gantar, Frontenac, Kansas.
Matija Pogorelc, Chicago, lil.
Louis J. Pirc, Cleveland, Ohio.
John Verderbar, Chicago, lil.

E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado.

A  3]*

Vsaka slovenska organizacija, ki šteje po 1  ' a
več društev, je opravičena do enega člana v direkto

.. . . Jo

-j jo viutsua, uo ciaua  v —

Vsak slovenski list v Ameriki je opravičen

ga mesta v direktoriju. ho

vičcu a

Vsa ostala samostojna društva so opravi
enega zastopnika v direktoriju.

zassiopnuta v direktoriju.

Rojaki! Agitirajte za Slovensko Zavetišče v
riki, ki naj bode spomenik skupnega narodnega <- e
potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo eden druge?


dela- ’

-- vai ciičtjK.1, poupirajmu cuon — -

s 'ibinio za one, ki si sami pomagati ne morejo. , _ u>
Vsi dopisi in denarne nošiliatve na.i se poši .l a - ,,,

. . Vsi  dopisi in denarne pošiljatve naj se posi J •

tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., Chicag 0 -
ki denarne pošiljatve oddaja blagajniku tedensko.

Presto

% ov e pustolovs

'Posied se

Rusijo
8e  je ozdr ’

av

se

N^° rU je  *

lli u , , °> m a
Vi 1 srei ^

še

as °pr 0ga
P^?aBta


ter

‘tolov

Se  je

J  Pustil

Da

^Prej,

Je

Je v eei

;«i
ga  Šte


%1 Je, e

M;


“a j


b n



so

se

C Ži V D ° c


Gl


a ' r il.

W v :

bU

: Je j "sa

iXr J v oj 6

1^0

1 > Ule


, ° t

\  u, 'h h  , el 0v

V % b n

k  dv,


(°b


> X

Hj.

N«

‘X \

:§■>

<•

Črna zena.

Zgodovinski roman. — Priredil Javoran.

<  Dalje.)

ivjffana,” 3° P^kinil ra °ž, “nisem mogel priti, Nenadoma
prišlo povelje za odhod. V oni noči, ko sva bila zadnjič
; «° f vg nisem nič vedel o tem.”

se  'i e  P onovno s P us ^^ a v  j°^ in P° dolgem času je zopet na-

Radko, kako dolgo sem živela brez tebe; Izvedela sem
-tal’®®* da so odšle najemniške čete proti Brežicam. Zato
ti sama hitela za vami. Ponoči sem se večkrat priplazila prav
<■>% a  tebe nisem mogla najti. V Brežicah sem bila priča bo-
str w'nenadoma so me zgrabili Turki in me odvedli seboj. Dve
X prestajala v turški sužnosti in brez tebe — Radko. Slednjič
Se * ndar srečno ušla in zopet sem hitela proti Kranjski meji,
' n; i,šla kje kak sled do tebe. Prišla sem v Krško, a ker je bilo
!  *' vojsknem času, se mi kot ženi ni zdelo več dosti varno.

>- go namreč ljudje divji in zato čast žene ne velja dosti

sem

u  si kupila moško vojaško opravo in si prstrigla lepe, dolge
pjr! Bila sem priča bitke s Turki, a sebe sem srečno rešila,
m sem bodila po mestu in okoli mesta; da bi ljudje ne spoznali
žena, sem se delala kakor da ne bi znala govoriti. Danes sem
^'azila, prvič po tako dolgem času, in sem se neizrečeno razve-

:e °^ £ _ 0 h, tako razveselila! Tedaj me je pa srečalo nekaj štajerskih

• mikov ravno na onem mestu, kjer se je vršila bitka. Ti so me
**?fli ju trdili, da sem izdala nekaj vojakov Turkom — zato da mo-
^biti obešena. Vendar jaz nisem nikogar izdala; dotične voja-

J* opazila šele, ko so jih imeli že Turki v svojih rokah.

moraš mi pomagati iz te stiske, zakaj nič slabega nisem

SE H DEU.

s “tiket” za

eleznit

m

r. paul,:

te že

kož, ki prihaja z velikimi ključi, trdi vedno, da me bo do¬
letela vrv.

2 0 pet je začela jadikovati. Mož jo je pa tolažil:

“Nigana, če je stvar res taka, potem mi vrjemi, da si te ne
pripetilo nič hudega. Imam zanesljivega in dobrega prijatelja,
, e a moža, ki je bil ravnokar tukaj. Ta ima pri gospodi veliko
j aV0  in bo lahko dosegel, da boš kmalu prosta. .. . Toda, povej
kaj koces narediti ?

■■Vedno hočem ostati pri tebi, Radko, ne smeš me zapustiti. Bo¬
se divjih mož.

-In vendar si hodila v teh nevarnih časih tako dolgo med mož¬
ni Nigana, močnejša si in drznejša kot možje.”

To je samo takrat, kadar nimam tebe, kadar te moram iskati,
Dadko! Ljubezen in hrepenenje delata čuldeže! Ljubezen je moč-
i kot strah in smrt. Poleg tega znam vse ciganske spretnosti in
mam dobro skriti: te spretnosti mi pomagajo povsod, da sre-
najdem izhod.... Kakor hitro pa imam tebe, je vsa moja moč
i spretnost pri kraju in seim le uboga, slaba žena. Od sedaj se ne
nikoli več ločila od tebe.”

Možje žalostno zmajal in nato rekel:

“Nigana, ni mogoče! Cesarju služim in ta služba je stroga, pri
ne morem ostati. Ne pomaga nič, ti moraš zopet nazaj v svo-
domovino, v Bjelino; tukaj boš v teh razburjenih časih vedno
! nevarnosti. Čez osem mesecev bo moja služba končana in potem
tidemtudi jaz v Bjelino in te več ne bom zapustil.”

“In če padeš v boju? Radko, potem te pa nič več ne vidim in
potem umrjem tudi jaz; — tvoja duša je moja duša!

“Bodi pametna, Nigana; ne bom padel. Sovražnika smo za en¬
krat zapodili in ne bo tako kmalu zopet prišel; ostanem še samo
pri straži tako dolgo, da bom dopolnil svojo službo.”

“In potem boš šel k svoji beli ženi z zlatimi lasmi saj
vem. O Radko, ti si nezvest! Samo zato si stopil v cesarsko službo,
da bi mogel zopet iti med* gore k beli ženi,“ je kričala ciganka zo¬
pet strastno.

“Nigana, skoro se ti blede; k Zalki vendar ne smem iti, saj mi
vera ne dopušča.”

“Tvoja vera ti tudi prepoveduje, zapustiti men in oditi v ce¬
sarsko službo, in vendar si to storil.”

