- Kmetovalci imajo srečo z vremenom. V miru bodo lahko pospravili s polj Se zadnje pridelke, med katere sodi tudi repa - Foto: F.Perdan
^eto XXX. - Številka 84
jRIDESETLET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
N E Z
Kranj, petek, 4. 11. 1977 Cena: 3 din
Lisi izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kofr poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Klub jeseniAkih študentov pripravlja letno skupščino, ki bo v soboto, 5. novembra, v restavraciji Kazina na Jesenicah. Ob tej priložnosti so prizadevni in delavni jeseniški študentje že izdali glasilo Informator, ki je namenjeno delu skupščine. N.J.
Počasnost in tudi neodgovornost
r
Preveč o denarju, premalo o vsebini
Le malo je skupščin, na katerih bi se pogovarjali o vsebinskih problemih kulture in ne le razreševali finančne zagate kulturnih institucij; to so ugotavljali delegati skupščine kulturne skupnosti Kranj, ko so na zadnji seji sprejemali finančni načrt za letošnje leto. Čeprav na dodeljena sredstva posameznim kulturnim institucijam ni bilo pripomb in tako razdelitev kulturnega dinarja za letošnje leto ni sporna, pa se je vendarle pokazalo, da je treba sedanji sistem razdeljevanja sredstev »prevetriti«. Sistem financiranja kulture namreč še vedno temelji na starem sistemu financiranja, ki so ga nove interesne skupnosti samo podedovale, niso pa se še utegnile vanj poglobiti do take mere, da bi lahko posamezne kulturne zvrsti vrednotile po njihovi pomembnosti in potrebnosti. Sedanji način namreč le staremu sistemu dodaja novo finančno vrednost, ne pa vsebinske.
Ob takšnem sistemu zato ni čudno, da se postavljajo vprašanja kot smo jih slišali na zadnji seji kulturne skupnosti, ali je hlebec kruha za kulturo pravično razdeljen: ali se nekatere dejavnosti neupravičeno hitreje razvijajo na račun drugih, ki so morda prav tako potrebne za kulturo delovnega človeka, pa jih zaradi zastarele delitve sredstev potiskamo v ozadje. Nihče namreč za sedaj ne ve odgovora, ali je sedanja razdelitev sredstev za posamezne kulturne dejavnosti v Kranju tudi pravi odraz naših kulturnih potreb. Letošnji in tudi vsi dosedanji finančni načrti so le odraz možnosti za financiranje programov, ki so si jih zastavile posamezne kulturne institucije. Verjetno pa bi si takšna vprašanja lahko zastavile tudi druge slovenske kulturne skupnosti, ki na enak način kot kranjska razdeljujejo kulturni dinar. Le-tega pa je vedno premalo, zato tudi ni čudno, če se kulturne skupnosti ukvarjajo večinoma s tem, kako bi ta skromni dinar obrnile: razprave o vsebinskem delu celotne kulture pa so ob tem sicer potrebnem finančnem razglabljanju potisnjene ob stran.
L. M.
Predsedstvo   občinske  konference socialistične zveze Kranj razpravljalo o odpravi škode po potresu na potresnem območju v Kranju
Kranj — V sredo, 2. novembra, se je v Kranju sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze in med drugim razpravljalo tudi o poročilu o odpravi škode po potresu na potresnem območju v občini. Poročilo je podal načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in predsednik štaba za odpravo posledic potresa inž. Janez Frelih. Predsedstvo je ugotovilo, da odprava škode oziroma sanacija poteka prepočasi in da se marsikje kaže tudi neodgovornost.
Rečeno je bilo, da akcija za odpravo posledic potresa še najbolje poteka v krajevni skupnosti Bela, kjer je trenutno sanirana približno polovica objektov. Na vseh drugih področjih oziroma v ostalih krajevnih skupnostih, ki jih potres sicer ni tako prizadel, pa akcija ni stekla. Izjema je le krajevna skupnost Trstenik, kjer pa~ gradbenemu odboru prav tako ni uspelo, da bi akcija potekala strokovno in so se zato občani po svoje odločali za sanacijo. Zato je štab v tej krajevni skupnosti začasno tudi ustavil vsa dela. Skratka, gradbeni odbori v krajevnih skupnostih v akciji marsikje slabo opravljajo delo.
Težave so tudi z gradbeno operativo. Pozivu delovne organizacije Domplan se razen podjetja Gradbinec Kranj ni odzvalo nobeno gradbeno podjetje. Veliko zaslug za to, da akcija teče v krajevni skupnosti Bela, pa ima zasebnik Pelko, ki po programu injicira objekte.
V zraku je tudi finančni program sanacije potresnega območja. Od različnih omenjenih in predvidenih virov sredstev za sanacijo so trenutno na voljo le potrošniški krediti. Še vedno ni jasno, kaj je z 20 milijoni dinarjev dolgoročnih posojil, kako je z enodnevnim zaslužkom, ki naj bi ga kranjska občina dobila nazaj, in še vedno ni prav stekla solidarnostna akcija v delovnih organizacijah v občini. Tako je na posebnem žiro računu za solidarnost
Posvet o prostoru
Škofja Loka — Oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine pripravlja posvet o prostorski problematiki in sicer na osnovi izhodišč za urbanistični program občine. V občini je namreč predvidenih precej novih naložb in je zato prostorska problematika zelo aktualna. Na posvet, ki bo v ponedeljek, 9. novembra, ob 9. uri v Tovarni pohištva Alples v Železnikih vabijo direktorje vseh delovnih organizacij, ki imajo sedež v škofjeloški občini in direktorje tistih delovnih organizacij, ki imajo v občini svoje obrate oziroma temeljne organizacije. L. B.
le dobrih 400.000 dinarjev. Ob vsem tem pa je še vrsta težav zaradi pomanjkanja gradbenega materiala.
Predsedstvo je odločno in kritično opozorilo na vse napake, na počasnost in tudi neodgovornost. Menili so, da so tako na terenu kot v pristojnih organih naredili premalo. Tako nas do roka za dokončanje sanacije, 15. decembra, loči le še dober mesec. Zato je treba v tem času v čimvečji meri nadoknaditi zamujeno. Stališče predsedstva je bilo, naj strokovna in finančna vprašanja rešujejo strokovnjaki z odgovornim
sodelovanjem gradbenih odborov v krajevnih skupnostih. Izvršni svet občinske skupščine pa naj se prav tako ustrezno organizira, da bo akcija čimbolj usklajeno in hitro tekla.
Ponovno poziva predsedstvo tudi delovne ljudi in občane, da se vključijo v solidarnostno akcijo in s prispevki omogočijo čimhitrejšo odpravo posledic potresa. Številka žiro računa za nakazovanje prispevkov je: SDK — podružnica Kranj 51500-655-42354, sredstva solidarnosti za odpravo posledic potresa na območju občine Kranj.
Predsedstvo je nazadnje sklenilo, da mora izvršni svet občinske skupščine predložiti podrobno poročilo o poteku sanacije.
A.Žalar
DOGOVORIMO SE
5. stran:
SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
V sredo, 9. novembra, popoldne se bodo v Radovljici na ločenih sejah sestali vsi zbori občinske skupščine. Na peti strani objavljamo povzetke gradiva za sejo? Iz dokaj obširnega dnevnega reda še posebej velja opozoriti na osnutka dveh predlaganih odlokov. To je spremenjeni odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, ki naj bi, če bo sprejet, v prihodnje razširil prispevno območje, in osnutek odloka o zaščitenih kmetijah. Po tem odloku naj bi bilo v občini 1191 zaščitenih kmetij. Omeniti velja tudi predlog, da se Splošnemu gradbenemu podjetju Gorenje podeli javno priznanje skupščine občine. Pomembno pa bo na seji nedvomno tudi poročilo o izvajanju politike cen.
v:
Titove štipendije tudi mladim kmetovalcem
KRANJ — Na podlagi javne razprave v osnovnih organizacijah ZSMS v kranjski občini in stališč javne tribune o osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji je predsedstvo OK ZSMS predlagalo, da se z novim družbenim dogovorom o štipendiranju uredi tudi vprašanje štipendiranja mladih kmetovalcev in otrok kmetov-koop>rantov, predvsem pa naj ti otroci enakopravno z delavskimi in mladimi delavci pridobijo pravico do Titove štipendije.
Prav tako so mladi iz Kranja predlagali, da se usklajevanje štipendij opravi vsako šolsko leto. Hkrati pa naj se prijavljeni dohodek na družinskega člana večkrat preverja. Zaradi slabega uspeha naj štipendistu ne bi vzeli štipendije že ob prvem neuspehu, temveč mu dali možnost, da v naslednjem polletju uspeh popravi. Posebno pozorno pa naj bi komisija podpisnic družbenega dogovora spremljala razpise štipendij in preverjala, če so v skladu s srednjeročnimi plani razvoja. L. B.
Uostje iz Vojvodine v Kranju - Včeraj, 3. novembra, je prispela na delovni obisk v Socialistično republiko Slovenijo delegacija izvršnega sveta avtonomne pokrajine Vojvodine, ki jo vodi predsednik Nikola Kmezić. Goste je v Ljubljani pozdravil predsednik slovenskega izvršnega sveta inž. Andrej Marine, nato pa so gostje in gostitelji obiskali kranjsko občino. Ob pol desetih je delegacija Vojvodine obiskala tovarno Sava, poldrugo uro kasneje pa Iskro na Laborah. V teh kranjskih delovnih kolektivih so se pogovarjali o pogojih gospodarjenja in možnostih sodelovanja med našo republiko in avtonomno pokrajino Vojvodino. Na fotografiji so gostje med obiskom v Savi. (jk) - Foto: F. Perdan
[|   XVIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA 1977
KRANJ
Naročnik:
Dražja meso in kruh
Na podlagi dogovora republik in pokrajin so bile s 1. novembrom odpravljene premije za junetino in kompenzacije za pšenično moko. Da se ne bi poslabšali pogoji gospodarjenja v proizvodnji, je bil hkrati dosežen dogovor, da lahko republike in pokrajini povečajo maloprodajne cene teh proizvodov.
Cene junetine se po tem dogovoru smejo povečati do 6,5 dinarja za kilogram. Zaradi odpravljene kompozicije na pšenično moko pa se smejo- v ustreznem razmerju povečati cene kruha, razen belega, ki se je podražil poleti. V utemeljitvi je rečeno, da se bodo zaradi podražitev povečali življenjski stroški za 0,8 odstotka.
Po odpravi teh premij in kompenzacij so z veljavnostjo do 15. januarja prihodnje leto ostale še premije za mleko v višini 38 par za liter mleka s 3£ odstotka tolšče, za govedino v višini 3£5 dinarjev za kilogram, za svinjino 3J95 din in za perutnino 2,40 din za kilogram.
Ugodna menjava
Po že sklenjenih sporazumih o blagovni menjavi med Jugoslavijo in Poljsko vidimo, da bo menjava do konca tega desetletja dosegla 3£ milijarde dolarjev letno. Blagovna menjala se bo tako povečala za dva in polkrat v primerjavi z lani, ko je znašala 1,3 milijarde dolarjev. Planirano pa je bilo, da bo trgovina med državama lani dosegla 850 milijonov dolarjev vrednosti.
Več sladkorne pese
Letošnji pridelki sladkorne pese v severovzhodni Sloveniji so najboljši spodbujevalci pridelovanja. Posejali so jo na 250 ha, za prihodnjo setev pa imajo kmetje pripravljenih več kot 800 ha površin. Se več pa jo bodo sejaU, ko bo zgrajena nova tovarna sladkorja v Ormožu.
Vse večja poraba plina
Prve zaloge uvoženega naravnega plina — približno 700 milijonov kubičnih metrov — pričakujejo prihodnje leto. Tako so sporočili na seji zveznega odbora za energetiko in industrijo. Omenjena količina pa je samo del kontingenta, ki naj bi v naslednjih letih znašal tri milijarde kubičnih metrov. Plin nam bo pošiljala Sovjetska zveza. Rast uvoza in zalog plina pri nas pa je tesno povezana z gradnjo plinske mreže. Dela dobro napredujejo v Vojvodini, Hrvatski in v Sloveniji. Plin bomo iz Sovjetske zveze dobivali prek Madžarske za Srbijo in prek Češkoslovaške za Slovenijo in Hrvatsko.
Sejem črne in barvne metalurgije
Jugoslavija je dežela, katere naravna bogastva dajejo velike možnosti za razvoj nekovin, je poudaril na otvoritvi sejma »Kovine in nekovine« v Skopju predsednik komiteja za energetiko in industrijo Dušan lljevič. Razen tega sejma pa bo do nedelje v Skopju odprta tudi mednarodna razstava gradbenega materiala. Prireditvi sta poslovnega značaja, hkrati pa sta tudi primerni za izmenjavo izkušenj na področju prioritetnih panog, kot sta črna in barvna metalurgija, strojegradnja in industrija nekovin. O tem, da so te panoge izredno pomembne za razvoj Jugoslavije, priča tudi srednjeročni načrt, ki predvideva dvakrat večjo proizvodnjo v primerjavi s prejšnjim petletnim planom. To pa pomeni nad štiri milijone ton surovega železa in okoli šest milijonov ton jekla v letu 1980.
Volilno-programska konferenca
Kranj — Na seji predsedstva OK ZSMS so se dogovorili, da bo volil-no-programska seja občinske konference ZSMS 15. novembra. Predlagajo, da bi na seji obravnavali in sprejeli poročila o delu organov konference in programe dela organov konference ter izvedli nadomestne volitve za sekretarja OK ZSMS.
L. B.
JESENICE
V ponedeljek, 7. novembra, se bo v konferenčni sobi jeseniške občinske skupščine sestalo na 12. redni seji predsedstvo skupščine gorenjskih občin. I okrat bodo ocenili devetmesečno poslovanje občinskih in regionalne zdravstvene skupnosti ter razpravljali o usklajevanju porabe. Razpravljali pa bodo tudi o programu razvoja in vzdrževanja regionalnih in magistralnih cest na Gorenjskem letos. ^ £
KRANJ
Sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko Ludvik Kejžar je za torek, 8. novembra, sklical deveto redno sejo medobčinskega sveta. Na dnevnem redu je razprava o uresničevanju vsebine knjige Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in razprava o usmeritvi zveze komunistov na Gorenjskem v predkongresnem obdobju. Govorili bodo tudi o verifikaciji kadrov za. člane ZKS in ZKJ in o kriterijih za sestavo medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Nazadnje je predvidena še potrditev predstojnika študijskega središča na Gorenjskem.
Včeraj, 3. novembra, popoldne so se v Kranju na ločenih sejah sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Med drugim so razpravljali o uresničevanju zakona o združenem delu v občini, o programu razvoja malega gospodarstva do 1980. leta in ocenili srednjeročne programe razvoja krajevnih skupnosti.
A. 2.
Predsedniki zborov samoupravnih enot stanovanjske skupnosti sklicujejo seje delegatov zborov samoupravnih enot. Seje bodo v sejni sobi podjetja Domplan Kranj, Cesta JLA 14. Seje zborov so sklicane: v ponedeljek, 7. 11., ob 12. uri se bo sestal zbor samoupravne enote za graditev stanovanj. Med drugim bodo delegati razpravljali o planu gradnje stanovanj v letu 1978/79, gradnji stanovanj za samske delavce in pomoči samoupravne stanovanjske skupnosti pri odpravljanju posledic potresa.
V torek, 8. 11., ob 12. uri bo seja zbora samoupravne enote za gospodarjenje s skladom hiš v družbeni lasti. Na dnevnem redu bo obravnavanje odpravljanja posledic potresa, poročilo o izvajanju programa investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj ter obravnavanje stroškov ogrevanja v kurilni sezoni 1976/77 in plan stroškov za sezono 1977/78.
V sredo, 9. 11., ob 12. uri bo seja zbora samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Delegati bodo sklepali o pravilniku za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč in razpisu za prijavo upravičencev do teh stanovanj oziroma prioritetni listi.
L. B.
RADOVLJICA
Včeraj, 3. novembra, popoldne so se v Radovljici sestali predsedniki krajevnih konferenc socialistične zveze. Razpravljali so o pripravah na volitve in o praznovanju dneva republike ter organiziranju novoletnih prireditev. Pogovorili pa so se tudi o delu krajevnih konferenc socialistične zveze v jesenskem obdobju.
V ponedeljek, 31. oktobra, se je na 100. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Razpravljal je o smernicah urbanističnih programov jeseniške in radovljiške občine, o izdelavi urbanističnega programa radovljiške občine in o izvajanju programa izgradnje ter obnove regionalnih cest v občini. Na dnevnem redu pa je bila med drugim tudi razprava o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije za prihodnje leto. A. 2.
V predkogresnem obdobju bodo poleg ostalih nalog pripravili široko študijsko razpravo Kardeljeve knjige o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Oktobra so imenovali občinski koordinacijski odbor, v katerem so vsi predsedniki in sekretarji občinskih družbeno-polit;*/y.K organizacij, predsedniki komisij pri občinski konferenci ZK ter članiai\«lYvd predavateljev, ki so vodili razprave o predlogu zakona o združenem delu. V okviru koordinacijskega odbora bosta delovali dve komisiji, izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL pa bo po skupnem dogovoru pripravil akcijski program razprav. Oceno opravljenih razprav bodo opravili decembra. JR
ŠKOFJA LOKA
Danes popoldne ob 16. uri bo v sejni dvorani občinske skupščine seja komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu. Komisija bo pregledala delo po osnovnih organizacijah v zvezi z uresničevanjem zakona in se dogovorila za ukrepe v prihodnje.
Ob 13. uri pa bo seja koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL. Razpravljali bodo o možnih kandidatih za predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV in kandidatu za predsednika občinskega odbora ZZB NOV Škofja Loka. L. B.
TRŽIČ
V sredo, 2. novembra, je bila v Tržiču seja občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič. Člani sveta so razpravljali o uresničevanju zakona o združenem delu v tržiški občini in o položaju zdravstvene službe v občini. Na seji so se tudi dogovorili, da morajo biti občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij končani do sredine januarja. Zato je treba pospešiti evidentiranje kandidatov za funkcije v sindikalni organizaciji in se tesneje povezati s krajevnimi skupnostmi, saj so problemi združenega dela in krajevnih skupnosti pogosto skupni. -jk
Seminar za predsednike sindikata
Škofja Loka — Občinski svet Zveze sindikatov pripravlja dvodnevni seminar za predsednike osnovnih organizacij sindikata. Na njem bodo udeleženci razpravljali o razvoju samoupravljanja, vlogi sindikatov v TOZD, pripravah na vo-
litve, oceni izvajanja srednjeročnega plana in družbenogospodarskih gibanj v občini ter pripravah na občne zbore osnovnih organizacij sindikata. Seminar bo 11. in 12. novembra v hotelu Bor na Črnem vrhu nad Idrijo. L. B.
ČGP Delo,       TOZD Časopisi Ljubljana
Podružnica Kranj Koroška 16
Sprejme takoj
1. RAZNAŠALCA, RAZNAŠALKO
za dostavo časopisa DELO naročnikom na doni za teren v Škofji Loki (Partizanska, Šolska ulica, Stara cesta); za teren v Kranju (Priniskovo)
Delo je v zgodnjih jutranjih urah in primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence.
Kandidati naj se osebno zglasijo v podružnici DELO v Kranju, Koroška 16 od 7. do 12. ure. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Obletnica velikega oktobra
Jugoslovansko revolucijo zaradi izvirnega uresničevanja načel marksizma in leninizma lahko v marsičem primerjamo z oktobrsko revolucijo   —   Socializem postaja svetovni
proces
Topovski strel s križarke Aurora na zimski dvorec ruskih carjev v Petrogradu 7. novembra leta 1917 ali 26. oktobra po starem ruskem koledarju je naznanil začetek oktobrske revolucije, katere 60. obletnico bomo praznovali v prihodnjih dneh. Ruski oktober je bila prva zmagovita socialistična revolucija na svetu, ki jo je bojeval in izbojeval ruski delavski razred pod vodstvom Lenina in njegove Komunistične boljševiike partije Rusije. Nastala je sovjetska socialistična republika, ena največjih prelomnic v človeiki zgodovini. Svet je naredil v Petrogradu in Rusiji prve korake na poti k socializmu, ki danes postaja te svetovni proces!
Obilo vzrokov za socialistično revolucijo je imel v sebi sistem stare Rusije, ki jo je svet v tedanjih časih imenoval »ječa narodov«. Čeprav je carska Rusija sorazmerno pozno stopila na pot kapitalizma, se je proletariat naglo krepil, politično dozoreval in oblikoval svojo zavest. Znani so njegovi številni upori proti izkoriščevalcem in sistemu. Delavstvu ob strani so stali kmetje, ki so bili celo glavni pobudniki za I. rusko revolucijo v letih 1906 do 1907. Vstaja proti sistemu resda ni uspela, vendar so bila ta revolucionarna leta dobra »generalka« za veliki rdeči oktober.
V zorenju ruskega delavstva in kmečkega iivlja za odločilni upor novembra oziroma oktobra leta 1917 je pomembno tudi leto 1914, ko se je Rusija vpletla v vojno. Leninova partija je vojni nasprotovala in zagovarjala ter uveljavljala načelo, da se mora imperialistična vojna, katero je zagovarjala Rusija, spremeniti v državljansko vojno! Številni boljieviki so bili zaradi tega kaznovani in odgnani v Sibirijo, od koder se mnogi niso vrnili. Boljševik! so pod vodstvom Lenina in sodelavcev vztrajali in pripravili februarsko revolucijo leta 1917. Izreden pomen je imela pri snovanju nove boljieviške sovjetske oblasti, obenem pa je pokazala, kako trhel je sistem stare Rusije. Dosežke februarske revolucije je telela buržoazija za vsako ceno izničiti in uveljaviti svoje interese. Boljieviiko vodstvo v domovini — Lenin je bil v ilegali v Švici in je tam pisal znana Pisma od daleč — ni znalo položaja pravilno oceniti in je naivno verjelo obljubam buržoazije. 16. aprila se je vrnil Lenin domov in objavil znane Aprilske teze, ki so natančen načrt delovanja partije na vseh področjih. Tez sprva niso razumeli in so jih napadli celo najožji Leninovi sodelavci kot na primer Plehanov in Stalin. Vendar je imel Lenin prav. V začetku maja so bile v Petrogradu velike demonstracije proti začasni vladi, ki je hotela vojno pripeljati do konca. Delavske in kmečke demonstracije so se nadaljevale junija in julija. Zadnjih se je udeležilo skoraj 400.000 petrograjskih delavcev in mornarjev. Terjali so prenehanje vojne in izročitev oblasti sovjetom. Julija leta 1917 so se demonstracije ie nadaljevale in opozarjale na neozdravljivo politično krizo v Rusiji! Vlada je krvavo zadužila nemire. Padlo je več kot 400 ljudi.
Revolucionarne sile so se ie naprej krepile. Avgusta je bil v Petrogradu kongres boljieviške partije. Njen ugled je rastel. Vsi poskusi uničenja boljieviške partije in delavskega gibanja ter številne zvijače so bile brezuspešne. Dozorevali so pogoji za oboroženo vstajo. Sklep o njej je bil sprejet na oktobrskem zasedanju centralnega komiteja boljieviške partije Rusije. Le Zinovjev in Kamenjev sta glasovala proti, ostali člani CK pa so bili za oboroženo vstajo.
Začel se je veliki oktoL»er in se do začetka leta 1918 razširil po vsej Rusiji. Prva socialistična revolucija je zmagala in se obdržala kljub organizirani kontrarevoluciji v letih 1918 do 1920.
Pomen oktobra je izreden. Ne smemo ga ocenjevati le po itevilu sedanjih socialističnih držav. Socializem je kot oblika gibanja in prizadevanj za boljii svet od oktobra dalje zajel ves svet. Ni ga mogoče več omejevati le na države ali bloke. Socialistično gibanje ima že vse značilnosti svetovnega gibanja, ki se vedno bolj povezuje s težnjami po krepitvi politike neuvrščenosti in prijateljskega sodelovanja med državami. To pa seveda pomena ruskega oktobra in vseh kasnejših socialističnih revolucij ne zmanjšuje. Lenin je na primeru oktobrske revolucije bogatil marksizem in ustvarjal učinkovito teorijo revolucije. Zavedal se je nevarnosti dogmatizma in birokratizma, ki sta bila še posebno značilna za Stalinovo obdobje. To je zmanjševalo ustvarjalnost v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju in mu odvzemalo kritičnost, ki je značilna za marksizem. Takšno stališče je tudi zmanjševalo odgovornost posameznih partij pred svojim delavskim razredom in nadomeščalo iskanje izvirnih poti v socializem z dogmami in šablonami.
Jugoslovansko revolucijo lahko v marsičem primerjamo z oktobrsko revolucijo. Naša revolucija je bila, kot je dejal Edvard Kardelj, množično patriotsko
Jibanje, ki je imelo razen razrednih, socialnih, ekonomskih in političnih tudi ruge sestavine. Kot takšna je bila kmalu izpostavljena stalinskemu diktatu. Naša revolucija se je temu uprla in to je bil pogum, vreden zgleda oktobra, saj je bila tako kot sovjetska po zmagi osamljena. Vendar pa je svetu pokazala na krizo stalinističnega sistema. Naša revolucija je vedela za svojo prihodnost in je bila pod Titovim vodstvom povezana z ljudmi, kar pa je odločilno za vsako revolucijo.
J. Košnjek
Madžarska delegacija v Radovljici
Radovljica — Med bivanjem v Sloveniji je študijska delegacija CK madžarske socialistične delavske partije pod vodstvom dr. M ona Djule 26. oktobra obiskala tudi radovljiško občino. Sekretar občinske konference ZK Radovljica Jože Bohinc je goste seznanil z razvojem in posebnostmi občine in orisal delo ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij. Delegacija je nato obiskala  Iskro Otoče, kjer se je
seznanila s proizvodnjo merilnih instrumentov, nato pa v razgovoru z vodstvom delovne organizacije in družbenopolitičnih organizacij o značilnostih delovanja ZK, sindikata in mladine, o idejnopolitičnem usposabljanju ter o oblikah informiranja delovnega kolektiva.
Madžarski gostje so si ogledali tudi muzej talcev v Begunjah in turistične zanimivosti Bleda.
JR
I     Mitja Gorjup
Nekaj več kot pred tednom dni je na skupščini zveze novinarjev Jugoslavije izrazil obžalovanje, da mora prebrati tako dolg seznam umrlih. V ponedeljek je omahnil sam, zadet od srčne kapi, v krogu svo-, je družine v Novi Gorici.
Mladi, zagnani direktor in glavni urednik Dela, vse do pred nekaj dnevi predsednik zveze novinarjev Jugoslavije, angažiran družbenopolitični delavec, zavzet za stvar, ki jo je obravnaval, odgovoren človek in vselej spoštljiv do sočloveka, četudi kritičen do njegovih ravnanj. Za njim ostaja praznina in velika dediščina, njegovo bogato delo. de daleč pod vrhom svojega ustvarjanja je vtisnil osebni pečat edicijam, ki jih je vodil.
Mitja Gorjup je bil rojen 15. novembra 1943 v Vidmu v Italiji, otroštvo je preživljal v Kanalu in v Novi Gorici. Po študiju prava je bil leta 1969 izvoljen za predsednika Zveze mladine Slovenije in postal leta 1970 glavni urednik in direktor publikacij Dela. Na 7. kongresu ZKS je bil izvoljen v CK ZKS in leto dni kasneje v izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije.
Za svoje delo je prejel tudi več visokih priznanj in odlikovanj. Leta 1976 je dobil Tomšičevo nagrado, najvišje priznanje, ki ga lahko dobi slovenski novinar. Istega leta je bil odlikovan tudi z redom dela z zlatim vencem.
S solidarnostjo do velike zmage
Sv. Duh — V krajevni skupnosti Sv. Duh pri Škofji Loki so ob koncu prejšnjega meseca slavili. Odprli so namreč 10.701 kvadratni meter obnovljenih in z asfaltno prevleko prekritih cest in poti, kar pomeni, da so danes v krajevni skupnosti obnovljene vse pomembnejše »prometne žile« po naseljih.
»Vsaka taka delovna zmaga je vzpodbuda za nadaljnje delo,« je dejal na otvoritveni slovesnosti. predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, »obenem pa je vsak uspeh krajevne skupnosti, ki postaja vse bolj pomemben element v našem vsakdanjem življenju, tudi uspeh naše družbe v celoti.« Posebej pa je ob tem pozdravil tudi sodelovanje krajevne skupnosti z organizacijami združenega dela.
Promet, ki je tudi na vaških poteh vse večji, se bo odslej lahko odvijal hitreje in lažje. Prahu in blata ne bo več. Asfaltirana dvorišča pa bodo najmlajši lahko uporabljali tudi za igrišča.
Akcija asfaltiranja cest in poti v krajevni skupnosti Sv. Duh je trajala tri leta. Asfalt je položen na površini 10.701 kvadratnem metru, vrednost vseh orpavljenih del pa znaša 1,186.169 din. Občani sami so prispevali 674.084 din in 6850 prostovoljnih delovnih ur, pomoč širše družbene skupnosti je znašala 294.567, prispevki delovnih organizacij pa 34.999 din.
V letu 1974 so bile asfaltirane tri poti: cesta skozi naselje Dorfarje ter odcep v novo naselje, glavna vaška pot in ulica pri gradu pri S . Duhu.
Ob sprejemanju srednjeročnega načrta pred dvema letoma je bil nato na pobudo prebivalcev tega področja sprejet sklep, da je z obnovitvenimi deli na cestah in poteh v krajevni skupnosti Sv. Duh treba nadaljevati. Zavedali pa smo se, poudarja tajnik sveta krajevne skupnosti Ivan Jugovic, da nas bo širša družbena skupnost podprla le, če bomo sami dokazali, kaj zmoremo s samoprispevkom in prostovoljnim delom.
Prvi uspeh je bil dosežen le leto dni kasneje. Asfaltno prevleko so takrat dobile vse pomembnejše poti v naselju Sv. Duh in v severnem delu naselja Virmaše. Domačini so se izkazali s prostovoljnimi delovnimi urami: pri prevozu materiala in pri drugih opravilih pri pripravah na asfaltiranje. Uspehi so vzpodbudili tudi tiste, ki so do takrat še stali ob strani in niso verjeli v moč enotnosti in solidarnosti.
2e v začetku leta 1977 so bili na enem od sestankov sveta krajevne skupnosti izvoljeni področni gradbeni odbori. Ti so potem postali pobudnik in organizator del pri asfaltiranju poti v Virmašah, Grencu in Formah. Ze avgusta so bila vsa ta dela opravljena. Tudi tokrat so k uspehu izredno veliko pripomogli domačini s prispevki in prostovoljnim delom.
Ob vseh teh prizadevanjih pa tudi krajevna skupnost ni ostala osamljena. Škofjeloška občinska skupšči-na je v letu 1976 iz sredstev za inve-sticije za dela v krajevni skupnosti Sv. Duh namenila 88.958 din, 30.000 din je bilo uporabljenih za obnovo ceste Dorfarje —C rngrob, občinska samoupravna komunalna skupnost pa letos 64.000 din.
Prebivalci naselij Virmaše in Grenc plačujejo tudi prispevek za mestno zemljišče. Iz tega vira je bilo letos za dela pri asfaltiranju in obnovi namenjenih 65.000 din.
Med delovnimi organizacijami, ki so priskočile na pomoč, pa velja omeniti GIP Gradiš — Lesno industrijski obrat Škofja Loka in delov-
no organizacijo termika — Proizvodnja Škofja Loka. Gradiš je za dela prispeval 34.999 din, Termika pa je brezplačno odstopila stroj za nakladanje gramoza.
Kljub veliki delovni zmagi pa v krajevni skupnosti Sv. Duh že razmišljajo o delu, ki jih čaka v prihod-
nje. Pogovarjajo se že o postavitvi novih avtobusnih čakalnic, gradnji otroškega vrtca za varstvo najmanj petinštiridesetih malčkov, gradnji športnih objektov v Gorajtah, asfaltiranju ceste Gorajte— Mrzli potok in še 0 marsičem.
V. M.
Jeseničani zbrali denar za II. TV program
Jesenice — Prizadevanja iniciativnega odbora za vzpostavitev mreže za drugi TV program v jeseniški občini so uspela, saj so denar prispevali skoraj vsi. Vplačalo je 64 organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in dislociranih enot, v katerih je več kot deset zaposlenih, šest krajevnih skupnosti od enajstih in dve samoupravni interesni skupnosti. Skupno so zbrali 536.000 dinarjev, kar je dovolj za podpis pogodbe.
Še vedno pa je v občini nekaj organizacij združenega dela, kjer akcije še niso končali. Tako morajo prispevati še v KOOP Mojstrana, v SGP Gradbinec, v Viatorju, na železniški postaji, v Tobaku, Petrolu, v Kompas hotelih Kranjska gora, v komunalnem servisu, v jeseniški bolnici in v Carinarnici Jesenice. Tako še ni prispevalo 15 odstotkov vseh zaposlenih v jeseniški občini. Le-ti denar zbirajo, razen v bolnici Jesenice, v Petrolu in v hotelu Kompas Kranjska gora, kjer pa ni pričakovanega odziva.
K podpisu samoupravnega sporazuma o zbiranju sredstev so pristopile vse krajevne skupnosti, posebej pa mora o prispevku sklepati tudi telesnokulturna skupnost. Če bodo vsi izpolnili svojo obveznost, bodo tako zbrali še okoli 152.000 dinarjev. Kdaj bodo tako lahko občani spremljali drugi TV program?
Takoj po podpisu pogodbe bodo naročili opremo pri IMP Ljubljana. V letu dni, odkar v jeseniški občini teče intenzivna akcija zbiranja sredstev, se je oprema podražila za okoli 200.(KK) dinarjev, dobavni rok pa podaljšal od treh na pet mesecev. Cena opreme je milijon 704.000 dinarjev. Ob podpisu pogodbe je treba zagotoviti 30 odstotkov sredstev, 70 odstotkov sredstev pa v treh letih, kar kreditira IMP z 12-odstoi-nimi obrestmi.
Sredstva za podpis pogodbe so torej zbrana, še nekaj več jih je. Vendar pa pogodba vključuje tudi razširitev pretvorniške hišice na Katarini in novi hišici na Mežakli in v Mojstrani, ki pa niso vključene v ceno, ki zajema le tehnično opremo z antenskim materialom. Prav tako bodo morali usposobiti dostop do hišice na Mežakli in za vsa dela bodo potrebovali 150.000 dinarjev.
Zaradi dolgega dobavnega roka ter zaradi dodatnih del je težko predvidevati, kdaj bodo jeseniški občani, ki si drugega programa že dolgo zelo želijo, vendarle lahko obrnili na sprejemniku tudi drugi gumb. Člani odbora si bodo še naprej prizadevali, da bo vendarle za novo leto 1978 večina občanov občine lahko spremljala drugi TV program. Za samo montažo RTV potrebuje le štirinajst dni in če bodo opremo pravočasno dobili, se bodo tako antenski materiali montirali hitro; še preden temperature ne bodo prenizke.
D. S.
Kamničani načrtujejo novo tovarno
Kamnik — Predsednika Vinko Dobnikar in Ferdinand Vode sta sklicala za ponedeljek, 7. novembra, in za torek, 8. novembra, zasedanji družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti kamniške občinske skupščine. Skupščinska zbora bosta razpravljala o pomembnih točkah dnevnega reda. Delegati bodo uvodoma obravnavali gradivo za samoupravni sporazum o enotnem programu zdravstvenega varstva v Sloveniji in o ureditvi zobozdravstva v naši republiki, razen tega pa predsednika zborov predlagata delegatom tudi razpravo o problematiki zdravstva v kamniški občini. Poročilo je pripravil kamniški TOZD Zdravstvenega doma Domžale. Temeljna organizacija je pripravila še dodatno poročilo o problematiki zobozdravstva v kamniški občini.
Delegati zborov kamniške občinske skupščine bodo razpravljali tudi o osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v Sloveniji in o osnutku programa dela kamniške občinske skupščine do julija leta 1978. Razen
Večja Bračičeva šola v Tržiču — Zaradi velike prostorske stiske v osnovni šoli heroja Bračiča v Tržiču so se odločili za nadzidavo le-te, kar bo spet omogočilo dvoizmenski pouk. Nadzidavo Tržičani financirajo z ostankom sredstev lani zaključenega samoprispevka, s premostitvenim posojilom pa bo pomagal tudi odbor za trošenje sredstev sedanjega samoprispevka. Nadzida va bo veljala okrog 1,8 milijona dinarjev, (/k) — Foto: F. Perdan
tega je na dnevnem redu razprava o rezervaciji prostora za gradnjo proizvodnih obratov Fructal-Alko' v kamniški industrijski coni. O tem se kamniški izvršni svet s to delovno organizacijo že nekaj časa dogovarja, v novem kamniškem obratu naj bi predelovali sadje v sadne destilate in organizirali proizvodnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter sirupov. Takšna industrija je načrtovana v kamniškem srednjeročnem programu, obenem pa nova tovarna ne bo onesnaževala okolja. Raztezala naj bi se na približno desetih hektarjih površine.
Delegati obeh zborov se bodo v ponedeljek in v torek seznanili tudi z dogovorom o načinu in oblikah sodelovanja med pobratenimi občinami Kamnik, Gornji Milanovac, Kotor, Peč, Slavonska Požega, Strumica, Travnik in Zrenjanin.
J. Košnjek ,
Priprave na volilno konferenco
Škofja Loka - Na petkovi seji komiteja občinske konference ZKS so posvetili največ pozornosti pripravam na volilno konferenco. Ko so razpravljali o predlogih za možne kandidate za novega sekretarja komiteja, so poudarili, da je treba takoj pripraviti javna merila za možne kandidate za vodilne funkcije v občini. Merila naj bi izdelala občinska konferenca SZDL, morajo pa biti takšna, da bodo za vodilne občinske funkcionarje izvoljeni najsposobnejši in najodgovornejši družbenopolitični delavci.
Nič manj pomembno pa ni kadrovanje v občinsko konferenco in komite ZKS. Pri sestavljanju kandidatne liste je potrebno upoštevati kraje, iz katerih so predlagani kandidati in katera področja zastopajo. Več mora biti žensk in mladine. Predvsem pa naj kandidati izhajajo iz neposredne proizvodnje. V konferenci naj bi bilo 65 članov, v komiteju pa 15.
Kadrovska komisija pri občinski konferenci je že pripravila osnutek kandidatne liste za konferenco in komite, ki jo bodo v teh dneh dali v javno razpravo osnovnim organizacijam ZK L. Bogataj
Po sklepu Sveta podjetja
Konfekcija Mladi rod Kranj
razpisuje licitacijo prodaje osnovnih sredstev
v obliki pismenih ponudb,
na javni dražbi dne 14. 11. 1977 ob 8. uri
v prostorih uprave v Kranju,
Pot na kolodvor 2, in to za:
23 šivalnih strojev
(s podstavkom) in
1 šivalni stroj
(brez podstavka) raznih znamk.
Izklicna cena za vse stroje je 230.000 din. V ceno ni vštet prometni davek.
Zainteresirane stranke si osnovna sredstva lahko ogledajo v Kranju, Zasavska 39.
Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe.
Biro za urbanizem
in stanovanjsko poslovanje
Jesenice, n. sol. o.,
Cesta maršala Tita 18
Delovna skupnost strokovnih služb, ponovno objavlja prosta dela in naloge za delavca
planer — analitik
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. : da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne
smeri,
2. : da imajo najmanj 2 leti delovnih izkušenj iz svoje stroke.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi moralno-politične pogoje, skladno z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Jesenice. Izbrani kandidat nastopi delo takoj ali po dogovoru.
Prijave z osebnimi podatki in dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo na zgornji naslov v 1*5 dneh po izidu te objave.
Kmetijsko živilski kombinat Kranj, z n. sol. o. TOZD Komercialni servis zn. sol. o.
objavlja naslednji razpis
za oddajo skladiščnih prostorov v najem
KŽK Kranj, TOZD Komercialni servis oddaja skladiščne prostore v Hrastju, organizacijam združenega dela v skupni površini 2000 kv. m (v petih objektih po 400 kv. m). Prostore oddajamo tudi po posameznih objektih.
Interesenti dobijo informacije na upravi TOZD Komercialni servis Kranj, Cesta JLA 2 ustno, ali po telefonu na številko 21-276 ali 22-439.
GOZDNO GOSPODARSTVO • KRANJ
RAZGRNITEV VOLILNIH IMENIKOV
za referendum o novi samoupravni organiziranosti združenega dela GOZDNEGA GOSPODARSTVA KRANJ
1. Na osnovi sklepa sveta delavcev in kmetov GG Kranj z dne 26/10-1977 je razpisan referendum o novi samoupravni organiziranosti Gozdnega gospodarstva Kranj.
2. referendum bo v nedeljo,
13. novembra 1977, od 7. -19. ure,
na volišlih v krajih zborov kmetov-lastnikov gozdov. Kmetje-lastniki gozdov bodo prejeli osebna vabila.
Na referendumu se bodo kmetje-lastniki gozdov skupno z gozdarskimi strokovnimi in ostalimi delavci, ki delajo za zasebni sektor lastništva gozdov, odločali za Temeljne organizacije kooperantov, in sicer za področje občine Kranj, Škofje Loke in Tržič. 3. Razgrnitve volilnih imenikov za področje celotnega Gozdnega gospodarstva Kranj, ki obsega zasebne gozdove občine Kranj, Škofja Loka in Tržič, bodo na sedežih področnih gozdarskih proizvodnih okolišev
v torek, 8. novembra 1977, od 7. —11. ure in v sredo, 9. novembra 1977, od 7. —11. ure.
Kmetje-lastniki gozdov, ki imajo prebivališča na področju določenega gozdarskega proizvodnega okoliša, lahko v navedenih dneh in določenih urah na sedežu tega proizvodnega okoliša preverijo vpis v volilni imenik.
V primeru izpadlosti iz volilnega imenika lahko kmet-lastnik gozda zahteva vpis v volilni imenik.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Volilna komisija
Uspešno uresničevanje programov
Škofja Loka — Delegati vseh treh zborov občinske skupščine bodo raspravljali na seji, ki bo 9. novembra, tudi o izpolnjevanju planov samoupravnih interesnih skupnosti. Obravnavali bodo letošnje devetmesečno obdobje.
Skupnost otroškega varstva letos organizira varstvo za 800 predšolskih otrok. Računajo, da bo planirano število otrok, ki naj bi jih letos vključili v vrtce, celo nekoliko preseženo. Organizirah so tudi potujoči vrtec, v katerega so vključili 133 otrok. Poleg tega pa štipendirajo 27 učenk na vzgojiteljski šoli.
Junija bi morali začeti graditi vrtec v Podlubniku, vendar se je začetek del zavlekel zaradi kompleksnega reševanja rekreacijske in šolske cone v Podlubniku. Tako bo vrtec namesto spomladi odprt jeseni prihodnjega leta.
Tudi občinska izobraževalna skupnost uresničuje letni program tako kot so načrtovali. Tudi investicije se uresničujejo po programu, zastoj je nastal le pri urejevanju in obnavljanju osnovne šole v Dražgošah. Skupnost se je letos vključila tudi v priprave za gradnjo dijaškega doma in centra usmerjenega izobraževanja v Škofji Loki.
Pri kulturni skupnosti ugotavljajo, da je letos več kulturne dejavnosti kot v preteklih letih, in to predvsem na področju amaterske dejavnosti. Začeli so tudi z obnavljanjem kulturnih domov. Letos so jih pomagali obnoviti v Poljanah in na Trebiji.
Program telesne kulturne skupnosti se odvija skladno s sprejetimi načeli srednjeročnega plana in računajo, da bo v celoti izpolnjen, čeprav jim manjka denarja. Tudi plan investicij uspešno izpolnjujejo. Zgradili so planinski dom na Blegošu, košarkaško igrišče na Sovodnju in v Sorici, delajo pa strelišče pri OŠ Cvetko Golar in košarkaško igri-
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
ELtKN
naša? g
smučina
ELAN - POKROVITELJ V GARMISCHU RADOVLJICA - Svetovno smučarsko prvenstvo bo prihodnje leto v Garmischu. Elan bo prevzel pokroviteljstvo nad slalomom. Priredil bo tudi novinarski sejem, zvečer pa bo na sejmu igral priznani ansambel Avseniki.
OBISKI
Pred nedavnim so Elan obiskali domači smučarji in si ogledali tovarno, Elan pa je sprejel več tujih delegacij. Tako je snemala v Elanu kitajska televizijska ekipa, ki pripravlja film o Jugoslaviji, na pogovor so prispeli predstavniki koroške deželne vlade in se pogovarjali o novem projektu Elan-Avstrija, tovarno pa so si ogledali tudi predstavniki zveznega komiteja in Zveznega zavoda za družbeno planiranje ter predstavniki republiških in pokrajinskih komitejev.
NA DELOVNEM MESTU
Kranj — V kranjski slaščičarni in kavarni, ki je ie nekaj časa temeljna organizacija združenega dela Veletrgovine Živila iz Kranja, pečejo vsak dan 25 vrst peciva, od kre-movth rezin, šamrol, indijančkov in osmih vrst desertov do sedmih vrst različnih tort, suhega in čajnega peciva. Kakšen vrvež in delovna vnema vladata na Tavčarjevi ulici v Kranju, kjer delajo slaščičarji vse dni razen nedelje, pove že podatek, da nekatere dneve spečejo in pripravijo tudi po 200 tort in da dosega mesečni promet okrog 30 milijonov starih dinarjev.
Ducat slaščičarjev in drugih delavcev je zaposlenih v delavnici kranjske slaščičarne in kavarne. Vsi so že dolgo zvesti podjetju, nekateri pa so se v tem kolektivu tudi izučili. Med njimi je MIRO GAŠPERLIN, rojen 1944, s Primskovega. Leta 1962 je končal poklicno slaščičarsko šolo v okviru poklicne šole za živilsko stroko v Mariboru in se zaposlil v Kranju.
»Slaščičarski poklic je bila sicer moja skrita želja, vendar sem bil prepričan, da bom postal zlatar. Nacrti ao se sesuli in pristal sem med slaščičarji. Sprva nisem računal, da je poklic tako zahteven in da terja toliko natančnosti, potrpežljivosti in spretnosti in da mora biti slaščičar redoljuben ter zagorov-nik čistoče na vsakem koraku. Zal naše znanje družba ne vrednoti tako kot bi zaslutili,« je pripovedoval v sredo slaščičar Miro Gašperlin. »Marsikdo nam ne verjame, da nas poleti gnjavi v delavnici vročina, pozimi pa mras, in da tudi slaščičarski stroji neznansko ropočejo. Te tegobe občutimo se bolj zaradi neprimernih in starih prostorov v Tavčarjevi ulici v Kranju in zaradi strojev, ki tečejo le leto in leta. V kolektivu je bilo te govora o popravilu sedanjih prostorov oziroma gradnji novih v Naklem.«
Miro Gašperlin dela v oddelku slaščičarske delavnice, kjer pripravljajo testo in polizdelke za slaščice, torte in druge poslastice. Sam sicer že dobrih sedem let ni ljubitelj slaščičarskih izdelkov, vendar prihajajo trenutki, ko si le-teh tudi poželi. Sicer pa ugotavlja, da potrošnja slaščičarskih izdelkov narašča in da med nekdanjo in sedanjo količinsko pa tudi kvalitetno proizvodnjo ni
šče na Godešiču ter nogometno igrišče pri Sv. Duhu in v Rete-čah.
Skupnost socialnega skrbstva je poleg nalog, ki so opredeljene z zakonom, zagotavljala denarne pomoči občanom, ki so brez dohodkov in jih je letos povečala za 15 odstotkov. Novembra so začeli graditi dom upokojencev v Škofji Loki, v katerem bo prostora za 134 ostarelih iz domače občine in za 80 slepih in slabovidnih iz vse Slovenije. Gradnja bo veljala 53 milijonov dinarjev. Hkrati pa bo zgrajena tudi poklicna šola za slepo in slabovidno mladino, dijaški dom in telovadnica in bazen v skupni vrednosti 30 milijonov dinarjev. De-
nar zato zagotavlja predvsem izobraževalna skupnost Slovenije.
Tudi občinska zdravstvena skupnost dela po sprejetem programu. Združeno delo svoje obveznosti do zdravstva izpolnjuje, težave pa so zaradi počasnega spreminjanja organizacije zdravstvene službe v skladu z dohodkovnimi možnostmi posamezne občinske zdravstvene skupnosti.
Skupaj so imele občinske samoupravne skupnosti s področja družbenih dejavnosti v devetih mesecih letošnjega leta 135,493.000 dinarjev dohodkov ali 76 odstotkov od planiranih dohodkov za leto 1977.
L. Bogataj
Suhe pipe v Naklem
Tržič — Pritožbe krajanov Nak-lega zaradi pomanjkanja pitne vode ob sobotah in nedeljah povzročajo že nekaj časa razprave na Komunalnem podjetju Tržič in v samoupravni komunalni interesni skupnosti Tržič. Nakelčani so v začetku oktobra protestirali tudi pri izvršnem svetu tržiške občinske skupščine, terjali odgovor, zakaj prihaja do pomanjkanja vode, in zahtevali, da se problem čimprej odstrani. Zakaj prihaja do pomanjkanja pitne vode ob sobotah in nedeljah menda Nakel-čanom doslej še ni bilo pojasnjeno. Slišati je tudi za govorice o nesoglasjih med Komunalnim podjetjem Tržič in Vodovodom iz Kranja, zaradi katerih prvo »zmanjšuje pritok vode v kranjsko občino .. .«
Tržičani v odgovoru oziroma v pojasnilu menijo, da tiči problem v vodovodnem sistemu Zegnani studenec, ki napaja večino porabnikov vode v tržiški občini, deloma pa tudi v kranjski in to predvsem v okolici Naklega. Govorice o nesoglasjih so neosnovane, saj je dobava vode urejena in določena v investicijskem elaboratu ob gradnji vodovodnega sistema. Vzrok za pomanjkanje tiči v večji potrošnji vode, ki pri načrtovanju vodovoda ni bila upoštevana.