“Nigana, ti nisi izpolnila svojih dolžnosti in zato me je duhov¬
nik v Bjelini odvezal tudi od mojih dolžnosti — dovolil mi je, da
smem stopiti v najemniško četo.”

“Potemtakem ti bo pa na Gorenjskem duhovnik tudi lahko do¬
volil, da boš smel iti k zlatolasi ženi ? ’ ’

“Tega mi pa ne more dovoliti noben duhovnik, celo naj višji
duhovnik v Rimu ne. ”

“Vam je vse dovoljeno, pri nas ubogih, zaničevanih ciganih
je pa vse kazni vredno!” je javkala ciganka vsa razburjena.

Vsled obilnih skrbi in naporov je 'kazalo vse njeno obnašanje ne¬
kaj bolestnega; nekaj časa je molčala, potem je pa zopet nadalje¬
vala :

“Vedno sem imela pred očmi lepo, zlatolaso ženo; vendar ti je
ne morem pustiti. Nikogar drugega ne sineš ljubiti kakor Nigano,
hčerko pustinje — Nigano samo ! Če mi prelomiš zvestobo, potem sem
■zmožna za najgrozovitejše dejanje — in če tudi bi zato morala umre¬
ti. .. . Saj poznaš ciganko, Radko; saj veš, kako bridko se zna ma¬
ščevati. Tako daleč sem prišla za teboj, samo da bi videla, ali si mi
še zvest.”

“Torej ne iz ljubezni, ampak iz ljubosumnosti si storila vse
to!” je pripomnil mož žalostno.

“Radko,” je kriknila ciganka, “ljubosumnost je največja in
najmočnejša ljubezen!”

“Tako velike skrbi sem imel zhradi tebe; »vedno sem mislil na
te; in ti mi ne izkazuješ niti iskrice zaupanja!”

“Ti si mislil name? Radko, ljubi Radko! Ti si bil v skrbeh zara¬
di mene?” se je naenkrat razveselila ciganka in začela govoriti
milo in nežno; “o Radko, saj ti zaupamn, vse ti vrjatfnem, kar mi
poveš; toda od sebe me ne smeš spoditi, vedno hočem biti pri tebi!”

Hotela ga 'je objeti, a zadržale so jo 'verige, s katerimi je imela
vklenjene roke. Zopet je začela jokati kakor otrok.

Mož set je zamislil in si z roko gladil brado. Čez nekaj časa je
rekel;

“Nigana, tvoj položaj je tak, da se jaz ne spoznam dodobra
v njem ; ; moram se posvetovati s svojim prijateljem, z onim starim
možem, ki je bil prej tukaj. Počakaj mirno tu. kmalu zopet pridem.”

Na njegvo znamenje je odprel čuvaj »vrata in France je zapu¬
stil Niganino temno celico.

Čez eno uro se je vrnil Bregar s Štefuljčkom v ječo. Oba sta
vstopila zamišljeno in motreče zrla v tla. Komaj sta prestopila prag
se jima je vrgla Nigana pred noge in začela ihteti:

“O Radko, kako dolgo te ni bilo! Že sem mislila, da ne prideš
nič več in da me prepustiš smrti.”

“Nigana!” ji je odgovoril mož očitajoče.

Pri teh besedah je možek nekoliko dvignil svetilko, katero je
držal v roki, in pogledal s svojimi iskrimi očmi ciganki v obraz.
Ta ni mogla prenesti njegovega ostrega pogleda, ampak vsa zme¬
dena je povesila oči in zrla »v tla.

(Dalje prihodnjič.)

ZNAK DOBRE OBLEKE

Clolhing Co

DVE VELIKI TRGOVINI

DULUTH SUPERIOR

Cena za vse enaka. — Obleka za
možke in fante; najboljše blag-o
po primernik in poštenih cenah.

:x x x

če  si Žalosten ali otožen

poseti naš

E!y Opera Mouse

kjer bodeš videi klasne, na.J
novejše premikajoče slike,
obsegajoče črtice iz celega
sveta. Slike so jako poučljive
in tudi zabavne — Menjava
mo jih vsak dan. — Za obi
len poset sp priporoča

VODSTVO

m

KOVALL & SON, ely, iinn.

GROCERIJSKA IN

MANUFAKTCJRNA TRGOVINA

Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo
v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬
vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske
obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo
za obilen poset pri nakupovanju.

V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY. MINN

Prepričajte se o Isilnitosti I

Poskusite enkrat sodček mojega naj¬
boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬
dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko
rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina
imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar-
rel. Postrežba točna in v popolno zado¬
voljnost.

Za obilna naročila se priporoča

Louis Lah,

trgovec z vinom

1033 62nd St.. N. E„ CLEVELAND. O.

KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘ NARODNI VESTNIK” IZVE
NAJNOVEJSE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO
ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE.

***

VVVVVVVifliVVcVAiVVVvVbfVVlAfVbAftAi 1 ?

•se,

V

V

m

f

se,

A*4

FIRST NATIONAL BANKS

Chisholm - - Minn.

Prestolon asledn ik Rudolf.

%ove pustolovščine, ljubavne spletkarije in njegova tajnostna smrt.

v v

JNOIS'

sloveč

biči

(Dalje.)

XXII. POGLAVJE.

PORAVNAVA.

vspoded se je Rudolf vrnil iz svojega potovanja. Prepotoval
jo, Rusijo, Egipt, Nemčijo in skoraj vse vzhodne države,
se je ozdravljen vseh pustolovščin. Na njem se je v resnici
da se je popolnoma spremenil.

-a dvoru je zavladalo veliko veselje. Cesar Fran Josip in ce-
a  sta pričakala svojega sina z nasmehom na ustih. Oče ga ob-
p prisrčno, mati pa ljubkuje svojega nekdanjega ljubljenca,
f S je bil srečen blažen.

‘bdenje Rudolfa s Štefanijo in z

fclfov

malo Jelisavo je bilo zelo
Janija še ni bila nikoli tako srečna, Odkar je postala

St- Ne J' 0*
Calu» et  ■

Cin«

jlinU'

20, *

e.,

■ ‘V

bic > 1

*o v

' T a soproga.

Ilt ' se  je nastalo naenkrat novo življenje.

Je delal mraljivo zopet svoje delo “  Avstro-Ogrska monar -
, X Se  ^ z ^ e l° da je že popolnoma pozabil na vse prej-
L olovščine. Vse kar bi ga zamoglo spominjati na prejšnjo
Lj ti  Je  P lls til iz svoje pisarne odstraniti ter se je odločil, da
1 za  naprej dober, veren soprog in vzoren oče.