Sistem Zegnani studenec je treba prilagoditi novim razmeram, kar pa bo terjalo dodatne denarje. Pričakovati je, da se bo pomanjkanje nadaljevalo tudi leta 1978, zato kaže s pitno vodo umno ravnati in jo trošiti ter upoštevati navodila obeh komunalnih organizacij, ki upravljata vodovode. Ko se je pojavilo prvo pomanjkanje vode, je tržiško Komunalno podjetje zgradilo dodatni cevovod v Bistrici. Preskrba z vodo je boljša, vendar to ni trajna rešitev. Cim prej kaže skleniti dogovore o urejevanju novih zajetij v sistemu Zegnani studenec in s tem pridobiti novih pet litrov vode na sekundo. V investicijskem programu je tolikšna pretočena količina vode, kakršna je že sedaj poraba (12,83 litra na sekundo), predvidena šele leta 1998!
Problem kaže odstranjevati v dogovarjanju med obema podjetjema in krajevno skupnostjo Naklo. Boljši časi pa se obetajo šele z izgradnjo zajetja Crni gozd nad Podljubeljem, kjer bi bilo mogoče dobiti kar 180 sekundnih litrov vode. To bi bil velik prispevek k preskrbi z vodo v Naklem, v kranjski občini nasploh in tudi v tržiški občini, kjer so po daljšem obdobju brez dežja pipe prav tako pogosto suhe. J. Kepic
se
Jesenice — Občina določa z odlokom poprečno gradbeno eeno in poprečne stroške komunalne ureditve zemljišča. Na osnovi tega in enoletne stanarine za stanovanjsko hišo se izračuna odškodnina za razlaščeno stavbno zemljišče. Ta se določi tudi po dohodku od stavbnega zemljišča, ki bi ga prejšnji lastnik pridobil, če bi na stavbnem zemljišču v površini 500 kvadratnih metrov sezidal družinsko stanovanjsko
»Kako malo cenjen in nepriljubljen je naš poklic,« nadaljuje Miro Gašperlin, »potrjuje tudi podatek, da že leta in leta v naši delavnici nismo izučili vajenca. Breme ostaja na starejših, ki trmasto vztrajamo in se ne ločimo od dela. Edina pomoč so nam priučeni in nekvalificirani delavci.«
J. Košnjek
imrnei .ve.
Koliko davka za hišo?
2481 lastnikov stanovanjskih in počitniških hiš ter poslovnih prostorov v jeseniški občini je plačalo 674.000 dinarjev davka, po spremembi višine poprečne gradbene cene pa naj bi plačali okoli milijon 294.000 dinarjev — Zaradi višje povprečne gradbene cene za kvadratni meter stanovanjske površine se bo davek povečal za 119 odstotkov
hišo v uporabni tlorisni površini 150 kvadratnih   metrov   po poprečni* gradbeni ceni ob času razlastitve,' zmanjšani za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča.
Na osnovi odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč se izračunavajo odškodnine za razlaščena in nacionalizirana stavbna zemljišča ter vrednosti stavb. Odškodnine in vrednosti so se v jeseniški občini določale na osnovi posameznih cenitev. Z novim odlokom, ki ga pripravljajo, naj bi se cenitve bolj približale dejanskim prometnim vrednostim.
Poprečna gradbena cena za kvadratni meter koristne stanovanjske površine je osnova za izračun davčne osnove za davek od premoženja, od posesti stavb. Razen tega upoštevajo še gradbeno izvedbo in starost stavbe. Te kriterije je občina določila, obenem pa tudi višino poprečne gradbene cene, in sicer 2900 dinarjev po cenah za leto 1973. Poprečna gradbena cena se od tedaj dalje še ni spremenila, zato se tudi davek, razen v izjemnih primerih, ni spremenil.
Z novo poprečno gradbeno ceno bi se davek, upoštevaje nespremenjene druge kriterije, povišal. Zdaj je v občini 2481 lastnikov stanovanjskih in počitniških hiš ter poslovnih prostorov. Ti so plačali letno 674.000 dinarjev davka, po spremembi višine poprečne gradbene cene pa bi plačali milijon 294.000 dinarjev. Na novo pa bodo predpisali še davek lastnikom, ki po sedanjih predpisih niso bili zavezanci, ker vrednost objekta ni presegla 100.000 dinarjev, po večji poprečni gradbeni ceni pa bo vrednost presegla ta znesek. Doslej tako niso obdavčili 1308 objektov, ocenjujejo pa, da bi na novo predpisani davek znašal 185.000 dinarjev. Ob nespremenjenih drugih kriterijih bi se torej davek za kvadratni meter stanovanjske površine povečal od 614.000 dinarjev na milijon 479.000 dinarjev ali za 119 odstotkov.
Po odloku, ki ga pripravlja skupščina občine Jesenice, znaša poprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine za mesto Jesenice ter za Kranjsko goro 5780 dinarjev, za vsa ostala stavbna zemljišča v območju občine Jesenice pa 5500 dinarjev. - D. S.
SLAŠČIČAR MIRO GAŠPERLIN
POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANEGA VOZILA
1. osebni avto Zastava 101 Luxe
leto izdelave 1976 s 45.000 prevoženimi km Začetna cena 25.000 din
Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV, Območna skupnost GORENJSKE KRANJ.
Pismene ponudbe z 10% pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 9/11-1977, do 12. ure.
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV OBMOČNA BORENJSKA SKUPNOST KRANJ
Odbor za medsebojna razmerja
SGP Gorenje Radovljica
objavlja prosto mesto
finančnega knjigovodje
Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima srednjo strokovno izobrazbo
— da ima 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu.
Kandidati naj se priglasijo v 15 dneh od dneva objave, in sicer pismeno z dokazili o izpolnjevanju pogojev na odbor za medsebojna razmerja SGP Gorenje Radovljica.
Tovarna obutve
Peko Tržič, n.sol.o.,
samoupravna skupnost skupnih služb
objavlja prosto delovno mesto
nadmojstra
v mizarski delavnici
Pogoji za sprejem:
— lesarski tehnik z dvema letoma delovnih izkušenj ali mizar s šestimi leti delovnih izkušenj,
— preizkus znanja iz varstva pri delu,
— imeti mora smisel za organizacijo in vodenje dela ter smisel za delo z ljudmi.
Izbrani kandidat združi delo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela tri mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek tovarne obutve Peko Tržič do vključno 10. novembra 1977.
Sukno
Industrija volnenih izdelkov Zapuže Odbor za medsebojna delovna razmerja pri
TOZD Tekstilni tovarni Zapuže
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. MOJSTRA V TKALNICI
Pogoj: a) tekstilni tehnik, praksa zaželena
b) ključavničar s prakso v tekstilni stroki
2. MOJSTRA PRIPRAVE TKALNICE
Pogoj: a) ključavničar ali strugar — praksa zaželena
3. DVEH PODMOJSTROV V TKALNICI
Pogoj: a) ključavničar ali strugar
b) delavec s končano osemletko z možnostjo priučitve — moški
Prijave sprejema do zasedbe delovnih mest odbor za medsebojna delovna razmerja pri TOZD - tekstilni tovarni Zapuže.
Odbor za medsebojne odnose delavcev v združenem delu OUR Komercialne dejavnosti
Astra
Tvornica obuče i gumenih proizvoda, Zagreb, Nova Ves 11
razpisuje prosto delovno mesto
poslovodje prodajalne
za nedoločen čas
Pogoji: VKV (KV šola za VKV delavce v trgovinski stroki) in 4 do 6 let delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu.
Poskusno delo 90 dni predvideno po samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Pismene ponudbe z dokazilom o nekaznovanju pošljite na naslov kadrovska služba delovne organizacije Astra Tvornica obuče Nova Ves 11, Zagreb.
Rok za sprejem prijav je 8 dni od dneva objave.
DOGOVORIMO SE
0 Radovljica Spremembe
v štipendijski politiki
20. SEJA
družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica
sreda, 9. novembra 1977, ob 16. uri
dvorana
družbenopolitičnih organizacij Radovljica, Gorenjska cesta 25
18. SEJA
zbora združenega dela skupščine občine Radovljica
sreda, 9. novembra 1977, ob 16. uri
velika sejna dvorana skupščine občine Radovljica, Gorenjska cesta 19
21. SEJA
zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica
sreda, 9. novembra 1977, ob 16. uri
mala sejna dvorana skupščine občine Radovljica, Gorenjska cesta 19
Dnevni red
20. SEJA
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Poleg izvolitve komieije za verifikacijo pooblastil, ugotovitve sklepčnosti in odobritve zapisnika 30. skupne seje vseh zborov občinske skupščine z dne 5. oktobra letos so na dnevnem redu se naslednja vprašanja:
— predlog odloka o potrditvi pravilnika o trznem redu Radovljica
— predlog odloka o spremembah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
— predlog odloka o zaščitenih kmetijah
— poročilo o izvajanju politike cen
— poročilo o izvajanju programa dela skupščine občine Radovljica v drugem tromesečju letos
— podelitev javnega priznanja skupščine občine Radovljica splošnemu gradbenemu podjetju Gorenje Radovljica
— predlog za imenovanja: imenovanje javnega pravobranilca gorenjskih občin; imenovanje podpredsednika za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito; imenovanje predsednika komisije za prošnje in pritožbe; imenovanje predsednika komisije za zadeve borcev in invalidov; imenovanje delegata v programski svet lokalne radijske pas ta je Triglav Jesenice
— predlog odloka o spremembi odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad
— predlog odloka o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Kranju
18. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 21. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPN08TI SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Dnevni red zasedanja zbora združenega dela občinske skupščine je enak kot za zasedanje družbenopolitičnega zbora, le da bo zbor združenega dela razpravljal te o
— samoupravnem sporazumu o temeljih štipendiranja v SRS
Zbor krajevnih skupnosti pa ne bo razpravljal in sklepal o:
— predlogu odloka o spremembi odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad in o
— predlogu odloka o spremembi odloka o določitvi itevila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Kranju
O vseh predloženih točkah dnevnega reda bodo vsi trije zbori občinske skupščine' razpravljali in sklepali na ločenih sejah.
Delegati v radovljiški občini se prav gotovo še spominjajo, da so letos že razpravljali o problematiki štipendiranja. Takrat je bilo ugotovljeno, da je družbeni dogovor o štipendiranju iz 1974. leta sicer zelo demokratičen, vendar pa je ponujal in omogočal več kot je bilo mogoče. Tako je prišlo do težav pri izplačevanju štipendij in sprejeti so bili sklepi, ki so močno omejili pravico do štipendije. S tako imenovanim dvojnim cenzusom se je število štipendistov zmanjšalo za 30 odstotkov.
Zato je zbor podpisnikov družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v Sloveniji na podlagi sklepov 6. skupne seje in na podlagi stališč, sklepov in opredelitev družbenopolitičnih organizacij na 3. seji sprejel sklep, da je treba pripraviti predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v Sloveniji. Imenovana je bila delovna skupina, ki je pripravila osnutek sprememb družbenega dogovora. Zbor podpisnikov je ta osnutek že obravnaval na 5. seji 30. junija letos.
Osnutek predloga zagotavlja večji neposredni vpliv združenega dela na štipendijsko politiko, na sistem solidarnosti v šti-
pendiranju, na vlogo poklicnega usmerjanja v štipendijski politiki, na preobrazbo usmerjenega izobraževanja, kadrovsko politiko, na usklajevanje interesov in potreb po kadrih itd. Gre preprosto za to, naj bo pridobitev štipendije odvisna od kadrovskih potreb, učne oziroma študijske uspešnosti in od socialnega ter ekonomskega položaja prosilca. Delovna skupina si je pri tem prizadevala, da bi upoštevala vse predloge in pripombe na družbeni dogovor. Rezultat pa bo pravzaprav pokazala javna razprava.
V občini je osnutek predloga že obravnaval izvršni odbor skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma na 14. seji 19. septembra letos. Z večino predlaganih sprememb so se strinjali; nekaj pripomb in stališč je bilo le na šesti, enajsti in šestnajsti člen. Pripombe in stališča ter osnutek predloga pa je obravnaval tudi izvršni svet občinske skupščine. Izvršni svet predlaga delegatom zbora združenega dela, da osnutek predloga spremeb sprejmejo in da hkrati tudi sprejmejo pripombe izvršnega odbora skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v radovljiški občini.
Predlog odloka o ...
. . . potrditvi pravilnika o tržnem redu za tržnico v Radovljici.
Delegati so osnutek odloka obravnavali že na skupni seji 29. junija letos in ga dali v javno razpravo. Pripomb na osnutek ni bilo, zato izvršni svet občinske skupščine predlaga, da delegati predlog odloka sprejmejo. Odlok določa, da je tržnica ob delavnikih odprta od 6. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa le do 12. ure. Izven tega delovnega časa prodaja blaga ni dovoljena. Prav tako odlok določa, da mora biti blago označeno s prodajnimi cenami, ni ga dovoljeno prikrivati, tehtanje pa je dovoljeno le s pregledanimi in Žigosanimi tehtnicami. Na tržnem prostoru tudi ni dovoljeno blago uskladiščiti. Prodajalci in kupci pa morajo na tržnici skrbeti tudi za red in čistočo.
... spremembah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (osnutek). Novi.republiški zakon 0 upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči je preimenoval prejšnji prispevek za uporabo mestnega zemljišča v nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Razširjeno je tudi prispevno območje, ki ni več pogojeno s komunalno opremljenostjo. Navaja le, da je stavbno zemljišče (zazidalno ali nezazidalno) v mejah območja, ki ga obravnava urbanistični ali zazidalni načrt. Višina prispevka ostaja.enaka. Izvršni svet predlaga, da zbori osnutek odloka sprejmejo in ga dajo v enomesečno javno razpravo.
... zaščitenih kmetijah (osnutek). Osnutek odloka predvideva, da je v občini 1191 zaščitenih kmetij.
Izvršni svet občinske skupščine predlaga vsem zborom, da osnutek odloka sprejmejo in ga dajo v enomesečno javno razpravo. Nosilci javne razprave bodo kmetijska zemljiška skupnost, kmetijske zadruge in krajevne skupnosti v občini.
... spremembi odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad. Vsako leto ob kulturnem prazniku podeljujejo v vseh gorenjskih občinah Prešernove nagrade posameznikom, skupinam občanov in drugim organizacijam. To so priznanja za delovanje na področju kulture, za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje in za kulturno in znanstveno delo. Novi odlok določa, naj bi v prihodnje o podelitvi Prešernovih nagrad posameznikom in skupinam oziroma organizacijam odločale skupščine kulturnih skupnosti. Odlok morajo sprejeti vse gorenjske občinske skupščine in tudi skupščine kulturnih skupnosti.
. . . spremembi odloka o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Kranju. Povečanje števila zadev, ki jih opravlja in rešuje sodišče združenega dela v Kranju, narekuje tudi povečanje števila nepoklicnih sodnikov. Lani je na primer sodišče obravnavalo 152 zadev, v prvem polletju letos pa že 151. Zato predlagajo, da se število sedanjih 34 nepoklicnih sodnikov poveča na 52. Sodniki so razporejeni po posameznih občinah glede na število sporov. V Radovljici naj bi bilo tako namesto prejšnjih <6 v prihodnje 9 nepoklicnih sodnikov.
Kadrovska vprašanja
Imenovanje javnega pravobranilca gorenjskih občin - 1. avgusta je bila razrešena dolžnosti javnega pravobranilca za Gorenjsko Kristina Kobal. Imenovana je bila za direktorico Območne zavarovalne
Splošno gradbeno podjetje Gorenje Radovljica, ki letos praznuje 30-letnico obstoja, je v radovljiški občini zgradilo več pomembnih objektov. Predlog je, da se podjetju podeli javno priznanje skupščine občine Radovljica.
skupnosti Triglav Kranj. Izvršni svet kranjske .občinske skupščine predlaga vsem zborom gorenjskih občinskih skupščin, da za novega pravobranilca gorenjskih občin imenujejo Boruta Ksbija (1938), diplomiranega pravnica, s pravosodnim izpitom. S predlogom se strinja tudi medobčinski svet SZlpL za Gorenjsko. *
Imenovanje predsednika sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito; predsednika komisije za prošnje in pritožbe in predsednika komisije za zadeve borcev in invalidov. — Zaradi smrti Antona Oežmana, ki je opravljal vse omenjene dolžnosti, komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve predlaga, da
— se za podpredsednika sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito imenuje Albina Jensterla;
— se za predsednika komisije za prošnje in pritožbe imenuje J uleta Vobiča;
— se za predsednika komisije za zadeve borcev in invalidov imenuje Alojza Kosa.
Imenovanje delegata v programski svet radijske postaje Triglav Jesenice — Komisija predlaga, da se za delegata imenuje Majdo Odar, vodja Indok centra pri skupščini občine Radovljica.
Prehitra rast cen
Rasti cen in življenjskih stroškov nam ni uspelo zadržati na lanski ravni — Življenjski stroški so se v osmih mesecih povečali za 10,2 odstotka. To je povzročilo tudi povečanje osebnih dohodkov in hkrati večje stroške v proizvodnji. Tako sklenjen krog povzroča ponovne pritiske na cene
Radovljica — Zmernost na področju trga in cen je bila vedno odraz omejevanja prehitre inflacije. Večkrat je bilo že poudarjeno, da je treba zagotoviti ustrezne pogoje za zaviranje hitre rasti cen in življenjskih stroškov in odpraviti neskladja med cenami posameznih vrst proizvodov in storitev. Tako so na primer cene naraščale precej umirjeno, zato je bila temu primerna tudi stopnja inflacije (v Sloveniji 7,8).
Letos pa je stanje popolnoma drugačno. Cene so letos naraščale veliko hitreje kot lani. Do večine podražitev je prišlo že na začetku leta; še pred sklenitvijo dogovorov o politiki cen. Hkrati lahko tudi ugotovimo, da so bile zahteve za povišanje cen precej večje od podražitve proizvodnih stroškov. Organizacije združenega dela in zasebniki so si namreč vnaprej želeli zagotoviti višje cene na račun bodočih podražitev.
Ob tem lahko ugotovimo dvoje. Dokler zahteve na področju podražitev ne bodo usklajene z resolucijo in dogovori o politiki cen in dokler ne bo rešeno vprašanje odgovornosti na vseh ravneh, družbena kontrola sen ne bo dosegla svojega namena in ne bo ustreznih rezultatov. Po drugi strani pa lahko tudi ugotovimo, da je bilo pri vodenju tako imenovane selektivne politike izred-
Javno priznanje SGP Gorenje
Letos praznuje Splošno gradbeno podjetje Gorenje Radovljica 30-letnico obstoja in uspešnega razvoja. V teh letih se je iz mestnega gradbenega podjetja Me-grad Radovljica z enajstimi zaposlenimi razvila močna delovna organizacija, za katero je značilna ekonomska in gospodarska rast.
Danes ima podjetje okrog 360 zaposlenih in 21 učencev. Zaposleni so iz različnih republik. Prav sestav zaposlenih je narekoval, da so v kolektivu posvečali posebno skrb družbenemu standardu, vedno pa je kolektiv prisluhnil tudi drugim družbenim potrebam. Še posebno se je ta kolektiv izkazal ob naravnih nesrečah na Kozjanskem in v Posočju, za kar so prejeli tudi zlato in bronasto značko Posočja.
Komisija za odlikovanja in priznanja zato predlaga vsem zborom občinske skupščine, da se Splošnemu gradbenemu podjetju Gorenje Radovljica podeli javno priznanje skupščine občine Radovljica.
Dela skupščine v drugem četrtletju
Od aprila do junija letos so se vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine sestali na treh skupnih sejah. Razen tega sta zbor združenega dela in družbenopolitični zbor zasedala na dveh ločenih sejah, zbor krajevnih skupnosti pa je imel eno sejo. Zbori so obravnavali 40 različnih vprašanj in sprejeli več sklepov. Tako so na primer sprejeli enajst odlokov s področja urbanizma. Obravnavali so problematiko štipendiranja, črnih gradenj, gospodarska gibanja v minulem letu in v prvi polovici letos in se seznanili z delom samoupravnih interesnih skupnosti in državnih organov. To je le nekaj najpomembnejših vprašanj.
Tako po prvotnem programu ni bilo opravljenih šest zadanih nalog. To so zazidalni načrt Lesce-center, poročilo komisije za prošnje in pritožbe, poročilo o delegatskem sistemu, analiza samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih, analiza o razvoju malega gospodarstva v občini in samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana komunalne interesne skupnosti.
no težko odobravati cene v začrtanih okvirih. Šlo je namreč tudi za odpravljanje neskladij med cenami in stroški in za nekatere osnovne podražitve kot so energija, osnovna živila in transport.
Rezultat vsega tega je, da smo že dosegli dogovorjeno raven letošnjega povišanja cen in da smo le-to pri storitvah celo presegli. Glede na bolj umirjeno rast cen v avgustu in septembru pa lahko upamo, da bo tudi ob koncu letošnji porast cen le nekoliko večji od dogovorjenega.
Namesto da rešujemo težave s povečanjem cen, bo treba v prihodnje posvetiti večjo skrb kvalitetnim spremembam na vseh področjih. To so predvsem večja produktivnost dela, ekonomičnost in učinkovitost poslovanja, boljše izkoriščanje zmogljivosti, bolj skrbna poraba surovin, energije itd. In nenazadnje velja opozoriti na oblikovanje dohodkovnih odnosov kot osnove za urejanje odnosov na področju cen.
1191 zaščitenih kmetij
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij v tretjem členu določa, kaj je zasebno kmetijsko gospodarstvo oziroma kmetija. Tako na primer zakon določa, da zaščiteno kmetijo lahko deduje samo en dedič, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Namen takšne opredelitve je, da se zavaruje drobljenje kmetije.
Pri določanju kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva je treba upoštevati več meril. Upoštevati je treba ekonomsko sposobnost kmečkega gospodarstva, občinski prostorski plan, ogroženost izkoriščanja kmetijskih in gozdnih zemljišč, če bi kmetijo drobili, možnost za proizvodno sodelovanje z organizacijami združenega dela, tako imenovani družbeni interes o ohranitvi določenih kmetijskih in gozdnogospodarskih enot. Nič manj pa niso pri tem pomembni varstvo narave, splošni ljudski odpor, ohranitev zaradi zgodovinskih, kulturnih in drugih razlogov in podobno. Drobljenje kmetije oziroma gospodarstva pa je moč preprečiti tudi iz drugih pomembnih razlogov. Pomembno pa je tudi, da pri varovanju kmetij ne gre zgolj za zaščito zasebne lastnine, ampak za zaščito kmetijske proizvodne enote.
Ob upoštevanju vseh teh meril je kmetijska zemljiška skupnost Radovljica že 1975. leta izdelala navodila za zaščito kmetij v občini. Tako so krajevne skupnosti na svojih območjih že opravile popis kmetij. Položaj zaščitenih kmetij v radovljiški občini je dobilo 1191 kmečkih posestev. Največ jih je v krajevni skupnosti Srednja vas v Bohinju (174), v Stari Fužini (112) in v krajevni skupnosti Gorje (102). V krajevni skupnosti Kamna gorica in Kropa pa ni nobene zaščitene kmetije.
Sedanji seznam seveda ni dokončen. Vsakih pet let ga je treba ponovno pregledati in oceniti.
Odgovori delegatom
Gradivu za ločene seje vseh zborov občinske skupščine so predloženi tudi odgovori na delegatska vprašanja. Tako je predložen odgovor o uporabi festivalne dvorane na Bledu, o sanaciji osnovne šole na Bohinjski Beli, o gradnji otroškega vrtca na Bledu, nadalje o dežurni službi v zdravstvenih domovih in lekarnah in o problematiki stare šole v Poljčah ter stare osnovne šole v Begunjah.
Pripavila Indok center Radovljica in Andrej Žalar
Fotografija Marjana Smerketa
Fotografija, *ako barvna kot črno-bela, ki spremlja delovni vsakdanjik ing, Marjana Smerketa, je očitno več kot samb sopotnica: postala je del njegove raziskovalne dejavnosti in njegovega razmišljanja o možnostih bivanja danes in pojutrišnjem. O vmesnem času Smerke kot da ne razmišlja: zaradi zaupanja v tehnološko rešitev človeškega bivanja, zaradi neslutenega napredka, zaradi možnosti, ki obstajajo, da nadomestimo naravno rdeče žareče sonce z umetnim, zelenim, ki naj bi omogočalo naš nadaljnji obstoj ...
Smerketova fotografija je dokumentarna, hkrati pa kritično inter-pretativna. Primeri kritično izbrane, ekološko ogrožene in tudi že uničene krajine, predstavljajo v Smerketovi črnobeli strukturi srečanje z več kot enim samim pogledom: Smerke zavestno izbere dokumentarno veren pogled, ki pa ga avtorjeva umirjajoča, nostalgična razsežnost vendarle nekoliko zastira. Pred nami se tako odpre v krajini prava bizarna romantika komaj slutenih, vizionar-nih posledic: razmišljamo tedaj o nenaravnih meglicah, o izpuhih, o odplakah, kot od vetra razbrazdani, najedeni zemeljski skorji me-galitskih razsežnosti, o barvno sicer ubranih tihožitjih na smetiščih, kjer pa deluje človeška ali kakršnakoli organska pojavnost zastrašujoče in samo še umišljeno.