«, tJ ! j e  večkrat napravil večje al manjše izlete v okolico
h.X Jene  k ra, j e  velike monarhije ter je zbiral snov za svoje
fjvač Se< ^ ' V0 č potoval sam, ampak ga je vedno spremljala
0  °P r(> ga Štefanija, ki je pri tem uživala vso razkošnost.

• jt ,jX a mu  je pomagala z opisovanjem manjših prizorov, sa¬
lta* ,1 Dekatere  slike, Rudolf pa kot izvrsten risar je moral

- Popraviti.

bevj, 0 ^ so  Prisl,! jih je prebivalstvo sijajno sprejelo. Ljud-
4isi;ij t.- 0 , 0  Rudolfovih prejšnjih pustolovščinah in tedaj so mno-
' X • D Se bo t0  dokončalo? Sedaj pa, ko je ljudstvo vi-
:a živp . ®i vla 'dar poboljšal, da je krenil na pravi pot kre-
■i n  j e uja, je bilo vse veselo in navdušeno, ker ga je vsakdo

top; / l0 X * ma  v svoji mladosti svoje muhe, kadar pa doraste
■** Pobor? 8 ^ 0  dobo, sprevidi »sam, da je blodil po krivih potih
ie Že Sa ' .■ Dob ij° se pa ljudje, kateri takemu spreobrnjen¬
ih SVoj ' e  'grehe mladosti pozabil, vendar še iste predbaci-
-ho 118  ^ na0 i n > da ga spodbujajo in zopet zapeljajo na
mesto da bi ga podpirali v njegovem novem krepo -

T® Da , t

, . do tako. Vsakdo se je veselil iz srca, da je Rudolf
1 slovek -

)' bi] a  ^ a ibolj s e  j e  jezila, na to kneginja Luiza Korburška, ka-
%  lj ub  a d° v oljna, kadar 'bi Rudolf v resnici pozabil na svojo
Marije, ali želela je pa zopet, da se Rudolf ne od-
v bi] a , a  iubavnim pustolovščinam, vsaj ne proti njej. Ona
P^ilaV s ^ ras b no > ona je samo zaradi ljubezni napram nje-
i ^boj, katerega žrtev je morala postati Marija v

{ ^° ^ ^

:;h'X

oi

ir» v

,r

n

,lf>P .J

'Vm

■-*>■ p
M0lf;
s  tak (

^t^/rircjevalu j e  plese in zabave, da bi navezala na-
r °ua na sebe, toda ni se ji posrečilo. On se je držal svo-
’ dakor da bi se bila poročila še le včeraj. To je stra¬

šno jezilo Luizo Koburško, toda naposled se je vendar nekoliko po¬
mirila. ,

“Ako ni moj, saj tudi ni baronesin, Štefanija pa si ga naj pri¬
veže na vrvico.”

To je bila njena osveta.

Vzlic temu pa je vseeno snovala, 'kako bi se mogla približati
zopet Rudolfu. Visa njena prizadevanja so bila zastonj. Rudolf je
napram njej ostal trd kot kamen. On je vedel za vse njene splet¬
karije, katere je ona povzročevala napram Mariji in njemu.

Največje .njegovo veselje je bilo, kadar je držal na krilu svojo
malo hčerko Jelisavo, in kadar se je ona igrala z njegovimi brka-
mi. Videlo se je, da živi samo za svojo družino.

Ko je Fran Josip videl, da je postal Rudolf res drugi človek
kakor je bil, ga je obiskal pogostejše. Stari Fran Josip je bil znan
kot šaljivec, ker je znal napraviti šalo iz vsake slabe stvari.

V tem času je posetil cesarski dvor belgijski kralj Leopold.
Po običajnih ceremonijah se je podal v sobo svoje hčere.

“Si li sedaj zadovoljna? prišel sem da napravim red.”

“Oče moj, jaz sem prav zadovoljna. Moj Rudolf je popolnoma
drugi človek, spoznal je svoje pregrehe ter se je poboljšal. Sedaj
nimam niti najmanjšega vzroka se potožiti zaradi njega.”

“Zelo me to veseli, da slišim kaj tacega iz ust svoje hčere.
Jaz sem že pisal v Rim ter sem dobil od svetega očeta odgovor, ki je
zelo neprijazen. Piše mi, da bi se to zomoglo zgoditi, ker so se slič¬
ni slučaji že dogodili na svetu da je naša sveta cerkev dovolila razve¬
ljavljenje zakona. Ali mi vladarji ne bi smeli pokazati svetu. S ta -
kimi prošnjami je pisarna svetega očeta prenapolnjena in skoraj
vse prošnje končajo z besedami: “Ker ste dovolili temu in temu,
dovolite tudi meni.” Odobril sem nazore svetega očeta ter sem se
odločil, da bodem, če le mogoče, skušal doseči med vama poravna¬
vo,da zavlada med vama zopet mir in ljubezen.”

“Hvala ti, oče, za toje očetovsko prizadevanje. Sveti oče ima
prav in jaz se mu bodem sama zahvalila pismeno. Sedaj sem sre -
čna ter ne želim ničesar več na tem svetu.”

S tem je bil dokončan obisk belgijskega kralja Leopolda. Od¬
potoval je domu ves zadovoljen in srečen.

Nek popoldan poseti Rudolfa njegov oče Fran Josip. Rudolf je
ravno opisoval neki kraj v Galiciji, v katerem je doživel malo ču¬
den dogodek.

“Ravno sem hotel iti k Štefaniji,” reče Rudolf „Ona ima zapi¬
sano ime tistega kraja, kjer smo se zvrnili. Jaz si tega nisem za¬
beležil.”

“To bode res zanimivo delo, ker delata na mjem dva cesarska
soproga. Pomagal sem ti že jaz, pomagala ti je mati, in sedaj ti poma¬
ga še Štefanija-, to bo nekaj izvanrednega. ”

“Nisem si zabeležil tistega kraja,, ali bilo bi škoda, da izpustim
ta smešni dogodek. ’ ’

“Kaj se je dogodilo?”

“Na kolodvoru smo najeli nekega galicijskega “fijakerja”. To¬
da on ni imel kočije, ampak le navaden voz, napolnjen do polovice s
slamo. Iz slame je napravil za nas sedež, pobral je našo prtljago in mi
odrinemo. Laris je sedel poleg kočijaža, midva s Štefanijo pa sikupaj.
Ko dospemo do neke gostilne, vstavi pred njo naš dobri “fijakar”
svoje konje. Jaz sem mu dal nekaj drobiža in on prinese čez nekaj ča¬
sa steklenico žganja.”

Nalije čašico ter jo ponuja Štefaniji rekoč:

“Pijte, gospa, dal sem jo napraviti.”

Štefanija ni hotela.

“Gospa bi pila, ako bi bilo to v drugem slučaju”, reče kočijaž in
ponudi čašico meni. Tudi jaz nisem hotel, toda ko mi kmet reče:

(Dalje prihodnjič.)

John Bartol

CHISHOLM, MINN.

Grocerijska prodajalna

NAJSTAREJŠI SLOVENSKI
TRGOVEC V MINNESOTI

PRIHRANIM VAM .DENAR
NA VSEH POTREBŠČINAH
PREPRIČAJTE SE!

%

f

A

sSft

f'4

V

•'•e.

V
%
9
%■?
■Sjtf
i«4

V
»»■’.
v

Kapital $25.000. Preostanek $29.313.
Osebna odgovornost $5,000.000.

Obrestuje denar po 3°|o

Prodaja parobrodne liste in pošilja denar
na vse strani.

Posebno pozornost dajemo Slovencem.

Pridite in se prepričajte!

w

9

9

V

A

f

#

i*4

tft

*

m

9

A

V

4*4

V

J»4

> 1 '

**4

V

»*4

Frank Veranth

ELY, Minn.=Plione 96.

PRIPOROČA SE ROJAKOM
ZA NAROČILA TRDEGA IN
MEHKEGA PREIMOGA

Naročite pravočasno, da
boste imeli kadar rabite.

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN
Phone 101.

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET

NAJBOJŠA POSTREŽBA Z
VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAMI.

Elco Theatre

EL Y, MINN.

VAM VEDNO NUDI NAJ¬
BOLJŠE PREMIKAJOČE
SLIKE, PETJE IN DRAMA¬
TIČNE PREDSTAVE. ZA¬
TO STE VLJUDNO VAB¬
LJENI. DA NAS OBIŠČETE.

Naše predstave so dobro izbrane
za mlade in stare.

VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c.

Predstave se začno vsak večer
ob 8. in 9. uri. — Za sobote in
nedelje imamo posebne pro¬
grame, katerih ne smete za¬
muditi, da neboste obžalovali.

J. A. GRAVES, lastnik

Belo prijatelj!

Kadar si žejen, ali če te tare
maček, oglasi se v gostilni

“Pri mačku”

(Anchor Bar)

Kadar prideš s poulično karo,
oglasi se na 311—3rd Ave. za
dobro pokrepčilo ali za vse dru¬
ge posle, kjer boš vedno dobro
postrežen.

na 311—3 Ave.
HIBBING, MINN.

JOHN POUSHA, lastnik.

CENTRALNA LEČA.

ČISTO NA NOVO
OPREMLJENO.

SOBE S PARNO KURJAVO,
TOPLO IN MRZLO VODO.
UREJENE PO NAJBOLJ MO¬
DERNEM NAČINU.

Park Hotel

ILIJA RATKOVICH, lastnik

ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE
IN SUPERIOR STREET

TELEFON: MELROSE 1673.

DULUTH, MINN.

SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET.
CENE ZMERNE,  POSTREŽBA TOČNA.




3*

m&m


WL

Mm*

PKj


Tf (

Fitger Brevving Co.

Duluth - Minn.

Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬
cah varjeno iz pristnih snovij.

Josip Geržin

zastopnik za ELY, Minnesota.

ijpj

M. F. SKALA, agent za *

^abst * 8  Milwaukee in |j

-i_i c c . . Hi

Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi

Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiffiHiHi Hi Hi Hi HiHiHi HiHiHi Hi HiHiHi

Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake
Hi vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt.

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom

ELY, MINN.

Telephone No 52.

ZAPISNIK

tretjega glavnega zborovanja
S. S. P. Zveze v Mihvaukee,
Wis.

(Dalje.)

St. 61 vprašuje o pristopnem ela¬
nu Arko-tu, ki že šest mesecev pla¬
čuje asesment in društvo vendar
ne ve, če je v Zvezo sprejet. Naj-
brže se je pristopniška listina iz¬
gubila. Zadevo preišče preiskoval¬
ni odbor v pričo del. John Balanta
in gl. tajnika. Druge zadeve so v
redu.

Št. 62, 63, 65 in 66 nimajo nika-
kih pritožb in dobro napredujejo.

Št. 67 >se pritožuje radi zavlače¬
vanja izplačila vsmrtnine po po¬
kojnem Markoviču. Gl. tajnik za¬
devo pojasni, se vzame naznanje.

Št. 68 nima nič pritožb, je vse v
redu in društvo dobro napreduje.

Št. 69 poroča o bolniški podpori
elana njihovega društva, katere¬
mu društvo ni priznalo podpore, ra
di kršenja pravil. Zatem je isti od¬
potoval 'S prestopnim listom v Cle-
velan, O., k št. 20 in mu je isto pod
poro nakazalo, nakar je omenjeni
član prišel zopet nazaj v prvotno
društvo. Društvo hoče zvedeti, ako
je tako postopanje pravilno in če
se strinja -s pravili. Ta zadeva pri¬
de pred preiskovalni odbor. Spre¬
jeto.

Št. 70 vpraša o novem članu J.
Bah, katerega pristopninska listi¬
na se je izgubila. Ker pa je dru¬
štvo sigurno, da je listino odpo -
■slalo z' mesesčnim poročilom je od¬
ložena na poznejši čas.

Št. 71 nima nikakih pritožb, le
izreka željo, da se kaj kmalu slov.
organizacije združijo.

Št. 72 nima, nikakih pritožb, vse
v dobrem stanju.

Št. 73 poroča o odklonjeni pod¬
pori gl. urada članu F. Satlerju,
ker ni vzel ob premestitvi potnega
lista. Podpora se mu nakaže, le
za kazen kršenja pravil se ga ka¬
znuje z denarno globo $10.00; ta
svota se mu odtrga od bolniške
podpore. Sprejeto.

Št. 74poroča o bolnem članu M.
Štrukljnu, ki je neozdravljiv in
želi odpravnino, da se poda v staro
domovino. Ker je iz poročila dele¬
gata dotičnega društva Anton
Jenca razvidno, da je omenjeni
žlan v zadnjem stadiju jetike, pri¬
zna konvencija nujnost zadeve in
naroča gl. tajniku,, da uredi stvar
čim preje mogočč, da vzorni član
in vstanovitelj dotičnega društva
lahko odpotuje v stari kraj. Od -
pravnine se mu prizna $400.00.
V pismeni izjavi se odpravnik za¬
dovolji, in konvencija mu želi, da
vidi še zadnjikrat svojo domovino
predno se zavedno loči od življe -
n ja. Sprejeto.

Št.75, 76, 77, 78. in 79 nimajo
nobene pritožbe in vse je v redu;
društva dobro napredujejo.

Št. 80 poročilo se vzame na zna¬
nje. Društvo dbro napreduje in je
za združitev.