Svet mikroelektronike kot nova možna prostorska urbanizacija, la-serogrami kot novodobni zapisi teh-
Osnovna šola
F. S.Finžgarja
razpisuje
prosto delovno mesto
UČITELJA
ZA RAZREDNI POUK
2. razred
za določen čas, in sicer od 1.12.1977 do 13.8.1978.
Razpis velja 14 dni po objavi.
nične, neonske civilizacije, laser, ki se kot svetlobna pojava, kot uresničen likovni koncept pojavi v prostoru nad našim mestom, so tedaj
nova vsebina raz rešuj očega iskanja, v katerega prek Smerketove interpretacije zavestno verjamemo.
Aleksander Bassin
V galeriji Mestne hiše v Kranju bo do 10. novembra odprta razstava fotografij Marjana Smerketa. Razstavo sta pripravila Kabinet slovenske fotografije in Gorenjski muzej Kranj. Odprli so jo v petek, 28. oktobra. — Foto: F. Perdan
Primskovljani na Koroškem
Srečanje pobratenih pevskih zborov — DPD Svobode s Primskovega in Slovenskega prosvetnega društva Danica iz Šentvida v Podjuni — dne 15. oktobra t. 1. v dvorani pri Voglu v Šentprimožu pri Klopinjskih jezerih, se je glede na velik obisk in prisotnost naših najvišjih političnih in diplomatskih predstavnikov iz predvidene zgolj pevske, prelilo v pravcato narodnostno manifestacijo.
Koncertu so prisostvovali tudi tako visoki gostje kot je bil veleposlanik Jugoslavije z Dunaja Novak Pri-bičevič z ženo, generalni konzul Jugoslavije v Celovcu Milan Samec z ženo, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, glavni tajnik NSKS Filip VVarasch in glavni tajnik ZSO inž. Feliks VVieser.
Vse te ugledne udeležence koncerta naštevam zato, ker se je predlanskega koncerta na Primskovem, ko so naši pevci imeli v gosteh pevce SPD Danice, udeležilo kaj nialo družbenopolitičnih predstavnikov iz Kranja.
Vsekakor pa sta oba koncerta uspela nad vsa pričakovanja. Napolniti veliko in hladno dvorano prim-skovškega zadružnega doma je doslej uspelo le koroškim pevcem.
Hvalevredna pa je pobuda DPD Svobode Primskovo, da že več let vztraja na medsebojni menjavi pevskih dosežkov s koroškimi rojaki. Najzaslužnejša pri tem sta vsekakor predsednik pevskega zbora Lojze Mam in pevovodkinja Julka Man-delc. Koroški nevski zbor SPD Danica je vodil Hanzi Kežar; le-ta je tudi dirigiral skupnemu nastopu obeh pevskih zborov.
Bil je resnično lep večer, pravo doživetje — ko se je v ubrano sozvočje zlila pesem z obeh strani Karavank. C Z.
RAZSTAVA NA LOŠKEM GRADU
Škofja Loka. — V galeriji loškega muzeja na gradu bodo 4. novembra ob 18. uri odprli zanimivo razstavo del skupine mlajših likovnih ustvarjalcev, ki jo sestavljajo: Marko Butina, Franci Gruden, Zdenko Hurjan, Mladen Jernejec, Marko Vrezec ter kiparja Erik Lovko in Lujo Vodopivec. Razstava je prej že gostovala v Idriji, kjer so avtorji pripravili pogovor z učenci osnovnih šol in drugimi, decembra pa bodo obiskali še Novo Gorico, Maribor, Piran, Ajdovščino, Kranj in druge slovenske kraje. D. S.
GORENJSKI MUZEJ
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v (Gornje-savski dolini.
V Prešernovi hiši je odprta razstava Plačilna sredstva med narodnoosvobodilno borbo na Slovenskem, ki jo je posredoval Muzej ljudske revolucije Slovenije v sodelovanju z Numizmatičnim društvom Gorenjske in Ljubljanske banke.
V galeriji Mestne hiše razstavlja izbor barvnih in črno-belih fotografij kandidat mojstra fotografije Marjan Smerke. V stebriščni dvorani pa je na ogled zbor plastik kiparja Lojzeta Dolinarja iz depojev Gorenjskega muzeja.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji.
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
V vojašnici Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade.
Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom.
V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure.
Zagreb — V sredo, 26. oktobra, so v društvenih prostorih tovarne »Pliva« v Zagrebu odprli razstavo likovnih del članov društva likovnikov združenega podjetja »Iskra« iz Kranja. Na otvoritveni slovesnosti je predsednik društva likovnikov Plive poudaril, da je to začetek tesnejšega sodelovanja med likovniki iz obeh delovnih organizacij in, da je kolektiv Plive zadovoljen, da lahko širši javnosti predstavi dela ene najkvalitetnejših likovnih skupin v Sloveniji. Prihodnje leto bodo likovni ustvarjalci iz Plive rastavljali v tovarnah Iskre po Sloveniji. V Zagrebu bo razstava odprta deset dni v klubu Plive, tja zahajajo številni Zagrebčani, in deset dni v tovarni Pliva v ulici Ive Lola Ribara za člane kolektiva (-J. V.) — Foto: S. Jelič
Ljudsko slovstvo v knjigi in ilustraciji
V mesecu knjige je pionirski oddelek Osrednje knjižnice občine Kranj pripravil razstavo na temo LJUDSKO SLOVSTVO V KNJIGI IN ILUSTRACIJI. Poudarek razstave je na slovenski ljudski pripovedi, ki je v besedi in napevu bolj kot drugod s svojo trdoživo rastjo izpovedovala misli o življenju in smrti, trpljenju in žalosti pa tudi veselosti našega človeka. Središče vsega je otrok in njegov svojstven in zanimiv svet. V igri, basni, pripovedki, pravljici, pesmi ali šali zaživi skrita magična življenjska sila, ki priklene nase tudi odraslega preprostega in izobraženega Slovenca v domovini Slovenca v domovini in zamejstvu. Izbrali in razstavili smo 202 knjižni enoti, razstavo pa smo popestrili z otroško ilustracijo afriške pravljice o glinasti punčki, ki so jo otroci iz vrtoa Milene Korbar v tednu otroka nrt«1n«fl1i    v    nimrir^korp oddelku
Posebna zanimivost razstave je tudi devet etnografskih primerkov ljudske obrti, ki so nam jih posodili v Gorenjskem muzeju. Otvoritve v sredo, 26. 10. 1977, se je udeležilo okoli 90 obiskovalcev. V kratkem programu ob otvoritvi so nastopili učenci Jenkove in Zagarjeve šole.
Razstava je odprta do vključno 5. 11. in je namenjena predvsem šolarjem, ki to pravkar obravnavajo pri pouku. Organiziranim obiskom iz vrtcev in nižjih razredov osnovne šole pa želimo ob ogledu razstave z interpretacijo ljudske pravljice obogatiti njihov domišljijski svet. Za take organizirane obiske je na šolah in vrtcih izredno zanimanje. Dnevno je obiskalo razstavo po pet skupin (25 — 30 otrok). Vsem je samo žal, da zaradi objektivnih razlogov razstave ne moremo podaljšati vsaj za nekaj tednov.
Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu
Remont Gradnje — Žiri
objavlja naslednji prosti delovni mesti:
1. finančnega knjigovodje
Pogoji:
- srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj
v finančnem knjigovodstvu.
2. blagajnika
Pogoji:
- srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, ali
- administrativna šola in pet let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu.
Pismene ali ustmene ponudbe pošljite na naslov: Remont gradnje - Ziri, Stara vas 14,64226 Žiri.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Industrijski kombinat
Planika Kranj
objavlja naslednjo prosto delovno mesto:
1. kontrolorja vhodne-izhodne dokumentacije 1 delavca
Pogoj:
Zahteva se popolna srednja stokovna izobrazba ekonomske, upravno-administrativne smeri ali dokončana gimnazija, 2 leti delovnih izkušenj, opravljen tečaj uvod v avtomatsko obdelavo podatkov.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi.
DELOVNA SKUPNOST
STROKOVNA SLUŽBA SIS
DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE KRANJ
razpisuje naslednja delovna mesta:
1. VODJE GOSPODARSKO-FINANČNE SLUŽBE (delavec s posebnimi pooblastili
in odgovornostmi)
2. PLANERJA - ANALITIKA
3. PRAVNIKA
4. FINANČNEGA KNJIGOVODJE - BILANCISTA
5. FINANČNEGA KNJIGOVODJE
6. BLAGAJNIKA LIKVIDATORJA
Kandidati za navedena delovna mesta morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. Visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in vsaj 3 ali 5 let delovnih izkušenj na področju finančno-računo-vodskih opravil.
2. Visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri z vsaj 2 letoma ustreznih delovnih izkušenj.
3. Visoka ali višja strokovna izobrazba pravne smeri z vsaj 2 letoma ustreznih delovnih izkušenj.
4. Višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in vsaj 2 ali 4 leta delovnih izkušenj na področju finančno-računo-vodskih opravil.
5. in 6. Srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri z vsaj 2 letoma delovnih izkušenj na področju finančno-računovod-skih opravil.
Kandidati za razpisana delovna mesta morajo imeti moralnopoli-tične vrline in organizacijske sposobnosti. Poskusno delo za razpisana delovna mesta traja 3 mesece.
Poleg pismene prijave naj kandidati predložijo ustrezna dokazila o strokovni izobrazbi, kratek življenjepis, iz katerega je razvidno njihovo dosedanje strokovno delo in družbenopolitična aktivnost ter potrdilo, da niso v kazenskem postopku.
Ponudbe sprejemamo 15 dni od dneva objave na naslov: Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Kranj, Cesta JLA 6, 64000 Kranj.
V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM
SEKCIJA OZN ZAŽIVELA
Orehek — Po štirih letih, odkar je ustanovljena, je končno le zaživela sekcija OZN v krajevni skupnosti Orehek — Drulovka. Novi člani so konec oktobra pripravili že prvo predavanje o tej svetovni organizaciji, na katerem so se poslušalci seznanili s strukturo OZN in njenimi nalogami. Udeležba je bila kljub zanimivi temi skromna, saj je na predavanje prišlo le kakih dvajset mladincev. Mladi v tej krajevni skupnosti pričakujejo, da bodo člani sekcije že kmalu pripravili novo predavanje o naši domovini. M. Savič
Katarina je bila in ostaja priljubljena izletniška točka. V teh lepih jesenskih dneh jo obišče veliko število izletnikov. Žal je vse manj popotnikov, saj se jih vse več odloča za obisk z osebnimi avtomobili. Takile prizori zato sploh niso več posebnost, (fr)
NOVO VODSTVO
Kranj — Mladinska organizacija v Besnici ima novo vodstvo. Za predsednika so na zadnji seji izvolili Janka Anžiča in za sekretarko Ano Božičevič. Dogovorili so se tudi, da bodo v KS sprožili akcijo za ustanovitev aktiva mladih komunistov. Med mladino, ki še ni vključena v ZSMS, bodo naredili anketo in jih povprašali po interesih. Poskusili bodo oživiti tudi taborniško dejavnost.
L. B.
MLADINA BO GRADILA DRSALIŠČE
Kranj — Mladi iz osnovne organizacije ZSMS Hrastje— Prebačevo so se odločili, da bodo naredili drsališče. V zimskem času bodo organizirali tekmovanja v slalomu in smučarskih skokih. Za dan republike pa bodo pripravili kros. Mladinska organizacija bo poskusila najeti telovadnico za rekreativno telovadbo svojih članov. Naredili bodo tudi analizo dejavnosti mladine v svoji krajevni skupnosti. L. B.
Kranjska gora — Cestno podjetje Kranj je le položilo asfalt na cesto, ki povezuje obe obvoznici v Podkorenu in v Kranjski gori. Cesta je bila zgrajena zelo hitro, tako da bodo vozili po njej že pred zimo. Delavci pa urejujejo tudi bankine in dovoze na novo cesto, z otvoritvijo pa bo promet po cesti bolj varen in hiter, saj je bilo prav v tem delu cestišča nekaj nevarnih ovinkov. Na sliki: delavci Cestnega podjetja polagajo zadnje metre asfalta v Podkorenu. — Foto: A. K.
IZLET ZA INVALIDE
Škofja Loka — Društvo invalidov iz Škofje Loke je v soboto, 22. oktobra, pripravilo za svoje člane »izlet v neznano«. Dolgo smo ugibali, kam nas bo vodila pot. Takoj po odhodu iz Škofje Loke pa smo zvedeli: gremo na Štajersko.
Po prihodu v Celje nas je sprejel in pozdravil predsednik celjskega društva invalidov ter nas popeljal na ogled muzeja NOB ter med zadnjo vojno zloglasne mučilnice »Pisker«. Po pogovoru in prisrčnem slovesu smo se odpeljali po Mislinjski dolini do Slovenj Gradca, tu smo si ogledali razstavo slik holandskih slikarjev, in dalje proti Dravogradu. Po kosilu, ki nas je čakalo v hotelu »Košenjak«, sta nas pozdravila tajnica in predsednik dravograjskega društva invalidov. Izročila sta nam spominsko darilo ter nam razkazala zloglasne celice smrti. Obiskali pa smo tudi kraj, kjer je postavljen veličasten spomenik borcem NOB. Še posebno zanimiva za nas pa je bila pripoved naše vodičke Mirni Korošec, ki nam je priklicala v spomin marsikateri dogodek iz naše revolucionarne preteklosti.
Podobnih izletov si želimo tudi v bodoče!
Poldi Bozovičar
Kranjska gora — V nevarnem in težko preglednem ovinku v Logu pri Kranjski gori je Cestno podjetje Kranj postavilo tablo za omejitev hitrosti. Nekateri znak upoštevajo, veliko pa je takšnih, ki se omejitve ne držijo in pridrvijo v ovinek z nezmanjšano hitrostjo. Marsikateri voznik pa si želi, da bi le zgradili novo cesto, s katero bi bil problem najbolje rešen. — Foto: A. K.
USPELA PREDSTAVITEV
Člani odra pionirjev delavsko prosvetnega društva Medvode so zastopali slovenski amaterizem na večerih bratstva in enotnosti v Prizrenu. Združenje gledaliških skupin Slovenije jih je tjakaj poslalo z namenom predstaviti gledališko vzgojo mladih. S predstavo Marjana Bedine Užaljeni medvedek so dosegli izredno lep sprejem, obenem pa so bili prva skupina pionirjev, ki je nastopila na večerih. Po uspelem nastopu je sledil dogovor, naj bi odslej vsako leto nastopale tudi skupine mladih. Med bivanjem v Prizrenu so položili tudi venca na grobova narodnih herojev, obiskali več šol ter imeli več nastopov. Posebno doživetje pa je bilo srečanje s Stanetom Dolan-cem, sekretarjem IK CK ZKJ, ki jim je čestital za doseženi uspeh ter se z njimi dalj časa zadržal v prijetnem pomenku. -fr
Jesenice — Kovinoservis z Jesenic se je iz majhne obrtne delavnice razvil v večje podjetje. Niso ostali le pri izdelavi in montaži skladiščnih in proizvodnih hal, ampak so začeli izaelovati tudi konstrukcije za televizijske oddajnike in pretvornike, kijih naroča RTV Ljubljana. Za jeklene konstrukcije pa se zanimajo tudi drugi televizijski centri v Jugoslaviji. Kovinoservis je že nekaj časa temeljna organizacija jeseniške Železarne. Na sliki: delavci Kovinoservisa pri montaži proizvodne hale, ki sojo sami izdelali v svoji delavnici. Z dograditvijo se bo proizvodnja še bolj povečala. — Foto: A. K.
MLADINSKA KONFERENCA V CERKLJAH
Cerklje - Preteklo nedeljo je 00 ZSMS Cerklje imela konferenco, na kateri so kritično ocenili enoletno delo v mladinski organizaciji ter se zavzeli, da se čim prej odpravijo napake, ki so se pojavile v tem obdobju, hkrati pa poudarili, da se izpeljejo do kraja vse zadane naloge in načrti, ki so jih sprejeli pred letom dni na volilni konferenci v Cerkljah.
V okviru osnovne organizacije je bolj ali manj uspešno delovalo šest komisij, ki so s svojim programom posegale na področje športa, kulture, idejnopolitičnega dela, splošnega ljudskega odpora, klubske dejavnosti, delovali pa sta tudi kadrovska komisija in aktiv mladih komunistov. Za cerkljanske mladince lahko rečemo, da so zelo aktivni v društvih in organizacijah, na področjih, ki so za posameznika zanimiva. Tako uspešno delajo v KUD »Davorin Jenko« v dramski in recitatorski sekciji, strelski družini Tabor, Splošnega ljudskega odpora itd., njihovo delo pa zaostaja na področju usposabljanja mladega človeka, da bi v življenju in delu bili kos nalogam, ki jih pred njega postavlja samoupravni socialistični sistem in politika ZKJ. Prav to pa bi morala biti glavna naloga mladinske organizacije v prihodnjem obdobju, za kar še posebej obvezuje za načrtni pristop, aktiv mladih komunistov in komisijo za idejnopolitično delo. Prav zaradi nedelavnosti nekaterih članov predsedstva so imeli izredne volitve predsedstva. Še naprej bo predsedniško dolžnost opravljal Jure Bobnar, na odgovorna mesta pa so izvolili mladince, ki so pripravljeni delati v mladinski organizaciji. Mesto sekretarja so poverili Albini Brezar.
Na konferenci so sprejeli tudi sklep o še tesnejšem sodelovanju med osnovnimi organizacijami cerkljanskega območja: Grad, Šenturska gora, osnovno šolo Davorin Jenko Cerklje, Velesovo in mladinsko organizacijo Cerklje. J. Kuhar
PO GORENJSKI V KRATKfcM PO GORENJSKI V KRATKEM PQ GORENJSKI
VAŠA PISMA
BILO JE PRIJETNO
Zelo sem se razveselil vašega povabila na jubilejno proslavo 30-letnice Glasa. Tako sem se spet srečal s člani uredništva ter prijatelji. Vesel sem bil tudi srečanja s tovarišem Črtomirom Zorcem, ki že dolgo časa polni stolpce Glasa z zanimivimi zapisi, za katere upam, da bodo kdaj izšli v njegovi knjigi.
Prvič v življenju sem se srečal z ansamblom Avsenik na njihovem koncertu, saj so vstopnice itak vedno razprodane.
Reči moram, da ste dobro organizirali proslavo jubileja, ker ni bilo nobenih kičastih vložkov, pač pa je bila na nivoju svečanosti, prisrčnosti in sproščenosti. Zame je bil to zares prijeten večer. Čeprav nisem zbiratelj značk, mi bo vaša jubilejna v lep spomin.
A. Vovk, Bled
HVALEŽNI SMO VAM
Še pod vtisom prelepega večera vaše prireditve ob 30-letnici Glasa se vam zanjo najlepše zahva-
ljujem. Nikoli nisem pričakovala, da bi bila kot preprosta kmečka žena deležna takšne pogostitve in takšnega slavja. V prelepem blejskem Park hotelu, z rdečim cvetom na prsih ste nas sprejeli in pogostili, nato pa smo se v polni festivalni dvorani od srca nasmejali dovtipom Janeza Hoče-varja-Rifleta in poslušali odlične A vsenike.
Mislim, da lepše pač niste mogli napraviti. Ostala bom vaša zvesta naročnica in upam, da bodo Glas imeli tudi moji nasledniki.
Zvesta bralka A. K.
Celarjeva zlatoporočenca
Breg pri Preddvoru — V soboto, 29. oktobra, sta po petih desetletjih skupnega življenja spet stopila v kranjsko poročno dvorano Ljudmila Celar, rojena 1898, in Janez Celar, rojen leta 1901, z Brega pri Preddvoru. Njuna zlata poroka je bila slovesnejša od prve, ki je bila 24. oktobra leta 1927 v Preddvoru. Takrat sta bila mladoporočenca obdana s številnimi skrbmi, kaj jima bo prineslo že tako težko življenje.
Mama Ljudmila, rojena pri Rog-ljevih v Preddvoru, je v vseh petdesetih letih skrbela za dom in družino. Oče Janez pa se je pehal za vsakdanjim kruhom, ki je bil tiste čase skromno odmerjen. Pred dvajsetimi leti je šel v. pokoj, pred tem pa je bil drvar v Puterhofu, sedanjem Jelendolu, in Žagar v Preddvoru ter pri Zabretu v Britofu. V Preddvoru se je preveč odkrito boril za delavčeve pravice, pa je bil ob stanovanje in službo. V prepričanju, da bodo nekdaj imeli pravico odločati tudi preprosti in neuki delavci, je odšel leta 1944 v partizane. Srečno se je vrnil in spet razžagoval v Preddvoru na kubike lesa. Sredi težkega boja za
obstanek in pomanjkanja so odraščali otroci Janko, Peter, Joža, Milena in Anica. Njim se je do danes pridružilo 17 vnukov in trije pra-vnuki. Večkrat smo bili lačni, i*1 dejal ob zlati poroki staršev srn Janko, vendar nikdar nismo bili umazani in strgani!
Celarjeva zlatoporočenca v miru preživljata dneve in urice v hiši na Bregu. Očeta je težko najti doma, saj mora vse znositi k hiši, pa tudi sicer je izredno rad med ljudmi. Od leta 1919 dalje je gasilec. Stene krasijo številna odlikovanja in priznanja. Njegova visoka gasilska zavest je posledica prepričanja, da si moramo ljudje medsebojno pomagati. Kdor tega prepričanja nima, ni vreden članstva v organizaciji!
Dom zlatoporočencev na Bregu je poln veselja še posebej takrat, ko se zberejo v njem otroci, vnuki in pra-vnuki. Hiša postane pretesna, da bi sprejela vse. In to daje družinskemu prijateljstvu še posebno vrednost. Sicer pa sta Celarjeva vesela zdravja in udobja, ki ga ponuja sedanje življenje. Tako se težki trenutki življenja lažje pozabijo! J.Košnjek
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, n. sol. o., Tržič, Cesta JLA 14 -razpisna komisija
razpisuje vodilno delovno mesto
vodje prodajnega sektorja
v delovni skupnosti skupnih služb za dobo 4 let
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. a) visoka strokovna izobrazba ekonomske, ekonomsko-komerctalne ali ustrez-
ne tehnološke smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih mestih v komercialni službi; b) višja strokovna izobrazba istih smeri in 7 let ustreznih delovnih izkušenj na odgovornejiih delovnih mestih v komercialni službi;
2. aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika (zaželeno je znanje angleškega ali nemškega jezika);
3. organizacijske in vodstvene sposobnosti;
4. družbenopolitična razgledanost in aktivnost, moralne vrline, ustvarjalen odnos do samoupravljanja ter ostali pogoji po 7. točki Družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič.
Kandidati morajo priložiti prijavi na razpis:
— kratek življenjepis,
— zadnje šolsko spričevalo,
— dokazilo o dosedanjih zaposlitvah in
— okvirni program aalog in ciljev za delovno področje prodajnega sektorja.
Prijave je treba poslati v zaprtih ovojnicah in z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: BPT Tržič, Kadrovsko družbeni sektor v 15 dneh od dneva objave.
Izvršni svet
Komisija za kadrovanje in zaposlovanje razpisuje
na podlagi 19. člena zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih (Uradni list SRS št. 16/77)
direktorja
Delavske univerze Tomo Brejc Kranj
Pogoji:
- da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
- da ima visoko ali višjo izobrazbo,
- da ima 5 let delovnih izkušenj na Delavski univerzi ali podobni izobraževalni organizaciji,
- da pozna andragoško teorijo in prakso ter organizacijo izobraževanja odraslih,
- da je moralno in politično neoporečen.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi.
Kandidati naj vložijo prošnjo, življenjepis, dokazilo o izobrazbi in zahtevanih delovnih izkušnjah na naslov: Komisij« *» kadrovanje in zaposlovanje pri izvršnem svetu skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1.
Plačilna sredstva med NOB
Gorenjski muzej in Muzej ljudske revolucije Slovenije sta v sodelovanju z Numizmatičnim društvom za Gorenjsko in Ljubljansko banko pripravila zanimivo razstavo PLAČILNA SREDSTVA MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO.
Razstava je posvečena letošnjim jubilejem tovariša Tita in KPJ ter dnevu varčevanja.
Partizanski denar in druga plačilna sredstva, ki so jih uporabljali v času narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, so nedvomno odraz izjemne stopnje organiziranosti in edinstven dosežek, s kakršnimi se druga evropska odporniška in protifašistična gibanja ne morejo ponašati.
Narodnoosvobodilni boj je zahteval znatna denarna in materialna sredstva. Edini denarni vir so bili sprva mesečni prispevki pristašev OF. Kmalu nato je organizirala OF akcijo za zbiranje denarja s prispevki, imenovanimi števna lira. Števna lira je bil bankovec za 1,5, K). . . lir, ki ga je podpisnik obdržal kot dokaz za oddanih 100, 500, 1000... lir.