Št. 81 poročilo o bolnem članu
Kariš se preloži na prihodnjo sejo.

Prošnja na guvernerja države
Pennsylvanije za ponovno obrav -
navo Erjavca, ki je obsojen na
vešala, se prečita in odobri. Podpi¬
šejo se vsi gl. odborniki in vsak
posamezen delegat. Sprejeto. Za v
pomoč dotičnega rojaka Erjavca
■se je nabrala svota $30.80.

Ker po'zadnjem sklepu odpade
popoldanska seja, poživlja konv.
predsednk vse člane konvencije na
prihodnjo sejo v ponedeljek 15.
sept. ob 8 uri dop. Sklep seje ob
12 uri dopoldne.

S. S v  P Zveza! Najprisrčneje
pozdravljeni zavedni rojaki. Ha bi
vaše delo rodilo stotere sadove
nam in našiiii potomcem v korist.
Živeli!

Uredništvo Clevelandske Ame¬
rike.

Zakliče se trikrat: Živijo 1

Nadaljevanje s pritožbami dru¬
štev.

Št. 81 poroča bolniku F. Kariž.
Ta član je bil bolan na očeh, imel
je trahomo in je nevarnost, da se
mu bolezen zopet povrne. Prosi
konvencijo, da bi kaj ukrenila
glede njegovega zdravljenja. Gl.
odboru se nalaga, da posreduje s
pomočjo Zvezinega zdravnika, da
se dobi dober Zdravnik v kakem
kraju in ozdravi omenjenega čla¬
na. Sprejeto.

Št. 82, in 83 nimajo nikakih pri¬
tožb, je vse v redu.

Št. 84 vpraša radi nenakazane
bolniške podpore člana Fr. Razno-
žnika. Gl. tajnik se sklicuje ria po¬
manjkljivost bolniške nakaznice.
Konvencija mu prizna podporo
in naroča gl. tajniku, da nakaže
podporo, ko pride nova nakazni -
ca. Dalije poroča o članu Simon
Medija, ki je v zadnji bolezni zgu¬
bil vid levega očesa. Konvencija
mu prizna odškodnino, in tajniku
naroča se da se isto nakaž ko pride
to zadevna listina na gl. odbor.
Sprejeto.

Št. 85, 86, 87, 88 in 89 nimajo
nikakih pritožb, društva dobro na
prednje jo.

Št. 90 poroča o članu. Bradač,
kateremu društvo ni priznalo pod
poro.ker šeni podvrgel društvene¬
mu sklepu. Članu Erazmu Brada¬
ču se da še enkrat priliko podvre¬
či se društvenemu sklepu, da mu
isto prizna podporo in mu jo gl.
tajnik nakaže. Sprejeto.

Št. 91, 92, 93, 94, in 95 nimajo
nikakih pritožb; vse v redu.

Št. 96, se pritožuje radi pošlo -
vanja gl. odbora. „

Št. 97 prosi za oprostitev ases-
menta v času štrajka. Ker se tak
sklep ne strinja z državnimi za¬
koni, se sklene apelirati na vsa
društva S. S. P. Zveze za prosto -
volne doneske za strajkujoč brate.
Do tistega časa pa Zveza čaka s
asesmentom in v tem času se ni -
‘kogar štrajkujpčih ne suspendira.
K besedi so se priglasili: Badovi¬
nac, Pečnik, Bric, Fritz, Jurak,
Huter, Kužnik, Pugelj in Primo¬
žič.

Št. 98, 99, 100, 101, 102, 103/104
106, 106, 107, 108, 109, 110, 111,
112, 113, 114 in 115 nimajo nika¬
kih pritožb.

Št. 116 poroča o pristoplem čla¬
nu, ki ga glavni tajnik ni vzel v
prvi razred. K besedi se priglase:
Lenko, Kos, Mladič, Markič, Kuž¬
nik, Mahnič, Kovačič. Sklep se
glasi: Se ravna po pravilih.

Št. 117, 118 nimajo nikakih pri¬
tožb, vse v redu.

Št. 119 se pritožuje radi netoč¬
nega poslovanja glavnega odbora.

Št. 120 priporoča zedinjenje
vseh naprednih organizacij.

Št. 121, 122, 123, 124, 125, 126
[nimajo nikakih pritožb, je vse v
redu.

12 .

trgovci in časnikarji; tej želji se
pridruži še več društev.

Del. Marn vpraša, kako je to, |
da je bila bolniška podpora izpla¬
čana kar trikrat po vrsti na eno
in isto nakaznico. Se vzame na -
znanje.

Zapisnikar J. Hočevar prosi, da
se ga za nekaj časa oprosti od po¬
poldanske seje, ‘ker ima opravka v
tiskarni radi zapisnika. Se dovoli.

Sklep seje ob 12. uri.

DRUŠTVENI OGLASNIK.

13. seja v ponedeljek popludne 14.
septembra 1913.

seja v ponedeljek dopoludne
16. septembra 1913.

Konvečni predesednik otvori
sejo točno ob 8. uri dopoludne..

Čitajo se imena delegatov in gl.
odbornikov; navzoči vsi.

Čita se zapisnik 11. seje. Sklep
konvencije, da se član Fr. Satler¬
ja kaznuje radi kršenja pravil,
ker ni vzel potnega lista ko je od
. potoval v drugo naselbino se razve
ljavi in se pozneje enkrat obravna
va Predlog za razveljavljenje dobi
večino in je sprejet. V ostalem se
zapisnik sprejme brez popravkov.

Del. F. Gašparac zadevo še en¬
krat natančneje razjasni; iz tega
je razvidno, da dotični brat ni
ravno rabil vzeti potni list, ker se
je iz novega kraja vdeleževal dru¬
štvenih sej. Stavi se predlog, da
se bolniška podpora nakaže brez
vsakega odbitka. Sprejeto.

Gl. (blagajnik predloži brzojav¬
no poročilo o smrti člana št. 80 v
Herminie Pa., Fr. Gradišer, ki ga
je v premogokopu ubilo. V znak
sožalja vstanejo vsi raz sedežev.

Prečita se brzojavni pozdrav.

Cleveland, O., 13. sept. 1913.

Posebne pritožbe.

Brat Kužnik se pritožuje radi
nekega dopisa v glasilu. Zadeva
se mirnim potom poravna med br.
Kužnikom in br. Smukom v splo¬
šno korist Zveze.