Septembra 1. 1941 je Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO) sprejel odloka o narodnem davku in posojilu svobode. Odlok o narodnem davku je določal, da je dolžan vsak Slovenec, ki ima lastne osebne dohodke, plačevati narodni davek, ki znaša najmanj 1 liro mesečno in raste progresivno do 10% čist;h dohodkov. Posojilo svobode je odo razpisano v višini 20 milijonov din s 5 1 letno obrestno mero.
V začetku leta 1942 je natisnil gospodarsko-finančni odsek izvršnega odbora OF (IO OF) posebne obveznice po 1000, 5(KX) in K).(KK) lir. (Izdelal jih je prof. inž. arh. Kdo Ravnikar, tiskala tiskarna bratov Turna v Ljubljani), sredi leta pa še obveznice po 50 in 100 lir (izdelal jih
r
KAM NA IZLET
NA MARTINOVANJE
»Svet' Martin požegna vin'«, pravijo in prav zdaj je čas, ko mošt dozoreva v vino. Tisti, ki ste doma v vinorodnih krajih, jo boste zagotovo ubrali tja, saj ga čez ta domači praznik ni. Le pazite na cesto, ki je prav te dni najbolj muhasta. Megla, gladka cesta, lahko je že poledica. Posebno je treba paziti na mostovih, ki so v tem času vedno mokri.
Če pa nimate te sreče, da bi imeli doma zidanico, naj vam povemo, da bodo zdaj že v vsaki dobri domači gostilni točili novino in tudi gosi bodo pečene, kot
se za Martinovo spodobi. Če boste šli globlje na Dolenjsko, boste morda obiskali še Kostanjevico, kjer je v gradu stalna razstava del Božidarja Jakca in zbirka oljnih slik iz Pletenj. Če jo boste
, pa ubrali na Štajersko, proti Ptuju, zapeljite še do Jeruzalema. Če bi radi videli pravo domačo zidanico in doživeli čar novine, oglasite se pri kakšnem kmetu, ob poti proti vrhu Jeruzalema. Morda pri gospodarju .Štamparju, ki ima za turiste vedno odprta vrata. In tudi za domov si boste tu lahko kupili dobrega belega ali črnega vina.
je inž. arh. Vlasto Kopač, tiskala tiskarna bratov Turna v Ljubljani).
Zaradi različnih prispevkov, ki so jih dajali ljudje partizanom, zlasti na terenu, je nastala potreba, da se izdajo partizanske priznanice — (obveznice). Okrožni odbor OF Ljubljana je sredi leta 1942 izdal za potrebe Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet t. i. partizanske obveznice, in sicer v blokih po 50 skupaj (narisal inž. arh. Marjan Tepina, žig narisal inž. arh. Marko Zupančič, tiskala tiskarna bratov Turna v Ljubljani).
Po krajši krizi, ki jo je povzročila italijanska ofenziva, je narodnoosvobodilno gibanje v Sloveniji spomladi 1943 doživelo nov polet. IOOF je obnovil delo gospodarskih komisij na terenu in ustanovil Osrednjo gospodarsko komisijo, ki naj bi skrbela za organizacijo smotrne pomoči narodnoosvobodilni vojski in civilnemu prebivalstvu. Pri glavnem štabu NOV in POS pa je bil ustanovljen ekonomski odsek, ki je skrbel za intendantsko službo v partizanski vojski.
Po kapitulaciji Italije se je osvobojeno ozemlje razširilo na skoraj vso bivšo Ljubljansko pokrajino in Slovensko primorje, razen večjih mest. Vodstvo OF je na tem ozemlju izvedlo večjo reorganizacijo finančnega poslovanja. 15, septembra 1943 je IOOF izdal odlok o ustanovitvi Upravne komisije za osvobojeno ozemlje, ki je preko svojih odsekov vodila partizansko gospodarstvo.
Pomemben mejnik v poživitvi gospodarskega in političnega življenja je predstavljal prvi zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943. Da bi zajel čim večji del razpoložljivih sredstev za potrebe osvobojenega ozemlja in partizanske vojske, je IOOF 8. oktobra 1943 izdal odlok o razpisu 3% posojila narodne osvoboditve v znesku 50 milijonov lit. s 3 % obrestno mero. Odlok je temeljil na Uredbi o posojilu narodne osvoboditve AVNOJ z dne 15. 1. 1943, ki je veljala za vso Jugoslavijo. Za to posojilo so bile izdane obveznice v lirah (izdelal .jih je akad. slikar Božidar Jakac), ki so jih tiskali oktobra leta
1943 v partizanski tiskarni v Kočevju, dokončali pa v partizanski tiskarni Ladopunkt. Natisnjene so bile serije A po 100 lir, serije B po 1000 lir, serije C po 10.000 lir in serije D brez označbe vsote. Ker je večji del obveznic, ki so bile tiskane v Kočevju, propadel v nemški ofenzivi, je IOOF izdal novo serijo obveznic po 20, 50, 100, 500 RM, 100 lir in obveznico brez označbe vrednosti v lirah. Tiskala jih je sredi leta 1944 partizanska tiskarna Triglav 11 A (osnutke je izdelal dr. inž. Vlado Jordan).
Odloki, sprejeti na I. zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS)  19. in 20. februarja
1944 v Črnomlju in kasneje, ki so postavili temelje slovenski državnosti, so pomenili tudi v finančnem pogledu začetek novega obdobja. Novo ustanovljeni odsek za finance pri predsedstvu SNOS, ki ga je vodil Viktor Repič, je prevzel vodstvo finančnega poslovanja na celotnem slovenskem ozemlju, kakor tudi del priprav za prevzem oblasti po osvoboditvi. Na 1. zasedanju SNOS je bil ponovno sprejet odlok o narodnem davku.
12. marca 1944 je Predsedstvo SNOS s posebnim odlokom ustanovilo Denarni zavod Slovenije (DZS)
pri predsedstvu SNOS z nalogo, da skrbi za osredotočenje in poenostavljanje denarnega prometa javnopravnih ustanov in denarnega prometa sploh na ozemlju Slovenije. DZS je ustanavljal svoje podružnice na Gorenjskem in Primorskem. Ustanovitev DZS je pomenila predvsem pridobitev osrednjega emisijskega zavoda v slovenskem merilu.
Na I. zasedanju SNOS je bil sprejet tudi odlok o izdaji plačilnega bona v znesku 100 milijonov lir v enotah po 1, 5, 10, 100, 500 in 1000 lir. Predsedstvo SNOS je 12. marca 1944 pooblastilo DZS za izdajo teh bonov. Tiskani so bili v enotah po 1, 5 in 10 lir poleti 1944 v Triglavski tiskarni (osnutke je izdelal inž. arh. Branko Simčič). Druga serija teh bonov je bila v vrednosti 1, 5, 10 in 100 lir, tiskana ob koncu leta 1944 v že osvobojenem Beogradu. Izdaja tega denarja je pomenila konec obdobja, ko smo bili vezani le na tuje valute.
Ker je bilo lirskih plačilnih bonov premalo, je DZS oktobra 1944 izdal svoje priznanice. Te so se glasile na lirske bone in so predstavljale plačilno sredstvo, če so bile opremljene z žigom in napisi.
Tretjo vrsto partizanskega denarja iz leta 1944 so predstavljali 3% blagajniški zapisi, ki jih je izdajala podružnica DZS za Slovensko primorje.
DZS je sodeloval tudi na pripravah za prevzem oblasti po dokončni osvoboditvi. Njegovi člani so 'sestavljali različne referate s področja bančništva ter pripravljali registracijo in zamenjavo tujih valut. Najpomembnejša naloga pa je bila kreditiranje uničenega gospodarstva. Pod imenom Denarni zavod Slovenije je zavod opravljal svoje naloge do novembra 1964, ko se je združil z Narodno banko in prevzel ime Narodna banka FLRJ — centrala za LRS.
Milena Osijek — Majda Zontar
Bodi vragu dober, s peklom ti poplača
Kdor danes po Gorenjski govori, kar hoče, naj sliši, česar noče: restavracija Texas je odprta, lastnika niso zaprli, nikoli niso klali psov in jih prodajali v bifteku in do zdaj jim še ni uspelo, da bi kosmate vampe prodajali za kalamare
BODI VRAGU DOPBER,
Do kraja zlobni ljudski glas je nenadoma v Radovljici dobil peruti in •poletel kot ptica po vsej Gorenjski. V svoji omejeni pameti je brez povoda ali dokaza oznanjal lažno, neumno, a srhljivo novico: da so namreč, ojej, v restavraciji Texas kuharice cvrle navadne vampe in jih pošiljale na mizo kot kalamare, da je zdaj lastnik zaprt in da so klali pse in pasje meso »faširali« v bifteke.
Ljudje, ki jim mora biti že presneto dolgčas, so blebetali naprej in si izmišljali tako nenavadne podrobnosti, da so se ti jezili lasje in da si pozabil zapreti usta. Senzacija je burila plitki duh in kratko pamet, bujna domišljija je cvetela in drhtela: da so našli okoli Teksasa vse polno pasjih kož, da so begunjskih jagrov psi ovohali zakopane posmrtne ostanke zaklanih in v restavraciji serviranih psov in če še to ni vžgalo, so pritaknili k zaklanim psom še nekaj mačk. Nihče ni hotel niti pomisliti, kako je mogel lastnik pred številnimi zaposlenimi uprizarjati to živalsko morijo. Samo, da imamo senzacijo, samo, da smo udarili močneje kot pest!
Zato pišem le razumnim, ki so prehitro nasedli. Brez smisla je prepričevati tiste, ki verjamejo le to, kar si sami želijo verjeti. Še nihče doslej ni uspel dokazati oslu, da ima dolga ušesa.
TA REČE, ONI OBRNE ...
Restavracijo Texas v Lescah ima Milivoj Pobor, po rodu Dalmatinec, že nekaj let v najemu, pripada pa Turističnemu društvu Lesce. Vse do njegovega prihoda je bila malo obiskana oštarija, Milivoj pa je s trdim delom — prej je bil zaposlen po gorenjskih hotelih — napravil iz nje odlično   restavracijo.   Dozidal je,
Krvodajalska proslava na Bledu
Bled — Občinski odbor Rdečega križa je 28. oktobra v hotelu Jelovica pripravil vsakoletno krvodajalsko proslavo. Razen številnih krvodajalcev iz radovljiške občine so se lepo pripravljene prireditve udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine ter gostje iz sosednjih občin in pred-predstavnik republiškega odbora RK Slovenije.
O pomenu krvodajalstva in o uspehih te, že skoraj 25-letne humane akcije v radovljiški občini je govoril dr. Borut Rus, ki je izrekel priznanje vsem darovalcem krvi in požrtvovalnim aktivistom in organizatorjem RK, ki so največ prispevali k velikim uspehom. Poudaril je velike zasluge nekdanjega predsednika občinske organizacije, pokojnega dr. Janka Benedika z Bleda,
prav tako pa je izrekel zahvalo dolgoletnemu častnemu predsedniku RK in prizadevnemu družbenemu delavcu Mihi Klinarju iz Podhoma. V imenu skupščine in družbenopolitičnih organizacij je izrekel čestitko in zahvalo vsem krvodajalcem in aktivistom RK predsednik občinske konference SZDL Radovljica Franc Jere.
Po kulturnem programu, v katerem so se predstavili s koncertom in recitacijami člani zbora Anton Tomaž Linhart in člani Linhartovega odra mladih je predsednik občinskega ^ odbora RK Stanko Adam podelil p'osebne diplome in značke večkratnim darovalcem krvi. Petdesetkrat je darovala kri Ivanka Šparovec z Bleda. Diplome in značke je prejelo 276 krvodajalcev. Prireditev so sklenili z družabnim srečanjem. JR
Gorenjski muzej in Muzej ljudske revolucije Slovenije iz Ljubljane sta v sodelovanju z Numizmatičnim društvom Gorenjske in Ljubljansko banko 28. oktobra v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprla razstavo Plačilna sredstva med narodnoosvobodilno borbo na Slovenskem. Razstava je posvečena letošnjim jubilejem partije in tovariša^Tita. Odprta do do 10. novembra vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. — Foto: F. Perdan
/
\     Veletrgovina Živila Kranj
\   TOZD Maloprodaja Kranj
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja naslednja prosta delovna mesta:
*1. POSLOVODJE PRODAJALNE »PRI ŽELEZARNI« JESENICE
eno delovno mesto za nedoločen čas
2 POSLOVODJE PRODAJALNE »VOKLO«
eno delovno mesto za nedoločen čas
3 KV PRODAJALCA Z/ PODROČJE RADOVLJICE
več delovnih mest za nedoločen čas
4 PKV PRODAJALCA ZA PODROČJE KRANJSKE GORE
za določen čas od 1. 12. 1977 do 31. 5. 1978
5 PKV NATAKARJA ZA OBMOČJE OBČINE KRANJ
eno delovno mesto za nedoločen čas
6. KV PRODAJALCA ZA OBMOČJE JESENICE
nepolni delovni čas (4 ure dnevno) za nedoločen čas
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod St. 1. in 2.: poslovodska šola, 3 leta delovnih izkušenj, poskusni rok je 60 dni
pod 3. in 6.: trgovska šola, 2 leti delovnih izkušenj, poskusni rok je 60 dni
pod št. 4: priučen prodajalec, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusni rok je 30 dni
pod št. 5: priučen natakar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusni rok je 30 dni
Pismene prijave z dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnih mest kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA6/IV.
opremil, zaposlil delavce, poskrbel za večerno glasbo — Texas je bil prepoln.
Zdaj pa je bilo njegovo prejšnje garaško delo hipoma pozabljeno, ne-voščljivosti je bilo kratko malo preveč. Izbruhnila je na dan v najbolj podli in nemoralni obliki in na način, ki mu ni primere: vztrajno se je širil glas, da prodaja vampe namesto kalamarov in ko so ljudje še vedno hodili v restavracijo, je bilo treba dotolči imenitne bifteke, ki so se mazali kot pašteta in primerno začinjeni šli v gurmansko slast. Zavistnež je začel obrekovati in je naznanjal, da Milivoj prodaja pasje meso. Tako trdovratno je čenčal, da mu je ljudska neumnost nasedla, primerno stvar popoprala in zasolila in še vedno se prežvekuje . . .
... VSE PA SE V JAMO ZVRNE
Škodoželjni čenčač je neznan, mu pa dajem kapo dol, ker tako spretno računa z ljudsko naivnostjo in jo hrani. Nepoznan bo tudi ostal, ljudski nesramnosti v brk pa le nekaj uradnih izjav:
Inšpekcijske službe Radovljica: »V vseh teh letih ni bilo nobene pritožbe. Povsem nemogoče je, da bi klal pse in jih prodajal. Ko so bile govorice o kalamarih najhujše, smo mu poostrili nadzor in večkrat odvzeli vzorce. Nič! Meso kupuje v radovljiški mesnici. Če bi le en sam gost posumil, bi nas takoj obvestil.« Vprašam, če le nočejo česa zakriti, pa se zasmejijo na ves glas: »Le zakaj in čemu bi ga ščitili? Prvi bi bili, ki bi mu v takšnem primeru takoj zaprli.«
Uprava javne varnosti Kranj: »Ne, nismo prejeli nikakršne takšne prijave. Ne iz Radovljice in ne od drugod.«
Dr. Ana Krakerjeva iz Zavoda za socialno medicino in higieno:
»Nobenega takšnega primera nimamo. Zelo je hudo, če človeška zloba preseže vse razumne meje in da se norčujejo že otroci.«
PRIZADETI ZAPOSLENI
Ljudje lajajo za zaposlenimi in se norčujejo iz Igorja, Marice, Beti, Alenke, in lastnikovega sina in žene, šepetajo za Milivojevim hrbtom, se muzajo. Restavracijo so imeli zaprto, ker so bili vsi na letnem dopustu — ljudje so seveda gnali svojo vižo, da so jim zaprli.
Alenka Blažičeva je peto leto v kuhinji, dobra kuharica je: »Toliko truda smo vložili, zdaj se bodo pa še norčevali! Še preveč hrane vržemo stran. Če se meni kdaj kaj preveč zapeče, bi jo najraje odkurila skozi vrata. Mislite, da bi prišla pred gosta, če bi mu spekla pokvarjeno meso? Mislite, da mesa ne poznam in da ne vem, kaj se tu dogaja? Ljudje so znoreli!
In koliko kalamarov sem morala očistiti! Vsakomur pa, ki napravi iz vampov kalamare, javno čestitam!«
Ljudje so zavistni, zlobni, nevoščljivi! Kar slabo mi je, tako gnusobna se mi zdi ta ljudska obtožba, ki je hudo prizadela vse zaposlene v restavraciji, ki je odprta kot vedno, gostoljubna kot vedno in kvalitetna kot si jo je le želeti. Milivoj premišljuje, kaj bi, zaradi koga je naenkrat tako nezaželen? Ali ga blati konkurenca, ki je očitno takšna kot tista zvita lisica, ki ni mogla doseči grozdja in je pač rekla, da je kislo, ali pa ljudska zloba, ki ne pozna meja? Tako je to, če si zlobi vljuden, gostoljuben, ustrežljiv: bodi vragu dober, s peklom ti poplača . . .
Darinka Sedej
Turneja Aleksandra Mežka
Lanskoletna turneja Aleksandra Mežka po Sloveniji je bila zelo uspešna. Ob izidu novega albuma Kje so tiste stezice je klub ljubiteljev glasbe iz Kranja tudi letos pripravil turnejo, ki bo od 5. do 12. novembra.
S svojo spremljevalno skupino, ki jo sestavljajo odlični glasbeniki: kitarist Huw Lloyd Langton (prej sodeloval z Leom Saverjem), basist Rob Rovvlinson (prej pri lanu Hun-terju) ter bobnar Mac Poole (prej igral pri Deep Purple, Rick VVake-manu), se bo Aleksander Mežek predstavil tudi v Kranju, in sicer prvi dan turneje, 5. novembra, ob 20. uri v dvorani kina Storžič.
Znani in dobri glasbeniki se bodo predstavili z novim in kvalitetnim programom. A. Cijan
KINO
Kranj CENTER
4. novembra japon. barv. pust. ČUDEŽNI KARATE ob 16, 18. in 20. uri
5. novembra japon. barv. pust. ČUDEŽNI KARATE ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. vesterna VRNITEV MOŽA Z IMENOM KONJ ob 22. uri
6. novembra amer. barv. risani POPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA ob 10. uri, japon. barv pust. ČUDEŽNI KARATE ob 15., 17. in 19. uri, premiera honkon. barv. pust. NA ZMAJEVI POTI ob 21. uri
7. novembra amer. barv. vestern VRNITEV MOŽA Z IMENOM KONJ ob 15.30, 17.45 in 20. uri
8. novembra amer. barv. vestern VRNITEV MOŽA Z IMENOM KONJ ob 15.30, 17.45 in 20. uri
9. novembra amer. barv. vestem VRNITEV MOŽA Z IMENOM KONJ ob 15.30, 17.45 in 20. uri
10. novembra amer. barv. grozlj. ŽRELO ob 16.. 18. in 20. uri
Kranj STORŽlC
4. novembra angl. barv. krim. HOLANDSKA ZVEZA ob 16.. 18. in 20. uri
5. novembra ital.-franc. barv. grozlj. DIABO-LIK ob 10. uri, amer. barv. vestem CRNA KARAVANA ob 16. in 18. uri, ob 20. uri KONCERT ALEKSANDRA MEŽKA
6. novembra angl. barv. fant. DEŽELA, IZGUBLJENA V ČASU ob 14. uri, angl. barv. voj. RDECl BARON ob 16. in 18. uri, premiera jug. barv. part. HAJKA ob 20. uri
Radovljica
4. novembra jug. barv. zgod. KMEČKI PUNT ob 19.30
5. novembra ital. barv. krim. UČITELJICA IN MAFIJA ob 18. uri, amer. barv. krim. DOLGA ROKA MAFIJE ob 20. uri
6. novembra Šved. barv. mlad. DOGODIVŠČINE MALEGA MIHCA ob 16. uri, ital. barv. zgod. ZADNJI DNEVI POMPEJEV ob 18. uri. ital barv. krim. UČITELJICA IN MAFIJA ob 20. uri
7. novembra amer. barv. krim. DOLGA ROKA MAFIJE ob 20. uri
8. novembra ital. barv. krim. UČITELJICA IN MAFIJA ob 20. uri
9. novembra jug. barv. zgod. KMEČKI PUNT ob 19.30 «•
10. novembra špan. barv. IZGUBLJENA ŽENA ob 20. uri
Bled
4. novembra franc. barv. komed. DVORNE SPLETKE ob 20. uri
5. novembra Sved. barv. mlad. DOGODIVŠČINE MALEGA MIHCA ob 18. uri, amer. barv. pust. MESTECE V TEXASU ob 20. uri
6. novembra amer.-ital. barv. vestem ČLOVEK, IMENOVAN TRINITA ob 16. uri, ital. barv. ZASEBNE PREGREHE - JAVNE ČEDNOSTI ob 18. in 20. uri
7. novembra jug. barv. zgod. KMEČKI PUNT ob 20. uri
8. novembra amer. barv. krim. DOLGA ROKA MAFIJE ob 20. uri
9. novembra ital. barv. krim. UČITELJICA IN MAFIJA ob 20. uri
10. novembra jug. barv. zgod. KMECKF PUNT ob 19.30
ZNAČKE PD KRANJ
KRANJ - V teh dneh so zbiralcem značk že na voljo dolgo pričakovane članske značke planinskega društva Kranj. Teh značk se je še posebno razveselilo več kot 3000 članov kranjskega planinskega društva. Po ceni 15 din jih je mogoče dobiti v pisarni planinskega društva Kranj.
-j g
7. novembra jug. barv. part. HAJKA ob 16., in 20. uri, slov. voj. NA SVOJI ZEMLJI ob 18. uri
8. novembra jug. barv. part. HAJKA ob 16., 18. in 20. uri
9. novembra amer. barv. akcij. HINDEN-BURG - POSLEDNJI CEPELIN ob 16., 18. in 20. uri
10. novembra amer. barv. krim. UMAZANE ROKE NAD MESTOM ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
5. novembra amer. barv. vestem TEXAS JE PREKO REKE ob 16. uri, angl. barv. voj. RDECl BARON ob 18. in 20. uri
6. novembra slov. voj. NA SVOJI ZEMLJI ob 15. uri, amer. barv. akcij. HINDENBURG - POSLEDNJI CEPELIN ob 17. in 19. uri, premiera franc.-ital. barv. pust. ZORO ob 21. uri
7. novembra amer. barv. akcij. HINDENBURG - POSLEDNJI CEPELIN ob 17. uri
8. novembra japon. barv. pust. ČUDEŽNI KARATE ob 17. in 19. uri
9. novembra japon. barv. pust. ČUDEŽNI KARATE ob 17. in 19. uri
10. novembra franc.-ital. barv. pust. ZORO ob 17. in 19.15
Kamnik DOM
5. novembra slov. voj. NA SVOJI ZEMLJI ob 17. uri, amer. barv. glasb. MOJE PESMI -MOJE SANJE ob 19. uri
6. novembra amer. barv. glasb. MOJE PESMI - MOJE SANJE ob 16. uri, amer. barv. erot. SREČNA POTEPUHINJA ob 19. uri
7. novembra amer. barv. erot. SREČNA POTEPUHINJA (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri
8. novembra franc.-ital. barv. pust. ZORO ob 17.30 in 20. uri
9. novembra franc.-ital. barv. pust. ZORO ob 17.30 in 20. uri
10. novembra amer. barv. akcij. HINDENBURG - POSLEDNJI CEPELIN ob 18. uri, ob 20. uri nastopa PEVSKI ZBOR CONSOR-TIUM MUSICUM IZ LJUBLJANE z izborom koroških ljudskih pesmi
Jesenice RADIO
4. novembra franc. barv. drama RAZSODBA ob 17. in 19. uri
5. novembra ital. barv. komed. NE, ANGELI PA NISMO ob 17. in 19. uri
6. novembra ital. barv. komed. NE, ANGELI PA NISMO ob 17. in 19. ura
7. novembra amer. barv. krim. PIRATI V METROJU ob 17. in 19. uri
8. novembra amer. barv. krim. PIRATI V METROJU ob 17. in 19. uri
9. novembra ital. barv. krim. V MILANU UBIJAJO OB SOBOTAH ob 17. in 19 uri
Jesenice PLAVŽ
4. novembra amer. barv. komed. ZAKAJ TE OČKA PUSCA SAMO ob 18. in 20. uri
5. novembra amer. barv. krim. PIRATI V METROJU ob 18. in 20. uri
6. novembra amer. barv. krim. PIRATI V METROJU ob 18. in 20. uri
7. novembra ital. barv. komed. NE, ANGELI PA NISMO ob 18. in 20. uri
8. novembra ital. barv. komed. NE, ANGELI PA NISMO ob 18. in 20. uri
10. novembra franc. barv. drama RAZSODBA ob 18. in 20. uri
Dovje-Mojstrana
5. novembra amer. barv. zgod. KLEOPATRA ob 19. uri
6. novembra amer. barv. drama MAŠČEVANJE BELEGA BLISKA ob 19. uri
Kranjska gora
5. novembra amer. barv. drama MAŠČEVANJE BELEGA BLISKA ob 20. uri
6. novembra angl. barv. krim. LETEČI ODDELEK SCOTLAND YARDA ob 20. uri
9. novembra amer. barv. krim. PIRATI V METROJU oh 20. uri
Gibalna lahkotnost in sproščenost
Športno treniranje nas navaja na gibalno povezanost, skladnost in lahkotnost. Pri tem pa moramo ob kar najmanjši porabi energije opraviti največje storitve. To še posebno velja za športne panoge dolgotrajnega in težjega napora, kot so atletski teki, smučarski teki, hoja v hribe in podobno.