Na razpravo pride zadeva L. J.
Pirca v ‘Cleveland, O. On je nam¬
reč imel asesment društva št. 20
več mesecev, ne da bi ga poslal na
Zveznega blagajnika, v kateri na¬
men mu ga je društvo izročilo. —
Zadeva je z dokumenti neizpod -
bitno dokazana, da je bil denar v
rokah L. J. Pirca Ibrez obresti- več
mesecev brez vednosti gl. obora.
Ker se je društvo pritožilo radi
tega postopanja, se o stvari na¬
tančneje razpravlja. K besedi se
priglase: Muhvič, Smuk, Kužnik,
Lenko, Potočar, Mahnič, P. Koče¬
var, Dremelj, Pečnik, Kuplen,
Benko, Mladič, Cvetkovič, Duller,
Kovačič in Marn. Sklep konven¬
cije se glasi: L. J. Pirc mora za
časa zadržanja denarja plačati
Zvezi 6% obresti od cele svote, in
šieer v teku 30 dni,.ko se mu do¬
kaže zloraba Zveznega denarja.
Ako v tem času ne plača obresti,
ga glavni odbor mora izključiti iz
Zveze. Predlog sprejet.

Del. Mežnarič se oprosti od kon¬
vencije za dve uri in pol. Se mu
dovoli.

Plače uradnikov ostanejo pri
tem, kakor je druga konvencija
določila.

Društvo št. 100 želi, da se ne vo¬
lijo v glavni odbor gostilničarji,

Društvo sv. Frančiška st 102

Konvenčni predsednik otvori
sejo točno ob pol dveh popoldne.

Čitanje imen delegatov in glav¬
nih. odbornikov; navzoči vsi razun
J. Hočevar, ki se je opravičil pri
dopoldanski seji.

Čitanje pozdravov.

Brzojav iz Johnstown, Pa.

Josip Benko ! Slavna ‘konvenci¬
ja S. ‘S. P. Z. Olbil-o uspeha vam že¬
limo ! Delujte za združitev na -
prednih Zvez. ivela konvencija in
glavni odborniki! — S. P. društvo
Planinski Raj.

Kensington, 111., 13. sept. 1913.

Anton Mladič. Iskreni pozdrav
želijo člani št. 100 delegatom in
gl. odboru tretje redne konvencije
v Mihvaukee, Wis. Delujte složno!
Živela S. S. P. Z.!

Del. Ivanšek hoče imeti zadošče¬
nje glede sumničenja o primanj -
kljaju v času njegovega uradova¬
nja. Tista pomota je bila slučajno
narejena od strani nadzornega od¬
bora. Konvencija mu izreče zaup¬
nico in zahval za požrtvovalno de¬
lovanje.

Dalje poroča, da je imel po prvi
konvenciji stroške s pošiljanjem
fotografij. Nekateri člani -so mu
poštnino poravnali, a ne vsi. Ne¬
poravnana svota znaša $2.62. Kon¬
vencija mu ta znesek prizna in na¬
roča glavnemu tajniku, da mu jo
nakaže. Dalje mu Zveza dolguje
še neko svoto iz plače njegovega
dela kot bivši glavni tajnik. K
besedi se priglasi več delegatov
in glavnih odbornikov. Končno
se zedini za odškodnino $25.00. —•
Konvencija mu to nagrado prizna
za vestno izvrševanje posla- kot
tajnik S. S. P. Z.

Pritožba det. Mahniča glede vo¬
litve glavnega odbora se vzame
naznanje.

Del. Bukovec prosi, da se ga o-
prosti od nadaljnih sej, ker ima
nujtni posel doma. Se mu dovoli.

Gl. odbornik Glojek vpraša, če
so glavni odborniki upravičeni do
50c odškodnine za vsako sejo gl.
odbora. — K besedi se priglase:
Mahnič, Glojek, Mladič, Tratnik,
Kaučič, Duller, Kalan. Po debati
se sklene izplačati 50c odškodnine
od vsake seje gl. odbora. Sprejeto.

Del. Jurak poroča sklep in željo
svojega društva, da se trgovcev ne
voli v glavni odbor. Poročilo se
vzame naznanje. Dalje poroča že¬
lje svojega društva, da se določe¬
na plača glavnega odbora med ča¬
som konvencije do konvencije ne
povišuje, ampak ista plača ostane
do prihodnjega glavnega zborova¬
nja. Povišanje 'asesmenta mora
iti na splošno glasovanje in ga
ne more zvišati glavni odbor svo¬
jevoljno.

Usmrtnina po pokojnem članu
Bizjaku se ni še izplačala, ‘ker ni
bilo postavnih dedičev. Ker so se
ipa sedaj našli postavni dediči, se
je stvar dala v roke Probat Cour-
tu. Se vzame naznanje.

Glavni odbornik Cvetkovič po¬
loži račun o stroških, ki jih je
imel kot glavni porotnik. Račun se
odobri.

Št. 12 prosi, da konvencija kaj
ukrene glede asesmenta, katere¬
ga jim je društveni tajnik odne¬
sel, ko je pobegnil. Konvencija
sklene, da da društvu priliko po¬
ravnati dolg, ki je nastal radi po¬
neverjen j a društvenega tajnika,
do 1. januarja 1914, Da se vse u-
ravna naj društvo odslej plačuje
dvojni asesment. Sprejeto. Ubeg-
lega poneverjenca se ne sprejme
več v Zvezo.

Prečita se pismo društva št. 88,
kjer želi pristopiti nek rojak v
Zvezo brez dokazilnih listin glede
starosti od oblasti, starega kraja.
Prošnja se odkloni.

Katoliških
Borštnarjev (Cathoiic Order of Fore-
sters) v Ely Minn. — Vsakateri, ki mu
razmere dopuščajo, da zamore poleg
slovenskih Jednot vzdrževati še eno
Jednoto, bi moral postati član našega
društva, kjer bi se marsikaj lepega
naučil. — Borštnarska društva imajo
lep obrednih, po katerem vodijo svoje
seje in iz katerega se lahko vsak na-

liči J rm n + i n vi dl’ll«tvpm'b <3 A-

KADAR RABIŠ zimsk0 oWeS0 '

m -pozabi se zglasiti

v trgovini Jos. Sekula na Aurora, Min¬
nesota, kjer dobiš veliko zalogo vsa¬
kovrstnih oblek po najnižji ceni. 7
Vsakdo naj se prepriča, predno kupi
kje drugje. Cene nizke. ________

HARMONIKE

uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬
jah. — Društvo sv. Frančiška obredu-

je popolnoma v slovenskem 'jeziku ta¬
ko, da je vsakemu rojaku umljivo. —
Pri nas se lahko zaavruje za bolniško
podporo po $20.00 na mesec in za po¬
smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00
— Seje se vrše vsako četrto nedeljo v
mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri
zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je
obrniti na: Paul Bukovich, C. R., Jo¬
seph Schv/eiger, V. C. R., John Matko¬
vič!', R. s., Jacob Skala, F. S., John
G-ouže, T. K., John Tomsich, S. C.