Kar velja v športu, velja tudi pri opravljanju vsakodnevnih poklicnih in drugih dejavnosti. S kar najmanjšim naporom je potrebno narediti čim več. Da bi to zamisel uresničili, se moramo znebiti napetosti, krčevitosti in pretiranega, nepotrebnega ponavljanja.
Vaja odpravlja odvečno gibalno napetost, tako da strojepisec ne tolče preveč po pisalnem stroju, da voznik ne preizkuša trdnost volana in da kolesar lahko vozi prostoročno, seveda, če ga pri tem prikazovanju kolesarskih vrlin ne zanese v jarek.
Odvečnega gibanja se znebimo z bolj načrtovano dejavnostjo. Bolje je nakupiti več živil hkrati, kakor vsako posebej. Človek naj bi načrtoval zaporedje opravil, da se ne bi lovil od enega do drugega, da bi po določenem načrtu delal, se zabaval in nakupoval, tako da bi bilo čim manj odvečne in nepotrebne dejavnosti.
Učinek dela je v pravšnem vzburjenju tistih gibal, ki aktivno sodelujejo. Odvečno vzburjenje povzroča mišično napetost. To se kaže pri delu,
ko so nekateri preveč napeti, stiskajo pisalo, napetost se kaže v govorjenju, hoji in v ravnanju z orodjem. Marsikoga zasebne težave spremljajo pri delu, ko doživlia trenutke razočaranja in jeze.
Delo pa ne sme biti preveč mlahavo, oaj primerna napetost prispeva k zbranosti, ohranja budnost, pretirana in dolgotrajna napetost pa stopnjuje utrujenost.
Ob primernem lastnem delovnem naporu sta dobrodošli še umirjenost in zbranost. Kadar je delavec na očeh nadzornikov ali svetovalcev, ga rada pesti ihtavost. Hoče narediti veliko, toda naredi malo. Navidezna marljivost je kakor tek na mestu podoben tovorni živali, ki začne cepetati, kadar nad njo vihtijo bič ali palico.
Sproščeno delo je lažje, gibala so nam bolj zvesta, med upogibalkami in iztezalkami ni trenj in krčevitosti. Kar velja za gibanje pri delu ali športu, velja tudi za govor. Sprošen govor je bolj tekoč, lepši in razumljivejši.
Gibalna lahkotnost in sproščenost je v pravi razsežnosti, v izurjenih prvinah, v samo-hotni (avtomatizirani) dejavnosti, ko ni potrebno več nadzirati in kontrolirati premikanje nog in rok. Na samodejnem, lahkotnem in sproščenem gibanju temelje bolj zapletene športne in poklicne navade, ki naj jih spremljata tekmovalni zanos in delovna vnema. JožeAžman
Piše
Andrej
Štremfelj
Ob 12.15 sva na vrhu. Objameva se, solze sreče pa skrivava za očali. Kar ne morem verjeti. Na vrhu osemtisočaka, in to pri dvajsetih letih! Na vrhu sva, jaz in Nejc, njegov drugi osemtisočak. Veter pa tuli in razsaja po grebenu.
Bilo je v četrtek zvečer, pred sestankom alpinističnega odseka. Sedim na mizi v kotu in pregledujem knjigo vzponov. Bil je četrtek, kot že mnogo drugih, ki sem jih doživel v petih letih, odkar me je kot petnajstletnega fanta pot zanesla med alpiniste.
Skozi vrata vstopi Nejc, ki je kot običajno malo zamudil. Pogleda po polno zasedeni sobi, nato pa proti meni. Živijo, Andrej! Imaš kaj časa? Ja!? Zakaj pa? Malo pomolči, njegove modre oči se zasvetijo, kot kadar gre za kaj velikega. Ali bi šel v Karakorum? Kar sapo mi je vzelo. Nekaj časa nisem vedel, ali misli resno ali pa se norčuje iz mene. Tako na hitro me je postavil pred življenjski cilj vsakega alpinista, da sploh ne pridem do besede. Po sestanku, na samem pa ga zasujem z vprašanji; kaj? kdaj? kje? kako? ...
Tržiški alpinisti so se odločili, da v letu 1977, ko slavi njihovo planinsko društvo 70-letnico obstoja, skupaj z Akademskim planinskim društvom organizirajo odpravo v Karakorum.
To je drugo največje gorstvo sveta. V bistvu je to zahodni del Himalaje, vendar so ga zaradi nekaterih posebnosti ločili. Mejo med obema gorstvoma predstavlja reka Ind. Ime izvira iz turščine in pomeni »črno melišče« — prav ponesrečeno ime za eno izmed najveličastnejših gorstev na svetu z ogromnimi ledenimi površinami. Ime je prevzelo od istoimenskega sedla, kjer so dejansko črna melišča. Toda sedlo sploh ne leži v pogorju, katerega geografi imenujejo Karakorum.
Torej v Karakorum. Na prvi sestanek sem prišel ves preplašen. Povedali so mi, da lahko delam pri organizaciji odprave, da pa ni zanesljivo, če bom šel. Prednost so imeli seveda Člani iz Tržiča in Akademika in pa tisti, ki bodo največ delali. V podobnem položaju je bil tudi Drago Bregar, s katerim sva bila skupaj na Kavkazu. Vse kandidate sem dobro poznal. Izmed tistih, ki sem jih videl na prvih sestankih, so na koncu ostali le štirje. Fantje so odstopili iz različnih razlogov. Nekateri so imeli težave z zdravjem, doma, v družini, službi in podobno. V začetku so za odpravo, se pravi za njeno »rojstvo in mladost«, največ napravili Janez Gradišar, Franc Jeromen in Janez Lončar. Prva dva sta zaradi različnih razlogov odstopila, Lončar pa je postal vodja naše druščine.
Odprava, kakršna je bila naša, se srečuje z velikimi problemi, preden sploh krene na pot. Prva težava je bila v tem, da smo bili prvi Jugoslovani, ki smo se podali v Karakorum. Zato razumljivo ni bilo izkušenj, ki bi bile za nas zelo koristne. Nekaj podatkov smo sicer imeli od nameravane odprave na Brod Peak, ki pa je kasneje odšla v Hindukuš na Istor-o-Nal.
Odpravo smo organizirali člani sami, ki smo imeli borne izkušnje v tem in smo zato pogosto zašli v hude težave. Le izredna volja in želja po daljnem neznanem svetu sta botrovala našemu končnemu uspehu.
Poleg organizacije pa je padlo na nas tudi samo zbiranje financ, ki pa za tako dolgo pot niso majhne. Pri tem smo imeli največ težav zato, ker smo bili v odpravi sami mladi, brez zaledja (veze in poznanstva) starejših, brez česar žal danes skoraj ne gre. To se je lepo pokazalo v tem, da so odprave, ki so bile po koledarju PZS za
leto 1977 za nami, imele pa so starejše izkušene »finančne ministre« dobile sredstva tam, kjer so naše prošnje naletele na gluha ušesa.
Poslali smo kupe prošenj, osebno potrkali na stotine vrat, spraševali vsak dan, prosili, pa vendar je bila odprava vse do zadnjega dne en sam velik vprašaj. Vprašali boste, zakaj. Preprosto, manjkalo nam je denarja, pa čeprav je šlo za drugi jugoslovanski osemtisočak v za nas popolnoma neznanem svetu. Drago, Borut in Filip so zadnje mesece ves prosti čas presedeli v svojih fičkih in hodili sem in tja po naši ljubi domovini. Vsi smo pomagali po svojih močeh.
Zgodilo se je, da smo na enem sestanku polni optimizma gledali v prihodnost, že čez štirinajst dni pa je bilo vzdušje povsem pogrebno. Spraševali smo se, če bomo sploh šli. Se takega optimista so dogodki včasih spravili v dvome.
Ze samo dovoljenje, ki smo ga dobili šele tri mesece pred odhodom, nam je požrlo veliko živcev. Neizkušeni kot smo bili, smo čakali na dovoljenje s prekrižanimi rokami, ko pa je le-to prišlo, je bilo treba delati dan in noč. Pomanjkanje sredstev je povzročilo, da nas je na koncu ostalo samo sedem, da smo morali letalski prevoz v Pakistan zamenjati z avtomobilskim, da smo štedili povsod, še celo pri hrani...
Od vsega pa je bilo najbolj kritično takrat, ko je naš zdravnik dr. Tekavčič povedal, da se odprave ne more udeležiti zaradi služenja vojaškega roka. In to nam ie sporočil tri tedne pred odhodom. Kazalo je, da zamenjave v tako kratkem času ne bomo dobili. Zato smo se entuziasti kot smo bili, odločili, da gremo brez zdravnika. Na srečo nam pakistanske oblasti niso hotele izdati viz brez zdravnika. Ves teden sva s Filipom hodila od zdravnika do zdravnika, dokler ni dr. Martin Košak rekel rešilnega »da«. Odločil se je v pičlih petih minutah. Vsa čast mu!
Vse do zadnjega dne je bil naš odhod negotov. Vsem se je odvalil kamen od srca, ko smo 8. maja zjutraj odšli na pot brez posebnega slovesa.
Bilo je mračno, pomladno jutro. Stojim na postaji, kjer naj bi se začelo moje potovanje v Karakorum. Že pol ure kasnijo. Le kje neki hodijo toliko časa. Živčno hodim po pločniku gor in dol. Dežju, ki pričenja rositi iz nizkih sivih oblakov, se umaknem pod streho opuščene trafike. Celo uro prepozni so že. Pa se menda ni pokvaril avto, še preden smo šli na pot?! Zdajci pridrvi izza ovinka bel fordov kombi, ves popisan in polepljen z reklamami. Končno!
Drago že kar rutinirano upravlja volan našega konjička, ki smo ga s popustom najeli pri beograjskem A visu. Po skrvnih ljubljanskih ulicah nas Drago pripelje k Nuši. Tu nas čaka Marinko s svojim tovornjakom O M Lupetto. Med potjo smo v nekem bifeju pobrali še Martina, tako da smo prvič vsi skupaj. Rahlo dežuje, zato se kar prijetno navlažimo preden se za skupinsko sliko zvrstijo vsi aparati. No sedaj pa res na svidenje. Poslovimo se še od Janezovih staršev, Nuša pa gre z nami še do Višnje gore, kjer je Drago doma. Tu napravimo še zadnjo »domačo postajo«. Potem oddrvimo v deževno jutro po Jugoslaviji navzdol proti Dimitro-gradu.
Deževne kaplje udarjajo v prednje steklo, brisalci pa enakomerno drsijo sem in tja. Se polni vtisov slovesa od domačih se molče vozimo proti Beogradu. Sem in tja nas za trenutek razburijo kupi zmečkane pločevine ob cesti. Drago in Borut se vsaki dve uri zamenjata za volanom. Marinko, kot profesionalec, pa kar sam upravlja svojega konjička.
Popoldne se po nasvetu izkušenega šoferja Marinko-ta ustavimo v motelu »Stari hrast«. Krepko se založimo s svinjskim mesom na žaru, saj ga sedaj tri mesece ne bo. Nogometni navdušenci v sosednji sobi poparjeni spremljajo zadnje minute našega poraza z Romuni.
Nato pa zopet pot pod kolesa prek Niša, kjer Nejc in Filip obujata spomine na vojaške dni, proti jugoslovan-sko-bolgarski meji. Skozi ozko »Sičevačko klisuro« pridemo na carino.
Navajeni hitrega prehoda prek meje na Ljubelju ali v Gorici smo kar malo razočarani. Špediterji tu delo zaključijo ob sedmih zvečer. In ker imamo TIR karnet za tovornjakom o ram o počakati naslednjega dne. Filip in Marinko se udomačita v kabini kamiona, Drago, Janez in Martin pa se zleknejo na sedeže v kombiju. Le štirje ljubitelji noči pod milim nebom Franc, Borut, Nejc in jaz si posteljemo pod plahto, ki smo jo razpeli med tovornjak in kombi, kajti pričelo je deževati.
Še nekaj! Da boste vedeli, kdo je kdo, vas moram seznaniti še z imeni, s katerimi smo nekatere od nas obkladali; Borut-Cita, Franc-Cajz, Janez Šodr, Martinu pa smo pravili kar dohtar.
Hidden peak ali Gasherbrum I (8068 m), drugi najvišji vrh v Karakorumu — prvenstveni vzpon je potekal po levem (JZ) grebenu
10. stran - Glas    DRUŽINSKI POMENKI   MARTA ODGOVARJA   S ŠOLSKIH KLOPI
Petek, 4. novembra 1977
MARTA ODGOVARJA
Biserka - Kranj:
V pismu vam prilagam vzorec blaga. Iz njega bi rada imela športen komplet. Prosim, svetujte mi model, ki bo ustrezal mojim letom. Stara sem 17 let, tehtam 55 kg in merim v visino 167 cm.
Odgovor: Krilo je rahlo zvo-nastega kroja, spredaj ima gubo, večji in en manjši žep. Pod manjšim se vidi še vrezan žep. Zadrga je zadaj. Okrasni šivi so vidni iz skice. Zgornji del je ravno krojen, sedlo je spredaj in zadaj v isti višini. Ovratnik je višji, zaveže pa se z vrvico. Rokava so širša z manšeto. Pas je patentast — volnen.
Praktičen sestavljiv dvodelen zaboj za spravilo krompirja
Spodnji del zaboja je večji, s poševno vstavljeno dovolj gosto leseno rešetko, da manjši krompir ne uhaja skozi špranje. Late rešetke naj potekajo od hrbtne do čelne stranice, da se bo krompir valil proti odprtini zaboja. Višina vrhnjega dela zaboja naj bi ustrezala količini uskladiščenega krompirja. Spodnji samostojni del zaboja stoji na štirih močnih nogah. Noge zgornjega dela zaboja morajo sesti točno na podaljšane noge spodnjega dela (glej risbo). Vsi deli zaboja naj bodo pričvrščeni z nerjavečimi žeblji.
r
DRUŽINSKI POMENKI
Krompir naj prezimuje v temni in zračni kleti. Boljšemu zračenju so namenjeni tudi presledki med latami zaboja za krompir. Će pa dodamo uskladiščenemu krompirju sredstvo proti kalenju, moramo zaboj preobleči s časopisnim ali ovojnim papirjem in ga nazadnje pokriti s folijo ali papirjem. Tako preprečimo zaščitnemu posipu, da ne izpuhti prehitro. Vsekakor moramo skrbno prečkati navodila proizvajalca in se po njih ravnati. Upoštevati moramo rok, ki naj preteče od dneva, ko smo krompir posuli, do tedaj, ko smo ga namenili uporabi. Na splošno velja, da krompir, ki smo ga namenili uporabiti prej ko v poldrugem mesecu, ne sme biti posut s sredstvom proti kalenju. Zato oprašeni krompir skladiščimo ločeno in ga v vsakem primeru raje uporabljajmo olupljenega. Sredstvo proti kalenju ne preprečuje gnitja, zato skladiščimo vedno le prebran krompir.
POTREBUJEMO: 4 žemljice, sardine v olju, 1 paradižnik, l jajce, l žlico goste kisle smetane, 1 žlico limoninega soka, sol poper.
Portugalske skorjice
IZPELJA V A: Zemljice prerežete, izdolbete sredico in skorjo malo ope-čete. Sredico, trdo kuhano jajce, sol, poper, smetano, sardine in limonin sok zdrobite v električnem mešalniku v kašico ali drobno sesekljate na roko. S tem nadevom napolnite opečene razpolovljene žemljice in jih v zmerno topli pečici še enkrat popečete. Dno posode, v kateri boste pripravljali portugalske skorjice, malo namastite z oljem od sardin.
Jed servirajte toplo.
Pokopališče naj bo oaza miru (2)
Od rastlinja, primernega za grobove in pokopališča, bi se najprej po-mudili ob zimzelenih češminih. Razen da potrebujejo sveža tla, so te dekorativne grmovnice dokaj nezahtevne. Nizkorastna česmina Ber-beris candidula z lepimi blestečimi listi in pritlikavi B. verruculosa sta najpriljubljenejša zimzelena listavca. Bodika ali božje drevce (Ilex) je že občutljivejša za prepih in zimsko sonce, cenjena pa je zaradi prikupnih šopov rdečih jagod v jeseni. Med nizkimi grmovnicami se lahko odločate tudi za krčnice ali zelo upoštevani in primerni pritlikavi rdeči češ-min (B. thunbergii Atropurpurea nana).
Izredno skromna trajnica med blazinastimi trajnicami v najpe-strejšem izboru od sivkasto belih, zelenih, modrikastih in rdečkasto rjavih vrst je Sedum ali homulica. Za obsaditev grobov je odličen belo cvetoči S. album micranthum. Lističi so mesnati, drobni, temnozelene barve. Pritlikavi S. Hvbridum ly-dium cvete prikupno rožnato rdeče.
Zlatasti cvetovi spomladi in črno-modro jagodičje v jeseni sta značilni odliki zimzelene mahonije. Gojimo jo tudi za rezanje zelenja za ve^ce. Zaradi prilagodljivosti je stalen gost ne samo na pokopališčih, temveč tudi po vrtovih in nasadih.
Od bogatega izbora enoletnic za prehodni čas, ko se zemlja še useda in v letu setve kalijo, zrastejo in cvetijo, pridejo za sončne lege najbolj v poštev mnogocvetne begonije in uporabna, a neprijetno dišeča ža-metnica. Oranžno ali rumeno cve-
točo žametnico sejemo zaradi prikupnih drobnih cvetov in nizke rasti.
Bršljani in fuksije uspevajo najbolje v senci ali polsenci. To njihovo lastnost lahko izkoristimo v senčnih predelih pokopališča. Polsenco in vlago ljubi tudi cvetoča grmovnica azaleja. Obratno pa za svoj razvoj potrebujejo vrtnice svetlobo in toploto.
Ce se boste odločili za čebulnice, priporočamo žafrane, hiacinte in perunike. Izbor s tem seveda še zdaleč ni izčrpan in v vrtnarijah vam bodo radi ponudili strokovno pomoč in dodatno svetovali, kako najprimerneje urediti grobove.
Za zaključek morda ne bo odveč nasvet v primeru, ko ste v dvomih, ali bi izbrali za okrasitev groba sveže ali umetno cvetje. Rože naj bi izražale naraven, neizumetničen odnos tudi do pokojnika, zato so umetne rože v ta namen neprimerne in na pokopališču nezaželene.
Anty-wrinkle-cream
Čeprav novejši predpisi nalagajo uvoznikom skrb za prevod najosnovnejših podatkov o kozmetičnih proizvodih v naš jezik, kar ne nehamo uporabljati tujih nazivov zanje. Zgodi se, da o izdelku niti nimamo razčiščenega pojma, pritegne pa nas tuji naziv izdelka, ki zaradi nerazumljivosti obeta vse kaj boljšega, kot je naša kranjska KREMA PROTI GUBAM. Za boljše razumevanje morda ne bo odvečen prevod najpogostejših izrazov za oznako lepotilnih sredstev za nego kože.
Deodorant ali antiperspirant — sredstvo proti telesnemu vonju
Body lotion — mleko za nego telesa
Cleanser — sredstvo za čiščenje kože
Cleansing milk — mleko za čiščenje kože
Skin losion ali Skin tonic — obrazna voda
Creme de nettoyage — čistilna krema
Night cream — krema za noč Day cream — dnevna krema
Anty ivrinkle cream — krema proti gubam
Moisturizer — sredstvo za vlaženje
Blemished skin treatment — nega nečiste kože (akne)
peeling — sredstvo za luščenje kože.
Kam, oblaki, preko polja, kam?
\S ŠOLSKIH KLOPI
Ze nekaj tednov v sebi ne najdem nriiru. Odločiti se moram, kam si bom '.ačrtal pot za naslednja leta. Tako velikokrat na gramofon položim ploščo, se usedem na okno in razmišljam. Nič mi bolj ne pomaga, da se '.berem, kot dobra glasba. Torej Rolling Stonesi in moja najljubša Vngie. Zdaj šele pogledam ven, kjer te v pustem jesenskem dnevu podijo >blaki, hitijo preko polj in hribov, ako kot hiti tale moja osemletka, noje otroštvo.
Ko bi vsaj ti oblaki, moji sprem-jevalci v življenju, bili čim manj levihtni in dolgi, razpotegnjeni deževni oblaki, ko bi bili le znanilci epih Časov, vedrega in jasnega Ineva in neba!
S cvetjem okitili in s svečkami osvetili smo grobove in spomenike naših lajdražjih — Foto: J. Zaplotnik
Koledar
S. novembra 1882 je umrl slovenski pisatelj Rado M urnik
t. novembra
1*18 se je rodil slovenski pisatelj Lojze Kovačič
10. novembra
1818 je umrl baron Žiga Zois, mecen slovstvenegs dela na Slovenskem
_ •   ,    - '-~/
Pot mi je odprta na katerokoli šolo. Je to sreča? Po eni strani je. Vendar pa je s tem tudi težja odločitev.
Oblaki mi za trenutek izginejo izpred oči, plošča se je zvrtela. Zamenjam jo.
Nobenih posebnih interesov nimam. Bo prava pravna šola preko kadetske srednje šole? Zavedam se, da bom, če bom vztrajal, videl veliko hudega, veliko gorja in čudnih ljudi in da bom pri vsem tem vendarle moral ostati človek. Bom lahko? Mi ne bodo oblaki odhiteli izpred nosu, se mi cilji odmaknili?
»If you go to San Francisco, must wear some flovers in your hear,« poje Scott McKenzie v baladi o hi-pijih in cvetličnem gibanju. Ta način življenja mi je všeč; vračanje k naravi, sproščenost, neprisiljenost, nenasilnost, rajski svet... Pa vendar ga kvarijo številni nasprotniki in celo sovražniki v lastnih vrstah: droge, v katerih iščejo še popolnejši, še bolj dokončen pobeg od resničnega sveta, a ponavadi najdejo le propad. »In the streets of San Francisco live flowers ...«
Ko le ne bi bil tako len! Brez težav sem prišel do sem. Bo tako tudi naprej? Neki vzhodnjaški pregovor pravi: Če želiš leteti, niso dovolj samo krila, temveč je treba z njimi tudi zamahniti. Peruti imam. Pa moč, da jih bom spravil v zamah? Neki drugi: Tja, kamor gledaš, boš tudi letel. Gledam v pravo smer? Ne bom na svoji poti srečal sovražnih oblakov?
Vsaka stvar ima dve plati. Tako tudi moji oblaki. Včasih so temni, težki, grozeči, kakor da me bodo vsak hip pokopali pod seboj, drugič svetli in lahki, poskočni.
Beatlesi. Hey, Jude in Yellow Submarine. Podmornica? Tudi to me na nekaj spominja. Nikoli pokopati upov in zmeraj vztrajati. Mogoče mi bo vendarle šlo. Zmeraj sem rad raziskoval človeško naravo in vzroke, zaradi katerih naredi človek neumnost v očeh drugega človeka ali zaide na stranpot. Utapljanje nesreče ne pomaga.
Yesterday. Tudi yesterday je samo včeraj. Včeraj pa je preteklost. In če je bil včeraj dež, je lahko danes sonce, jutri konec vsega. In proti temu se moram boriti, proti koncu. Prihodnost lahko postane svetla, če zanjo delaš danes. In tomorrovv je
važnejši kot yesterday. Sreča je opoteča, kolo se obrne, tudi oblaki pridejo preko polja. A vseeno nisi nikoli sam svoje sreče kovač.
Kam, oblaki, preko polja, kam? Kam vas bo jutri vodila pot? Kakšne kraje in kakšne ljudi boste srečali in videli na svoji poti? O, kako rad in brez premiselka bi vam sledil, če bi vedel, da greste prav.
Kjerkoli si, zmeraj si osamljen in nikoli nisi sam, a oblaki hitijo naprej, ne da bi mi vedeli povedati kam, saj o tem ne odločajo sami, veter jih vodi.
Zoran Trojar, 8. a r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki
I Teta Mica
Oh, ta teta Mica, vedno kara strica; kadar pipico prižiga, teti že jeziček miga: kdaj bo konec teh navad, kdo požiral bo ta smrad?
Striček pa se ji smeji: oh, tako hudo pač ni. Boš kavico pripravila, nje omama bo odpravila tebi neprijeten duh in rešila mene tvojih muh.
Tetka zdaj že kavo kuha, njen dišeči vonj duha. Brž ta spor sta razrešila, ko sta kavico popila.
Petra Oblak, 7. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
Naša šolska hranilnica
Na naši šoli imamo hranilnico. Tja nosijo učenci svoje prihranke. Odločil sem se, da bom tudi jaz nosil svoj denar v šolsko hranilnico. Na ta način bom hitreje prihranil denar za kolo, ki ga nameravam kupiti.