Društvo sv. Cirila in Metoda,

št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj¬
starejše slovensko podporno društvo
Jugoslovanske Katoliške Jednote na
Ely, Minn. — Redne seje društva se
vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v
Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬
poldne. — Društvo vljudno vabi za
pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬
hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00
za bolniško podporo do $420.00, za iz¬
gubo roke ali noge $400.00, za izgubo
obeh rok ali nog, ali ene roke in ene
noge $800.00, za izgubo enega očesa
$200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno
tako se plača popolna podpora $800.00
za popolno onemoglost vsled kakor-
šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬
ma moške in ženske v oba oddelka
smrtnine. — Rojaki, boljšega društva
si ne morete misliti, ki bi vam pla -
čalo toliko podpor; društvo je združe¬
no z J. s. K. Jednoto, ki posluje po po¬
polnoma varnem sistemu, tako, da se
za vaše podpore lahko popolnoma za¬
nesete. — Za nadaljna pojasnila se je
obrniti na sledeče odbornike: Joseph
Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J.
Peshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬
har, Box 319, blagajnik; John Matko-
viqh, Box 77, zastopnik.

Društvo sv. Petra Zveze, v Bve-

leth, Minn. — To društvo spada pod
Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet,
Mich. — Redne seje društva se vršijo
vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks
Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi
za pristop vse Slovence in Hrvate. —
Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje
vsakega člana za svoto $800.00 smrt¬
nine, ter plačuje: za izgubo ene roke
za pestjo $300.00, za izgubo ene noge
pod členkom $300.00, za eno oko $150,
za izgubo polovico stopala na eni nogi
150.00, za izgubo treh prstov do tret¬
jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬
gubo palca $100.00; za vsaki drhgi iz¬
gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta
do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬
nica, ki se mora podvreči operaciji za
kilo dobi $50.00 podpore; za po¬
škodbe udov, dobi v slučaju operacije
vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬
dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00
podpore; slednje predložiti morajo
zdravniško spričevalo; za izgubo obeh
rok $800.00; za izgubo obeh nog $800;
za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬
vo pristopivši člani ne dobe za prve
tri mesece v slučaju notranje bolezni
nič podpore, a če se ponesrečijo na
katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬
poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬
štvo plačuje $20.00 bolniške podpore
na mesec; po preteku šest mesecev
prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬
čilo podpore za dobo enega leta po $20
na mesec. Podpora se izplačuje vsako
četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall.
Rojaki! Pristopajte pridno k temu
društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi,
kajti sigurni ste, da vam bo društvo,
kakor tudi Zveza, natanko izplačala
podporo ob času bolezni, v slučaju
smrti pa smrtnino vašim dedičem. —
Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬
svetovati, obrne naj se do odbornikov,
ki so: Frank Kochevar, predsednik;
Frank Peny, podpredsednik; Frank
Lenich, I. tajnik'; Frank Prebek, II.
tajnik; Frank Bozicli, blagajnik. Bol¬
niški obiskovalci: za mesto in Adams
Šection: John Shutte; za Spruce Lo-
cation: John Lukane; za Fayal Loca-
tion: Frank Jarc.

ADRESAR SLOVENSKIH
TRGOVIN. ,

MINNESOTA

FRANK VERANTH, Ely ’ MlEn "

priporoča

se rojakom za naročila trdega in meh¬
kega premoga. Naročite pravočasno,
da boste imeli kadar rabite.

HELO PRIJATELJ! Kaaarsiže -

jen, ali če te
tare maček, oglasi se v gostilni “Pri
mačku” (Anchor Bar) na 311—3. Ave.
Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik.

JOSIP INTIHAR,

slovenski zidar,
se priporoča c.
rojakom v Eveleth in okolici za razna
stavbna dela, bodisi pri novih gradbah
ali popravah. Dela izvršujem solidno ter
po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206
Monroe St., Eveleth, Minn.

MATH. VID AS, slovenska trgovl '

JOHN BARTOL, CMsholin - Minn "

Delam in poprav-
.. ...... --ljam vsahojake har¬

monike in se priporočam rojakom za
naročila. — Andrej Gale, Box 19, New
Dnluth, Minn.

LJUBO BOGICEVICH, 'iVfa

Buiiainsr, Duluth, Minn., priporoča se
Slovencem in Hrvatom za izvrševanje
pooblastil, kupnih pogodb, vojaških
profienj itd. Posreduje pri družbah v
sluaju poškodb.

IGNAC HOČEVAR

312 Jackson

_____ St., Aurora,

Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬
vatom v mnogobrojen poset gostilne,
kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja
dobra vine in likerje. Posebno se pa
priporoča potujočim skozi Auroro^ da
ga posetijo, ter bodo dobro postreženi.

MARKO MAROLT,

Društvo sv. Janeza Krstnika

št. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hib-
bingO, Minn., vabi rojake Slovence za
obilen pristop. Redne mesečne seje se
vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem
v mesecu in sicer v prostorih M. Cher-
nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri
popoldne. Pri svoji seji je sklenilo
društvo, da plačuje članom, opraviče¬
nim do podpore, 80c na dan, ali $24.00
na mesec. — Odborniki; Frank Gor¬
nik, predsednik; Andro Hiviak, pod¬
predsednik; Martin Chernugel, Box
509, I. tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj¬
nik; Marko Majerle, blagajnik; Andro
Ozanič, zastopnik. Gospodarski odbor:
John Vidergar, načelnik; Frank Koz-
Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič,
ličar in John Mohor. Bolniški odbor:
— Dane Smolčič, redar.

na. Cenjenim ro¬
jakom in slovenskim gospodinjam iz
mesta Biwabik in okolice priporočam
svojo lepo urejeno in bogato založeno
GROCBRIJSKO TRGOVINO. V zalogi
imam občeznana “Cremo” moko; dalje
prodajem krmo za živino, kakor: oves,
koruzo, mrvo in slamo. Gene zmerne,
postrežba solidna. Naročila se dostav¬
ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen
obisk in naklonjenost se vljudno pri¬
poroča Matli. Vidas, slovenski trgo¬
vec, Biwabik, Minn.

GROCERIJSKA
PRODAJALNA. Najstarejši slovenski
trgovec v Minnesoti. Prihranim vam
denar na vseh potrebščinah. Prepri -
čaj te se!

JOSIP SELIŠKAR]

Minn., se priporoča rojakom Sloven -
cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬
jen obisk gostilpe, v kateri je vedno
dobiti sveže pivo, dobro vino in razne
likerje. Vsak Slovan dobrodošel.

MICHIGAN

PETER MADRONICH SLOVEN

SKO-HR-

VATSKI POGREBNIK, 416—6th St.,
Calumet, Mich. Se priporoča cen j. ro¬
jakom. Tel.: Res. 313; Livery 185.

MAT. D. LIKOVICH TAR, South

Range, Mich., se priporoča Slovencem
in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬
dev, spadajočih v notarsko stroko.

IAIIM DAPirU  SOUTH RANGE,
JUillv DAlVlCn, Mich. Največja

trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬
MAČIM VINOM in TROPINOVCEM.
Prodaja vozne listke za vse prekomor¬
ske črte ter pošilja denar v staro do¬
movino po dnevnem kurzu.

WISCONSIN.

PICTURE FRAME CO Gleaser

fotogra-

grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬
ke naša posebnost. 323 N. 8th St., na¬
sproti pošte, dva bloka on slovanske
cerkve. Sheboygan, Wis.


Slovenci pozor

Stem naznanjam Slovenskemu
ljudstvu, da imam v zalogi vsa
tovrstne obleke za moške. Sloven¬
ci ko rabite obleko, obiščite nas.
Pri nas se govori slovensko.

Max Wine & Co prva vrata od
First Natinonal Banke.

Chisholm Minn.

EBY, MINN.,

k.Box 62, se pri¬
poroča rojakom za obilen obisk GO -
STILNE, kjer ima vedno na razpolago
dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬
čišča. — Priporoča se tudi rojakom za
vsakovrstna stavbinska dela, katera
izvršuje ceno in dobro.

HARMONIKE.

Delam in poprav -

-ljam ^ vsako jak e

harmonike ’ in se priporočam rojakom
za naročila. ANDREJ GALE, Box 19.
New Duluth, Minn.

MIKE DANCULOVICH

gostil¬
ničar,

529 W. Michigan St., Duluth, Minn.,

priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬
jo dobroznano in z najboljšimi pija¬
čami in smodkami založeno gostilno,
katero vodi pod imenom

SLAVENSKI SALOON

v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi
gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬
sebno za potnike, ki potujejo skozi Du¬
luth. Držimo se gesla: Svoji k svojim!

American Exchange

Banki

VIRGINIA — MINN.

Najbolj pripravna banka za
Slovence in Hrvate v mestu.

Pošiljamo denar na vse
strani sveta in prodajamo
vožne liste.

3°| 0  obresti od vlog.

VARNOST!

Skrb, s katero
se vodi Bank of
Sheboygan, jam¬
či trdnost in moč

Koristi vlagate¬
ljev in varnost
njih vlog je pr¬
va skrb naših
ravnateljev in u-
radnikov.

Mi Vas vabi¬
mo, da zberete
našo banko za
Vaše vloge.
Premoženje 3,000,000

BANK.of SHEBOYGAN

. ' 4 ROLL OF HONOR BANK

*  3% INTEREST PA1D ON SAV1NGS 3

GARY LUMBER CO.

Commonwealth Ave. & House Street
NEW DULUTH, GARY, MINN.

STAVBNI LES, ŠINGLI
TRDI LES ZA POD
CEMENTNI OMET IN CEVI
ZA ODVOD VODE

STAVBNI PAPIR ZA STENE
IN STREHE.

To

ŠT.PAUL
MlNNlAPOLIS

M  and

Chicago

MlLWAUKEE

SPLE1VDID TRA1NS
Electric Lightcd.
Vacuum Cleaned.
TJCKET OFFJCES:
DULUTH— i.  P. Gearey, D. P.
A. City Office, Spalding
Hotel bloek. Depot, corner .
Superior St. and Sixth Ave. J
West.

SUFERIOR—J. D. Morrissey,
G. A. City Office, 823 Tovr-
er Ave. Depot, corner Win-
ter St. and O g de n Ave.

NAZNANILO

vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodai- ]

Ijiše, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth. ter 1]
istopnik štirih največjih Insurance Company. Zavaru' ^
• pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zeiur^v* 1 ^
kijem dolžna pisma din pooblastila za Ameriko j n  ^ >*•
l  notarska opravila. ^'topo

m

vr suj eni
sploh vsa

12

Max Volčanšek

Telephone 104

Grami Ave, Eveleth, Mi„

Slovenska trgovina

O'

NA NOVO OTVORJENA V MANTEL-NOVI H®

V zalogi imam vsakovrstno orodje, železnino, pohištv
peči, štedilna ognjišča kuhinjsko posodo itd.

Dalje imam v zalogi olje, barve, vrata, okna, sploh VSe  ±
se rabi pri grajenju hiš.

Preskrbujem tudi vsa kleparska in vodovodna dela

Peoples Hardvvare &
Furniture Store

ELY, MINNESOTA

,'ioliS;

m  je.

! jlrmano
kanj pa P

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - minn.

jjo prija
iom v 'bi
dre uri,
zako

Smila

Glavnica. §500.000.

Preostanek in nerazdeljen
dobiček - - - - §1,550.000.

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.

in skraji:

' i z No r
tem ! ko
Na pati so
' et, Vili
'a. Znebil
zapustila

!.Ji je -n
sad <
ijda »a

vjala

P ^dostiln

^Papirja.

^ ferke

ELCORA«

MATTAFFA &  FASHION

SO NAJBOLJŠE SMODKE V DULUTHU.
KATERE JZDLLU.JE DULUTH CIGAR C0.

w. A. KEHTEL, 118-120 W. Michigan St., Duluth,

Cenjenim naročnikom!


Na mnoga vprašanja glede slik iz balkanskih v °i,

Triisbf.no ijni.čl,.«. .uclriiskf CCS 3 ^

~ ~ ^ V C4.Oa.HjCl i^lV_.WVL OA1IV iZ-. -

avstrijskega vojaškega manevra, avstrijske

" * ■ - •* * “ •* -> -znanja 111 .

rodbine ter raznovrstnih nabožnih slik, nazi--.
da dobi eno sliko zastonj le isti, ki plača celoletno na

nino na polutednik “NARODNI VESTNIK”, m toV
od 15. maja 1913 naprej.

kujala

,><s<

j Se «fi. 1

ne fr. je

TSko

^toj


P a nj

Pinto hi v'


‘tori

h


Hi c

iai'°f'

. Kdor se torej naroči sedaj in plača celoletno 11 ^
nino v znesku $2.00, dobi eno sliko zastonj- . s lik
P^^J^ti je 5 centov za ovoj in poštnino. ^ e 1

to I

ftofJO tol

. ito 9 A j 7  ' e.a  ovoj in poštnino

jo 0x20, m so pravi kras za vsako sobo

— xvi ao La voaiw

“NARODNI VESTNIK”, 405 W. MICHIGAN

Duluth, Minnesota.

ST.

Se




b