Hranilnica za svoje vlagatelje daje manjša praktična darila. Za vloženi denar pa prejmemo obresti. Šolsko hranilnico vodijo učenci višjih razredov.
Borut Eržen, 3. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj
Do 18. novembra pošljite spise na temo Lepo je v naši domovini biti mlad — najboljši prispevek bo nagrajen!
Življenje na kmetiji
Doma sem na kmetiji, zato mi je življenje na njej dobro znano. Lahko povem, da je na kmetiji vedno, dan za dnem, dosti dela. Izjema so nedelje. Takrat si domači nekoliko oddahnejo.
Na kmetiji mi je zelo všeč. Včasih, posebno v lepih majskih dneh, rada zjutraj zgodaj vsta-nem. Na cvetoči češnji poleg mojega okna se oglašajo prvi ptički. Prav prijetno jih je poslušati, a se obenem že jezim, ker hitijo kij u vati in odmetavati cvetove, tako da je moja češnja skoraj že obrana, preden odcve-te.
Ko stopim v kuhinjo, mamica že pripravlja zajtrk. Iz velikega lonca toči mleko, ki ga je pravkar pomolzla. V svinjaku krulijo prašiči. Seveda, lačni so! Tudi konj, ki je svoj prvi obrok že pozobal, spet tolče s kopiti ob tla. Vsak terja svoje in mamica ima kar dosti opravkov, preden je vsa živina sita in zadovoljna obmiruje. Potem hitimo na polje. Delo se vrsti za delom, kot zahteva letni čas. Ko pride oče z dela, kosimo, potem pa je spet treba prijeti za delo.
Ce je jesen lepa, je gotovo to najlepši čas na kmetiji. Kamor stopim, povsod leži sadje: jabolka, hruške, slive. Roko stegnem in že je polna sadja. Ja, dela pa je s sadjem, da se pospravi in ne zgnije! Takoj za hišo imamo gozd. V njem naberem kostanja, kolikor hočem.
Ko se zmrači, se vsi utrujeni zberemo pri večerji. Življenje na kmetiji zahteva pridnih in delovnih rok.
Jana Duh, 5. a r. osn. šole A. T. Linharta, Radovljica
Moj pes Nero
Doma imam veliko živali. Najraje imam psa Nera. Nero je zelo miren pes. Po hrbtu je bel in črn. Najraje laja na pismonošo. Nero je star že osem let. Ima svojo kočo. Naredil mu jo je oče. V njej je slama in skodelica za vodo. Nero raje leži na senu poleg svoje koče. Dobro sliši, če gre kdo s traktorjem ali z motorjem po cesti. Takrat hitro teče za njim. Nero najraje je meso in mleko. Ce gremo na polje, gre z nami. Na polju išče miške. Če jo dobi, je zelo zadovoljen. Ko priteče domov, je žejen. Nalijem mu skodelico vode ali mleka. Zelo rada imam psa Nera.
Anica Ribnikar, 4. c r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje
V soboto, 28. oktobra, so na osnovni soli Simona Jenka v Kranju *e drugič v tem letu izvedli obrambni dan. V dveh minutah po alarmu je bilo okoli 700 učencev z učitelji zunaj. Cez ie nekaj minut je bila »ola zaprta, elektrika, plin, voda, centralna kurjava izključena, izhodi zaklenjeni. Kolona otrok in učiteljev se je hitro umikala v gozd na »osvobojeno« ozemlje. Učenci so tam nadaljevali pouk, ki pa je bil seveda prikrojen vojnemu času. Spoznavali so veščine prve omoči, meta bombe, streljanja, vojaki iz uranjske garnizije pa so razkazovali orolje. Sledili so ie orientacijski pohodi in po »tirih urah se je program iztekel. - Na sliki: Učenci osmih razredov so preizkusili svoje sposobnosti v streljanju z zračno puiko. (Foto: Primoi Stražnik)
Petek, 4. novembra 1977   NAGRADNA KRIŽANKA     GORENJSKI KRAJI IN UUDJE     OD VSEPOVSOD
Glas — 11. stran
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
1	2	3	4	5	6			7	8	9	10	11	12	
13						14	-	15						16
17		W					19		m	20				
21	.	22	I	■	23				_	■	25			
	26			27				■			■30			
		31						■	■	32	33			
34	35						36	37	38					
39				40	41		42						43	
44			45	■46		47				■	48			49
50				51						53		■		
55					56	F		57				58	\	
	59								60				-	
r
IZBRALI SMO ZA
na
Vodoravno: kdor goljufa, 7. v glasbi polkrožec 8 piko, ki označuje nedoločeno podaljšanje tona ali pavze, 13. najvišji vojaški čin v mornarici, 15. velika rumenkasta, črno lisasta zver, ki živi v Afriki in Aziji, 17. recipe, kratica na receptih, ki pomeni vzemi, 18. velika tropska ptica, ki glave nima porasle s perjem, 20. velik stihijski ogenj, 21. grška boginja pravice, 23. menjačica, enoceličar, ki pri gibanju neprestano menja obliko, 25. češko moško ime, Jurij, 26. v glasbi prenašanje takta s poudarjene na nepoudarjeno noto, 28. Oton Zupančič, 30. francoski kraj ob severnem vznožju zahodnih Pire-nejev, 31. vrsta tujega aperitiva, 32. ženska oseba v Tavčarjevi povesti »Visoška kronika«, 34. listnato drevo z belim lubjem, 36. naslovni junak Glinkove opere »R. in Ljudmila«, 39. oranje, zorana zemlja, 30. avtomobilska oznaka za Subotico, 42. enačenje, razglašanje za isto, 44. rusko žensko yne, Ana, 46. sled pacanja, 48. ime pred štirimi leti umrle pripovednice iz Ljubljane Jontesove, 50. pravi izraz za nulo, 52. zemljemerec, kdor se ukvarja z geodezijo, 54. znak za kemično prvino iridij, 55. prekletstvo, cerkveno izobčenje, 57. lov na kite, 59. kraj pod Aradanskim hrbtom v Krasnojarskem okraju v SZ, 60. ljudstvo ob srednji in spodnji Leni v severovzhodni Aziji v Jakutski ASSR.
Navpično: 1. departma v južni Franciji ob Sredozemskem morju in pritok reke Rhone, 2. črtanje, odpisovanje, 3. Lovro Matačič, 4. španski lirični .pesnik, nobelovec 1956, Juan Ramon, 5. časovna merska enota, ima 60 minut, 6. vladarski naslov v starem Egiptu, 7. organizacija, ki združuje ljudi s skupnimi interesi in prostor te organizacije, 8. kratica za osnovno enoto, 9. oborožena kraja, 10. omamilo, pijača ki opija, 11. prižiganje, pretepanje, 12. vulkan v Armenskem višavju, najvišji vrh v Turčiji, 14. slovenski filozof, predstavnik neotomizma, Frančišek, tudi svetilke v žargonu, 16. desni in najdaljši pritok Save, 19. Dantejeva mladostna oboževanka, 22. boljši krompir z rogljičasto obliko gomoljev, 24. Angela Ocepek, 27. ozemlje s kraškimi pojavi, 29. naziv za pokopališče v Ljubljani in v Kamniku, 33. glavno mesto himalajske kraljevine Sikkim, 34. orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje, 35. zgodaj zrelo sadje, rano vino, 37. pripadnik srbskih in hrvaških beguncev iz Bosne, ki so bežali pred Turki, 38. stanje, razvojna stopnja, odsek kakega dogajanja, 41. nada, upanje, 43. angleški pesnik, pisec drame »Umor v katedrali«, Thomas Stearns, 45. reka in fjord na severu Norveške, 47. turško moško ime, 49. drobne živali mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljive, 51. starogrški ljudski pesnik in pevec junaških pesmi, 53. sedma črka grške abecede, 56. avtomobilska oznaka za Makarsko, 58. znak za kemično prvino lutecij.
Rešitev nagradne križanke z dne 28. oktobra: 1. pardon, 7. planet, 13. kultura, 14. rokomet, 16. ost, 17. respekt, 19. ole, 20. Stol, 22. liana, 23. sned, 24. Tanec, 26. prot, 27. Raga, 28. Asam, 30. osoje, 32. AJ, 33. M A, 35. trend, 37. romb, 39. ulov, 41. tein, 43. karat, 46. rama, 47. orjak, 49. cena, 50. ami, 51. Odoaker, 53. vir, 54. Tukidi, 56. ilovica, 58. Tanaka, 59. Tamara.
Prejeli smo 107 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Milka Lebar, 64209 Žabnica, Sp. Bitnje 15; 2. nagrado (60 din) Boštjan Trilar, 64000 Kranj, C. 1. maja 61; 3. nagrado (50 din) Petra Hudovernik, 64000 Kranj, Cankarjeva 22. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve pošljite do torka, 8. novembra na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din
OD VSEPOVSOD
Uspela racija
Med eno največjih racij v minulih letih je japonska policija v mestu Kobe prijela 2278 ljudi ter zaplenila precej mamil in strelnega orožja vseh vrst. V Kobeju ima sedež največja japonska gangsterska tolpa, ki šteje okoli 11.000 članov. Po policijskih podatkih deluje na Japonskem okoli 2500 večjih in manjših tolp z več kot 100.000 člani.
Premeteni ropar
Tik preden so zaprli neko banko v mehiškem glavnem mestu, je vanjo vstopil lepo oblečen moški in blagajniku izročil listek: »Pozor, pet mojih tovarišev stoji v neposredni bližini z orožjem v roki. Če dam znamenje, vas bodo ubili. Trije s pripravljenimi bombami stojijo pri vhodu. Dajte vse velike bankovce. Moji prijatelji in jaz smo pripravljeni tudi na smrt.« Bančni blagajnik je dal v vrečo 825.000 pesov, policaj pri vratih pa je uglajenemu roparju celo odprl že zaklenjena vrata.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Prve poteze
Dama proti lovcu in skakaču
Lovec in skakač nista dovolj spretna, da bi se v osnovni končnici ubranila napadov nasprotnikove dame, z izjemo v položaju, ki ga prikazuje diagram 72.
Diagram 72 Remi
□
1. Ke7
2. Ke6
3. Kf5
4. Kg5
5. De8 +
6. Kh5
7. De7 +
8. Dc7
Lh8 Lg7 Lh8 Lg7 Kh7 Lh8
Lg7
Kg8 itn.
Tri lahke figure zlahka remizirajo proti dami, včasih celo zmagajo. Ce ocenimo vrednost figur po njihovi gibljivosti, potem je dama proti trem lahkim figuram močnejša za vrednost kmeta. Vendar pa tri lahke figure in kmet v osnovni končnici premagajo damo. Prav tako tudi štiri figure.
dr. Srdjaii Havdek
Posebno ugodno lahko te dni kupite pri ŽIVILIH v GLOBUSU napolitanke (200 g) in praline bonbone (600 g).
Cena: 6,80 in 26 din
Novost na prodajnih policah ŽIVIL v
GLOSUBU pa so diabetične testenine, ki jih bodo veseli vsi sladkorni in drugi podobni bolniki.
Cena: 39,03 din
i Moden tanek žamet za večerne obleke, i kostime, krila, imajo naprodaj na Ko-\ krinem oddelku metraže v GLOBUSU. ; Drobno rožast je, dobi se pa v rjavi, sivi 1 in modri barvi. Širina 90 cm.
Cena: 276,89 din
V TEKSTILINDUSOVEM Informativno prodajnem centru v hotelu CREINA imajo izreden izbor blaga za posteljnino. Tale z velikimi rožami je iz 100 % bombaža, dobi se pa v sivo-rdeči in drap-zeleni kombinaciji. Širina 140 cm.
Cena: 38,82 din
Diagram 71 Beli zmaga
V položaju na diagramu 71 lahko dokažemo nadmoć dame nad lovcem in skakačem na naslednji način:
1. De7 +
2. Kg6
3. Kfo
4. De5 6. Dg3 +
6. K16
7. Db8 +
8. Dd6 +
9. Dc7
Lf7 8h7 +
Sffi 8g6
KfS Le8 Kg8
in črni je pred matom. V položaju na diagramu 72 pa se lovec in skakač lepo dopolnjujeta. Beli kralj ne more v neposredno bližino črnega niti preko belih niti preko črnih polj.
OD VSEPOVSOD
Zanimivi izračuni
S čim vse se ne ukvarjajo Američani! David Sandow na primer zbira in preračunava posebne podatke. Tako je izračunal, da se balonček razpoči v dveh tisočinkah sekunde, da plesalka, ki se slači na odru, porabi v četrt ure 36 kalorij in da se je ladja Titanic potopila šele po štirih urah. Tako opevana ljubezen na prvi pogled se po Sandoivih izračunih vname v pičlih treh sekundah.
Spomenika Beatlesom ne bo
Liverpoolski mestni očetje so z enajstimi glasovi proti devetim zavrnili ■ -edlog, da bi postavili spomenik nekoč tako slavnemu ansamblu Beatles, f je bil tu doma. Predlog za postavitev spomenika je dala skupina ljubiteljev " eatlesov, mestni svet pa jo je odklonil, češ da Beatlesi ne zavzemajo pomembnega mesta v zgodovini Liverpoola.
(43. zapis)
Da ne bi bilo kake pomote ali celo zamere, brž povem, da je na Češnjici še druga hiša, kjer se pišejo za Rozmane. To je Tomažinova domačija — tako se ji po domače pravi — s hišno številko 5. Naključje je hotelo, da sta bila oba gospodarja Cirila, oba Rozmana (hiši, od koder je šla na vojsko »deklica-vojak«, se pravi le po domače pri Rozmanu, pišejo pa se za Rozmane).
Ciril Rozman p. d. Rozman je že med ranjkimi, Ciril Rozman p. d. Tomažin pa še krepko živi. Pred dnevi sva se srečala pri proslavi 30-letnice Glasa na Bledu. Vsekakor bom moral tudi njegov dom obiskati (mimogrede še to: Tomažinov Ciril večkrat pošlje kak dopis v Glas, podpiše pa ga skromno le z začetnicami C.R.).
PESMI-RAZLICICI
Zljudsko pesmijo je dostikrat težko: od zapisovalca je odvisna natančnost in pristnost, potem nastopi še urednik, ki to in ono »uredi« ali popravi; če pa je le-ta pobožen mož, mu žilica ne da, da ne bi tudi kaj »posnažil«. Nekateri zapisovalci, pesniško občutljivi, ljudsko pesem celo po svoje prepe-snijo. Da bolj gladko teče .. .
No, najprej preberimo zapis, ki ga je objavil dr. Karel Štrekelj v svoji zbirki »Slovenske narodne pesmi«:
Deklica-vojak
Je Rozmanu prišlo pismo tak, da treba mu bo soldata dat. Pa nima nobenega lepga sinu pa ima devet lepih hčeri.
Alenčica zala, najmlajša hči,
očetu zdaj pravi in govori:
»Oča, vi pojte zdaj v Riden lep,
kupite konjča berzdega
ino tud puško in sablico.
Da bo na koncu imela pangelc zlat,
lih kakor jo ima ta višji soldat.«
Očaje šel v Riden lep,
kupil je konča berzdega
ino tud puško in sablico,
na koncu je imela pangelc zlat,
lih kakor jo ima ta višji soldat.
Se Alenčica hitro usuknila, na konjiča je urno smuknila. Je Lenčica dalječ dirjala, dalječ, oj dalječ v ravno polje.
Višji soldat v lini stoji
in tako pravi ter govori:
»Sem spoderči Rozmanov soldat,
žensko telo je presrčno,
moško telo je prelepo;
mi ga pa moramo skušati.«
»Peljimo ga h konjskim berzdam tje: če je to res moško telo, bo berzde rado prebiralo; če je pa žensko to telo, jih še ne bo pogledalo.«
Ona je berzde prebirala, svojemu konjiču eno kupila.
Višji soldat še govori:
»Mi ga pa moramo še skušati:
štenge mu z lojem namažimo.
Ce je to res žensko telo, bo gori in doli po
štengah šlo
in se bo milo zajokalo.
Ce je pa to moško telo,
bo gori in doli po štengah šlo
pa kerhko bo zašentalo.«
Je Lenčica gori in doli šla pa je kerhko zašentala.
Višji soldat še govori:
»Meni je prišlo pismo tak,
da bomo Šli vsi v pare spat,
z menoj pa bo šel Rozmanov soldat.«
Alenčica pravi in govori:
»Ce pa gremo, le pojmo,
orožje med nama ležalo bo,
orožje moje skušal bo!«
Višji soldat še govori: »Kdor bo preplul veliko vodo, veliko vodo, vodo Donavo, spet lahko domu bo potlej šel.«
Preplula Alenčica je veliko vodo, veliko vodo, vodo Donavo. Ko pa je preplula onkraj vode, snela je kapco dol z glave. Po hrbtu sta ji padli kiti dve. oj kiti dve, kot gajžli dve. Višji soldat še govori: »Do zdaj si bila moj brhki soldat, od zdaj boš pa žena moja!«
OD VSEPOVSOD
Alenčica pravi in govori: »Kar je rečeno, je storjeno. Jest pa zdaj spet domu bom šla, imam doma jest grunte tri, fanta pa goršega, kakor si ti!«
Vrli Poženčan fajmošter Matevž Ravnikar je to ljudsko pesem po svoje obračal (Rozmana je kar v Zormana preimenoval!) in svoje besedilo priobčil v Bleivveisovih Novicah (dne 25. marca 1863):
Zormanov vojak iz Kranja
(Narodna pripovedka — zapisal )
Kaj sedijo oča Zorman tak pobiti tam za mizo? V listek gledajo odkriti. V tem pa stoje besede te-le:
(In tako izumetničeno in čednostno še naprej:)
Le poglejte me, od nog do glave, mislim, da junaške sem postave. Vranca strahovala s krepko bom roko, z mečem pa podila Turke v njih nebo.
(Pa še pocukran konec:)
Čast Bogu! Devica sem iz Kranja, kjer devištvo čisto ni le prazna marnja.
Kako vse drugače, z resničnim pesniškim občutjem, je pripoved o de-klici-vojaku zapisal veliki Prešeren (navajam le zadnje kitice pesmi):
Gor in doli mi derči ino Turke tak mori, de za njo jih tolk leži, kolkor snopov za ženjci al pa trave za kosci, ko Bog dobro letno da.
Turški carje v okni stal in je rekel ino djal: »Ste, hudobe, se hvalil, da ste Gregeca že vbil. Tam na konju ga spoznam, jest ga dobro vidim sam. Gor in doli mi derči ino Turke, vas, mori, de za njim jih tolk leži kolkor snopov za ženjci ali pa trave za kosci.«
Kaj stori Alenčica, Gregčeva sestričica? Mu pokaže kiti dve, dolgi, černi, prav lepe; dva pokaže cizeja, bela čversta, prav lepa; »Ima take carinja, tvoja lepa carinja?«
Malo je krajev na Slovenskem, ki bi bili tako tesno povezani — in še s tako imenitno snovjo — s staro našo ljudsko pesmijo. Poetična in zgodovinska, v ljudski pripovedi značilno preoblikovana snov — nanašajoča pa se na določen gorenjski kraj in celo na resnično domačijo.
Stara podružnična cerkvica sv. Tomaža na Češnjici — na dobri Češnjici ...
Kari May ne tone v pozabo
Neka newyorška založba namerava izdati v 73 knjigah vsa dela Karla Maya, slovitega nemškega pisca zgodb z divjega zahoda. V sto letih po izidu prve knjige je dosegla skupna naklada njegovih del po svetu 50 milijonov izvodov.
Etna onesnažuje okolje
Ognjenik Etna, ki pošlje v ozračje 3700 ton žveplovega dvokisa na dan, sodi med največje onesnaževalce okolja na našem planetu. Meritve so opravili v času, koje steklo po severnem pobočju ognjenika 10.000 ton lave dnevno. Očitno nesorazmerje med žarečo vulkansko maso in plini razlagajo z domnevo, da se v žrelu dviga in spet pada znatno večja količina mase kot je tista, ki pride na površje.
Vdove (zaman) iščejo vdovce
Odstotek vdov med prebivalstvom raste iz leta v leto. Zavarovalnice so izračunale, da je prišlo lani na skoraj 13 milijonov vdovcev vsaj petkrat več vdov. Ker se mnoge med njimi ukvarjajo z mislijo na ponovno poroko, so zelo iskani »vdovci v najlepših letih* pa tudi malo starejši.
12. strun - Glas   RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED
Petek, 4. novembra 1977
RADIO
SOBOTA
Prvi
4.30 Dobro jutro 8.46 Ie naših studiev 9.06 Pionirski tednik 9.36 Mladina poje 10.16 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Kako bomo letos pridobiti seme gozdnega drevja 12.40 Veseli domači nape vi 13.30 Priporočajo vam
14.05 Glasbena abeceda 14.25 S pesmijo in plesom
v novi teden 15JO Glasbeni intermezzo 15.46 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00
18.06 Gremo v kino 18.46 Zabaval vas bo
orkester JackieGleason 19.36 Lahko noč, otroci 19.46 Minute z ansamblom
Jože Kampič 20.00 Sobotna glasbena
panorama 21.30 Oddaja za naše
izseljence 23.06 Popularnih dvajset 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 2.03 S poti po Italiji 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan
Dragi program
8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako,
kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek -
N. Gsborovič:
Kadar ustreliš 16.15 Z majhnimi
zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke
jugoslovanskih
avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom
Jazz Set 18.50 Svet in mi
Tretji program
19.06 Z letošnjih
slavnostnih iger v Bavreuthu — R. Wagner: Tannhkuaer
20.20 Nove prevodne strani
22.15 Sobotni nočni koncert
23.56 I z slovenske poezije
TELEVIZIJA
SOBOTA
TV Ljubljana
8.00 Čudoviti svet muca
Pilemona 8.10 Svilena obleka 8.26 M. Belina: Igrajmo
se gledališče 8.50 Pisani svet 9.25 Človek in duševna
stiska 9.46 Vse listje gozda:
Temelji prihodnosti 10.30 N. Cripp:
Družinske vezi —
nadaljevanka 11.15 Jugoslovanska
trimska televizija
15.45 Nogomet Crvena zvezda: Rijeka — prenos (Bg)
17.46 Obzornik
18.06 Huckleberrv Finn -
mladinski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.60 Tedenski
zunanjepolitični
komentar 20.00 Kliči M za umor -
ameriški film 21.46 Moda za vas 21.55 TV dnevnik
22.15 625
Oddajniki II. TV mreže
17.40 Plus pet 18.46 Prijatelji glasbe 1930 TV dnevnik 20.00 Človek in okolje 20.30 W. A. Mozart:
Don Juan — 1. del
opere 21.25 24 ur 21.36 Ribiška vas -
dok. film
22.16 Športna sobota
TV Zagreb - I. program
10.00 TV v šoli: Umetnost,
Risanka, TV izbor 11.06 TVvšoli:
Kibernetika, Oblike,
Školjke 12.06 TV v šoli:
Zdravljenje 15.30 Poročila 1536 TV koledar 15.46 Nogomet
Crvena zvezda:
Rijeka 17.40 Plus pet 18.46 Prijatelji glasbe 1930 TV dnevnik 20.00 Humoristična oddaja 2030 Nerodni ugrabitelj -
film
21.46 TV dnevnik 22.00 Akordi Kosova 77
6
T V Ljubljana
8.16 Poročila
8.20 Za nedeljsko dobro jutro:, Festival mladinskih pevskih zborov Celje 77
NEDELJA
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke: Poklici malega Mihca 8.52 Skladbe za mladino 9.06 Se pomnite, tovariši 10.06 Nedeljska panorama
lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čmtitain in pozdravljajo
13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru Roberto Delgado 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska
igra — F. Durbridge: Skrivnost J on a t han 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT
— studio Beograd
23.05 Literarni nokturno
- O. Henry: Začasno v raju
23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Tri uverture 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Utrinki iz glasbene lirike
4.03 Lahke note velikih orkestrov
Dragi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 1335 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja
14.06 Po pločnikih Pariza 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo
posvetu 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu
Latinske Amerike 1835 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Naš radio 19.20 Igramo, kar ste
izbrali, vmes ob 20.35 Knjižni klub 23.00 Franc Schubert:
Labodji spev 23.56 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.06 Ringa raja 9.20 Izberite pesmico
9.00 625
9.40 G. Flaubert:
Gospa Bovary — nadaljevanka
10.35 Ostriek
11.00 Karino
11.30 Kmetijska oddaja (Sa)
12.30 Poročila
15.05 Križem kražem 15.20 Zakoni divjine -
serija 15.45 Okrogli svet 16.00 Čapajev — sovjetski
film
17.30 Moda za vas 17.40 Poročila 17.45 Košarka Partizan: Jugoplastika —
Srenos (Bg-Zg) isanka 1930 TV dnevnik 1930 Tedenski gospodarski komentar 20.00 I. Ivanac: Nikola Tesla -* nadaljevanka 21.10 Stoletje revolucij: Oblast sovjetom, zemljo kmetom, mir narodom — 2. del 21.55 Informativna oddaja 22.00 Nogomet Vojvodina : Partizan — reportaža (N. Sad) 22.30 Športni pregled (Sa) Oddajniki II. TV mreže
1430 Nedeljsko popoldne
19.30 TV. dnevnik
20.00 Spomenica
solidarnosti — posnetek prireditve
21.00 24 ur
21.20 Zanka za nedolžnega /      — film
TV Zagreb — I. program
930 Poročila 10.00 Trinajstletniki 10.30 Zgodbe iz zelenega
gozda 11.00 Narodna glasba 1130 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija,
dober dan 13.20 Kritična točka 1330 Mladinski film 14.50 Nedeljsko popoldne 1930 TV dnevnik
20.06 Nikola Tesla 21.10 Potopisi 21.40 TV dnevnik
22.00 Nogomet Vojvodina
: Partizan 22.30 Športni pregled
PONEDELJEK
TV Ljubljana
9.05 TVvšoli: Pri telefonu, Ribogojnica, Iz deli gorja Stravinskega (Zg)
10.00 TVvšoli:
Materinščina, Risanka, Vuk Karadžič, Zemljepis (Bg)
11.10 TVvšoli: Za najmlajše (Sa)
9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti:
Letošnji mednarodni
vinski sejem
v Ljubljeni 12.40 Pihalne godbe
na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 1430 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo
15.45 Kulturna kronika 16.00 Vrtiljak
17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 1935 Lahko noč, otroci
19.46 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca
s planšarji 20.00 Kulturni globus 20.10 Predstavljamo vam
posnetek opere
Seviljski brivec
G. Rossinija 22.20 Popevke z
jugoslovanskih
studiev 23.05 Literarni nokturno
- B. Svigelj: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek
na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.30 Ponedeljkov
križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost
jugoslovanskih
narodov —
P. Zidar Izbor 14.20 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni
polici
16.06 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba
slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Vgostehpri
komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Pisan jugoslovanski glasbeni spored s solisti in ansambli 20.15 Ekonomska politika 2035 IgorStravinski:
Slavčkova Pesem — simfonična pesnitev 21.00 Literarni večer 21.40 Večeri pri slovenskih
skladateljih 23.20 Za vas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije
8
Prvi program
430 Dobro jutro 8.06 Glasbena matineja 9.06 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.30 Iz glasbenih šol:
Ribnica 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Promenandni
koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Kako smo čebelarili v letošnjem letu 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam
14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo
15.45 Radijska univerza 16.00 Vrtiljak
17.00 Studio ob 17.00
18.06 Obiski naših solistov 19.36 Lahko noč, otroci
19.46 Minute z ansamblom Slavko 2nidaršič
20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi
20.30 Od premiere do premiere
21.30 Zvočne kaskade
22.20 Skupni program JRT
— studio Sarajevo 23.06 Literarni nokturno
— R. Bučarevič: Culpa mea
23.15 Popevke se vrstijo 0.06 D iiieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Z opernega in
koncertnega odra 2.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz nartitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za
višjo stopnjo:
Zgodovinsko mesto
oktobrske revolucije 14.35 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.06 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom
Andrej Arnol 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba
na našem valu 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 P. Mascagni:
Cavalleria
Rusticana, odlomki 20.00 Znanost in družba
15.05
16.00
17.10
17.25
17.50 18.05
18.30 18.45 19.15 19.30 20.00
21.05 21.45
21.55
TVvšoli -ponovitev (Zg) TV v šoli -ponovitev (Sa) Vrtec na obisku: ugibajte z nami Zakonkflivjine — serija Obzornik Človek in duševna stiska
Dogovorili smo se Mladi za mlade (Bg) Risanka TV dnevnik D. Gobi Feher: Črni globus — TV drama Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma: Kantata o rdečem orkestru TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Slikanice iz NOB 18,00 Reci mi, reci 18.15 Življenje knjige 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 Poročila 21.05 W. A. Mozart:
Koncert za violino in orkester v A-duru 21.40 Radikalni Ferdinand - film
TV Zagreb - I. program
do 20.00 isto kot na odd.
II. TV mreže 20.00 Ob obletnici
oktobrske
revolucije 22.30 TV dnevnik
8
TV LJubljana
8.30 TV v šoli: Angleščina, Mlaka, Geometrija, Pekarna Mišmaš, Kultura govorjenja (Zg)
10.00 TV v šoli: Glasbena
vzgoja, Risanka,
Prirodoslovje (Bg) 14.30 TV v šoli -
ponovitev (Zg) 16.05 Šolska TV: Od igre
do znaka — Likovna
vzgoja 17.15 Potovanje okrog
sveta 17.30 Črna puščica 1735 Obzornik 18.10 Cmok v Maju 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale 20.35 G. E. Clancier:
Črni kruh -
nadaljevanka 21.40 Obrazi jazza 22.10 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Srebrna vesla -
športni film 18.15 Dokumentarni film 1930 TV dnevnik 20.00 M. Arsič: Ivkov: Kdo
je bil Filip
Preradovič - drama 20.45 24 ur 21.05 Trenutki jazza 21.35 Samoupravljanje
kot svetovni proces
TV Zagreb - I. program
16.00 TV v šoti -
nadaljevanje 17.15 do 19.30 isto kotna
odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Odprt ekran 20.50 Akcije:
Varstvo okolja 21.00 Begunec - film 22.30 TV dnevnik
TV Ljubljana
8.50 TV v šoli: Varstvo okolja, Gorski kotar, Iz del Tina Ujeviča (Zg)
10.00 TVvšoli: Kocka,
kocka, Risanka,
Francoski pisatelji,
Film (Bg) 16.35 Košarka Brest:
Bosna — prenos (Lj) '18.20 Obzornik 18.35 Zakladi britanskega
muzeja 19.00 Ob kitari 19.16 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna.
Strejjajte
na pianista —
francoski film 21.25 Majhne skrivnosti
velikih kuharskih
mojstrov 21.30 Stoletje revolucij:
Mehika 22.15 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
18.15 Ionizacija in človek 18.45 Narodna glasba 1930 TV dnevnik 20.00 3-2-1 ...Start! 23.20 24 ur
TV Zagreb - I. program
15.36 T V dnevnik 1535 TV koledar 16.06 Pionirski TV studio 16.20 Zgodbe iz Afrike 16.35 Košarka Brest: Bosna
18.15 Ionizacija in človek 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 22.00 TV dnevnik 22.20 Vdihavanje smrti -dok. oddaja
20.15 Ferdo Juvanec:
Tri skladbe
za violončelo
in klavir 20.36 Koncert za besedo -
ljubezen 21.00 Deseta muza 21.20 S tujih koncertnih
odrov 23.00 Sezimo v našo
diskoteko 2335 Iz slovenske poezije
Prvi program
430 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi
marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Po Talij inih poteh 12.10 Veliki zabavni
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Herbicidi v solatnicah in okrasnih rastlinah 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam
14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti
14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma —
S. Mrožek:
Kratka pisma 16.00 Loto vrtiljak 17.00 8tudio ob 17.00 1835 Odskočna deska 18.30 Utrinki iz svetovne
zborovske glasbe 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z
Ljubljanskim jazz
ansamblom 20.00 Koncert iz našega
studia 22.20 S festivalov jazza
23.06 Literarni nokturno - T. Mukka: Zemlja je pregrešna pesem
23.15 Revija
jugoslovanskih pevcev zabavne
flasbe z baletne glasbe 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči
in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Klavir in harfa 3.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz nartitur velikih zabavnih orkestrov
10
TV Ljubljana
9.00 TV v šoli: Tito na čelu partije, Japonska, Iz del H. Ch. Andersena (Zg)
10.00 TV v šoli:
Francoščina, Risanka, Kemija
15.00 Šolska TV:
Od igre do znaka — Likovna vzgoja
17.25 Čudoviti svet muca Filemona
17.35 Obzornik
17.50 Skrivnosti morja
18.45 M. Belina:
Igrajmo se gledališče
19.15 Risanka
1930 TV dnevnik
20.00 Prijatelji in sosedje
20.30 Pogovor o...
21.25 Miniature:
Ciril Skerjanc
21.40 TV dnevnik
21.55 Zagreb 77 - festival zabavnih melodij
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 1735 TV koledar 17.45 Trinajstletniki 18.15 Znanost in tehnika 18.45 Vprašajmo, vprašajte 19.30 TV dnevnik 20.00 Zunanjepolitična
oddaja 20.50 Test 21.00 24 ur
21.20 Amaterizem - dbk. oddaja
TV Zagreb - L program
15.00 TV v šoli -
ponovitev (Zg) 17.15 do 20.50 isto kot na
odd. II. TV mreže 20.50 Kapelski kresovi -
nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 22.20 Rovinj 77: Koncert
nagrajenih
umetnikov
13.33 S solisti in ansambli JRT
14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Slovenski predalpski svet
14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske
produkcije zabavne
glasbe 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 1835 Minute za kulturo
Tretji program
19.06 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Predklasična
zborovska umetnost 20.35 Z našimi opernimi
umetniki 21.40 Sodobni literarni
portret:
Steinn Steinarr 22.00 Razgledi po sodobni
flasbi v Avstraliji adnja predigra in fuga 23.55 Iz slovenske poezije
10
ČETRTEK
Prvi program
430 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola za
višjo stopnjo:
Zgodovinsko mesto
oktobrske revolucije 9.35 Ljudsko izročilo
v zborovski glasbi 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Uganite, pa vam
zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti:
Mlekarne povečujejo
zmogljivosti 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.06 Kaj radi poslušajo 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 16.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Z opernih odrov 19.36 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
AtiSoss 20.00 Četrtkov večer
domačih pesmi
in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Predstavljamo
violinski duo
Darinka Stare
in Majda Jamšak
TV Ljubljana
8.45 TV v šoli: Dnevnik
10, Ruščina, Pravljica,
Moj rojstni kraj (Zg) 10.00 TV v šoti: Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg)
15.00 TVvšoli -
ponovitev (Zg) 17.10 Križem kražem 17.20 Morda vas zanima:
V svetu oblikovanja 1735 Obzornik
18.10 Pevski tabor 77 -Šentvid pri Stični 18.45 Narodni parki:
V kraljestvu zlatoroga
19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 1935 Tedenski
notranjepolitični
komentar 20.05 N. Cripp: Družinske
vezi — nadaljevanka
20.55 Razgledi: Zgodba o rudarju
21.30 Policijske zgodbe 22.20 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 V Afriki živijo
zeleni ljudje 18.15 Družbena tema 18.45 Dnevnik 10
19.05 Kulturni pregled 1930 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu
je kultura 21.00 24 ur
21.15 Odmevi Bemusa
TV Zagreb - I. program
do 19.30 isto kot na odd.
11. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Prikloni se in začni
— glasbena oddaja
21.06 Ljubezenske zgodbe
21.56 Stoletje revolucij: Mehika
22.40 TV dnevnik
23.06 Literarni nokturno
— P. Sepe: Pesmi 23.15 Paleta popevk in
plesnih ritmov 0.06 Lahka kri 030 Pop, ročk, beat 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 330 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru
Dragi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz nartitur velikih
zabavnih orkestrov 1333 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi
marksizma 1430 Za mlade
radovedneže 1433 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori:
Breskve 1630 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po
Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 Panorama
slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavnimi
orkestri 18.56 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja
19.30 Zunanjepolitični feljton
19.45 Večerni concertino
2036 Vprašanja telesne kulture
20.40 Koncert
mezzosopranistke E lene Obrascove
22.00 Tri kantate Jakoba Ježa
2335 Witold Lutoslawski: Simfonija št. 1
2336 I z slovenske poezije
11
Prvi program
430 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.06 Radijska šola za nižjo stopnjo: Za pravljicami okoli sveta 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 1230 Kmetijski nasveti: V začetku zime ocenimo kakovost zalog krme
12.40 Pihalne godbe vam
igrajo 1330 Priporočajo vam 1330 človek in zdravje 14.06 Glasbena pravljica:
Prepir v orkestru 14.16 Naši umetniki
mladim poslušalcem 1430 Na« poslušalci čestitajo in pozdravljajo 1530 Napotki za turiste 1636 Glasbeni intermezzo 15.46 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Moment musicsl 1936 Lahko noč, otroci 19.46 Minute z ansamblom
Borisa Franka 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 2230 Besede in zvoki
iz logov domačih 23.06 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.06 Ples do enih 1.03 Minute z godalnim
kvartetom 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza 2.30 Revija popevk 3.03 Serenada 330 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli
Dragi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz nartitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel
ob medi teranu 14.00 Radijska šola za
nižjo stopnjo:
Za pravljicami okoli
sveta
1436 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.06 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.60 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 1836 Minute za kulturo
Tretji program
19.06 Radijska igra -
D. Zaje: Likvidacija 20.08 Iz baleta Hreetač
P. I. Čaikovskega 20.15 Z jugoslovanskih
koncertnih odrov 20.30 Poročila in
Naš glasbeni esej 21.45 V nočnih urah 22.30 Mednarodna
radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske
operne literature 23.15 Iz slovenske
glasbene
avantgarde 2336 I z slovenske poezije
TRŽNI PREGi-ED
KRANJ
Solata 12 din, špinača 24 din, špinača 24 din, cvetača 22 din, korenček 8 do 10 din, česen 40 do 48 din, čebula 8 din, fižol 28 do 30 din, pesa 6 do 8 din, paradižnik 20 din, paprika 18 din, slive 20 din, jabolka 10 din, hruške 14 din, grozdje 16 din, Žganje 60 din, pomaranče 27 din, limone 23 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 8 din, kaša 16 din, surovo maslo 68 din, smetana 28 din, skuta 18 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 14 din, kisla repa 12 din, klobase 20 din, orehi 160 din, jajčka 230 din, krompir 3 do 4 din, med 55 din, kostanj 8 din, m ar oni 25 din
JESENICE
Solata 9 din, špinača 20,50 din, cvetača 17,60 din, korenček 6,90 din, česen 48,85 din, čebula 6 din, fižol 16,10 din, pesa 630 din, kumare 13 din, paradižnik 12,20 din, jabolka 4,50 do 7,40 din, hruške 17,80 din, grozdje 14,40 din, limone 10.80 din, ajdova moka 20,46 din, koruzna moka 6,20 din, kaša 48,14 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 25,56 din, sladko zelje 3 do 3,30 din, kislo zelje 530 din, kisla repa 6,90 din, jajčka 2 do 2,70 din, krompir 3,65 din
UMRLI SO
VTRZICU
Debeljak Anton, roj. 1911, Ahačič Jože, roj. 1921
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
PG iz Kranja gostuje v nedeljo, 6. novembra, ob 18. uri v Podnartu s predstavo Mateja Bora Raztrganci. Predstava sodi v okvir programa kulturne akcije za delovne kolektive radovljiške občine, ki jo organizirata kulturna skupnost in sindikati v Radovljici.
TA TEDEN NA TV
Sobota
Veliki Hitchckock se bo tokrat predstavil v zanj najbolj značilni luči. Film KLIČI M ZA UMOft je posnel po gledališki predlogi. Zaplet nekoliko spominja na Tujca na vlaku — pri obeh gre namreč za naročen umor, ki se ponesreči. Seveda pa so motivi, zaplet zgodbe ter nato razplet pri vsakem filmu drugačni. — V gl. vlogah: Ray Miland, Grace Kelly, Robert Cummings in drugi.
Beograjski televizijski studio ie pripravil cikel šestih oddaj s skupnim naslovom STOLETJE REVOLUCIJ. V njem obravnava štiri izmed revolucij, ki jim je bilo priča dvajseto stoletje.
Ponedeljek
Ob 60. obletnici oktobrske revolucije se spominjamo mnogih revolucionarjev, ki so se boriti za boljše življenje delovnega ljudstva. Med njimi je tudi Karoli Ceh, o katerem pripoveduje novosadska drama CENI GLOBUS. Karolj Čeh je bil pionir Rdeče armade in organizator prvih celic KPJ v Vojvodini. Kot revolucionar je bil zaradi svojega komunističnega delovanja preganjan, večkrat zaprt in mučen. Drama prikazuje samo izsek iz njegovega življenja: vrnitev iz Sovjetske zveze ter njegovo revolucionarno delo v domovini, kjer ga je preganjala tajna policija in žandarmerija.
Sreda
Francois Truffaut je eno vodilnih imen sodobnega francoskega filma. STRELJANJE NA PIANISTA je njegov drugi film z vrsto elementov klasične kriminalke. Film je privlačna, čeprav tragična zgodba pianista, ki igra v nepomembnem nočnem lokalu. Vmes spremljamo v retrospektivi njegovo kariero, zvemo, da je bil vrhunski pianist, da pa je po ženini smrti vse pustil in pristal v nočnem lokalu. — V glavnih vlogah sta nastopila Charles Aznavour in Nicole Berger.
Kdaj krajinski park Ratitovec
Planinska postojanka na 1666 metrov visokem Ratitovcu. - Foto: J. 0 ove kar
Železniki — Ratitovec, 1666 metrov visok vrh nad Selško dolino, je vsako leto bolj obiskan. Samo letos ga bo obiskalo najmanj 10.000 obiskovalcev. Več kot 7000 jih je že vpisanih v knjigi, precej, predvsem tistih, ki prihajajo na vrh po večkrat na leto, se jih niti ne vpise.
Na Ratitovec se je mogoče po-vzpeti z več smeri. Najbolj poznana in najprikladnejša, zato tudi naiboli »oblegana«, je smer iz Češnjice prek Prtovča. Do prijazne vasice Prtovč, kjer se je na Mohoričevi domačiji moč tudi okrepčati, se tisti, ki jih izdaja kondicija in vzdržljivost, lahko pripeljajo z motornimi vozili, od tu pa je do vrha še dobro urico peš hoje. Veliko obiskovalcev prihaja na Ratitovec tudi po stezicah iz Zalega loga in iz Sorice, nekoliko manj pa iz bohinsjke strani.
Planinsko društvo za Selško dolino iz Železnikov je že pred leti postavilo na vrhu Ratitovca planinsko postajanko. Ta je poleti odprta vse dni, jeseni, pozimi in spomladi pa, če je le kolikor toliko ugodno vreme, ob sobotah in nedeljah.
»Letos bomo zagotovo imeli rekorden oblak« mi je pred dnevi pripovedoval dežurni v planinski postojanki na Ratitovcu — tajnik planinskega društva iz Železnikov Rado Goljevšček. »Tudi danes, čeprav je ie oktobrska nedelja, sem moral po s t reč i prek 100 obiskovalcem,« je dejal. »Prišel je avtobus planincev s Štajerske, pa tudi mnogi domačini so lep dan izkoristili za obisk Ratitovca.*
Člani planinskega društva iz Železnikov so tudi letos vložili precej denarja v obnovo in urejanje planinskega doma. Popraviti je bilo potrebno streho in olepšati, notranjost. Zdaj je v domu pripravljenih kar 50 ležišč, vendar jih še vedno velikokrat zmanjka. Poleg tega so
prizadevni planinci letos na vrh Ratitovca spravili tudi cisterno za vodo, ki drži 10.000 litrov. Tako odslej z vodo ne bo več težav. Seveda spravilo takšnega tovora na vrh ni bila enostavna stvar. Več kot 30 planincev je poldrug dan sodelovalo v akciji.
Mnogi se sprašujejo, zakaj je Ratitovec za planince in ljubitelje narave tako privlačen? Odgovora na to vprašanje pa ni težko dati. Treba je namreč vedeti, da je prav ta gora izredno bogata po raznovrstnem cvetju in planinskem rastlinstvu. Tu je mogoče najti planiko, pa enci-jan, rododendron ..., skratka, mnoge zaščitene rastline. Zato so v planinski postojanki na Ratitovcu velikokrat tečaji za člane gorske straže, za gorske stražarje, ki imajo prav na Ratitovcu vedno veliko dela. Neštetokrat morajo posredovati, saj mnogi obiskovalci gora s trganjem zaščitenih gorskih rastlin neprestano pustošijo naravo.
»Že dolgo nameravamo to področje zaičititi z ustreznim zakonom,« pravi Rado Goljevšček. »Več let se pripravljamo na ustanovitev krajinskega parka Ratitovec. Precej daleč smo že bili s pripravami, potem pa smo zaradi obilice dela pri obnavljanju in urejanju planinske postojanke in drugih nalog nekoliko popustili. Toda trdno smo odločeni začeto delo nadaljevati. Mislim, da bomo s pripravami kmalu prišli tako daleč, da bo ustanovitev krajinskega parka lahko potrdila tudi škofjeloška občinska skupščina. To je nujno. Kajti le tako bomo lahko ohranili Ratitovec tak kakršen je, v vsej svoji lepoti, z vsemi svojimi naravnimi lepotami, rastlinstvom in živalstvom. Zavedamo se, da bo obisk iz leta v leto večji, saj se tu
Množica obiskovalcev v Dražgošah
Dražgoše — V prijazno partizansko vasico Dražgoše nad Selško dolino se iz dneva v dan, posebno pa še ob sobotah in nedeljah, zgrinjajo množice obiskovalcev. Več tisoč jih je že prišlo na prizorišče legendarne bitke Cankarjevega bataljona pod pobočje Jelovice po 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega naroda, lani, ko je bil tik pod vasjo odkrit veličasten spomenik junaškim cankarjevcem in domačinom Dražgoš. Žal je doslej marsikateri obiskovalec Dražgoš po ogledu enkratne stvaritve znanih slovenskih umetnikov Borisa Kobe-ta, Stojana Batiča in Iveta Šubica ter krajev, kjer se je odigravala borba cankarjevcev in Dražgošanov, odhajal v dolino kar nekoliko razočaran. Kajti v Dražgošah še vedno ni usposobljenega vodnika, človeka, ki bi vedel kaj povedati o zanimivostih vasice in okoliških krajev ter o sami junaški borbi v prvih januarskih dneh leta 1942, skorajda ni prostora kjer bi se bilo mogoče vsaj malo okrepčati, saj je majhna vaška gostilna za tolikšen obisk odločno premalo, prav tako pa doslej ni bilo mogoče prav nikjer kupiti kakršnegakoli spominčka ali razglednice. Prijazni domačini so sicer vedno prav radi odgovarjali na radovedna vprašanja obiskovalcev in jim po svojih močeh skušali čimbolj pomagati, vendar se je iz meseca v mesec kazala potreba po bolj organiziranem sprejemanju gostov.
Zdaj vse kaže, da bo že prihodnje leto bolje. Pri občinskem odboru zveze združenj borcev NOV Škofja Loka je bil namreč že pred časom ustanovljen poseben odbor, v njem so predstavniki delovne organizacije Jelovice iz Škofje Loke, kolektiv Jelovice je takoj po odkritju sprejel pokroviteljstvo nad dražgoškim spo-
menikom, občinskega odbora ZZB NOV Škofja Loka, občinske kulturne skupnosti, Loškega muzeja, krajevne skupnosti ter krajevne organizacije ZZB NOV Dražgoše in Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane, ki bo imel na skrbi vzdrževanje dražgoškega spomenika in drugih spominskih obeležij v neposredni okolici. Pokrovitelj — škofjeloška Jelovica — se je vsako leto obvezala prispevati precejšen del sredstev za vzdrževanje spomenika, poleg tega pa je Jelovica odboru podarila tudi brunarico v velikosti 7,5 krat 7,5 metra. Le-ta bo postavljena v neposredni bližini dražgoškega spomenika. Spodnji prostori bodo namenjeni za prodajo spominkov, prospektov, značk in razglednic, v zgornjih prostorih pa bosta spominska soba, v kateri bodo razstavljeni nekateri dokumenti in eksponati o d^ažgoški bitki ter soba za oskrbnika spomenika. Istočasno pa bo brunarica projektirana tako, da jo bo mogoče uporabljati tudi kot avtobusno vakal*~
Poi ta bodo prihodnje le > teren v ,aci spomenika zasadili z okrasnio grmičevjem, o> oor pa bo poskrbel tudi za osvetlitev in o o čenje ob spomeniku, za postavlev spominskih obeležij na krajih, kjer so bili postreljeni in sežgani Dražgo-šani, za postavitev spominske plošče z napisi žrtev v kostnici spomenika, za postavitev ustreznega spominskega obeležja na Bičkovi skali, poiskal pa bo tudi oskrbnika, ki bo obiskovalce seznanjal z dražgoškimi dogodki, sprejemal goste ter skrbel za red in čistočo v okolici spomenika.
Tako bodo obiskovalci v prihodnje Dražgoše lahko zapuščali še bolj zadovoljni. J. Govekar
križajo mnoge pomembne planinske poti, da bomo tudi planinci morali svojo budnost povečati.«
J. Govekar
Odbor za medsebojna razmerja v
Domu upokojencev Kranj
sprejme v delovno razmerje naslednje delavce: 1 VEČ NAGOVALK
za nego in strežbo starejših ljudi na domu, za nedoločen čas.
Z delom lahko pričnejo takoj ali po dogovoru;
2. EKONOMA
za nedoločen čas
Z delom prične 1. 1. 1978;
3. SOBARICO - STREŽNICO za nedoločen čas
Z delom prične 1.1. 1978;
4. MEDICINSKO SESTRO za določen čas
od novembra 1977 do 31. 12. 1978, nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta.
Poleg splošnih pogojev za vsa delovna mesta se zahteva veselje in sposobnost do dela s starejšimi ljudmi.
Za delavke pod št. 1. in 3. se zahteva popolna osemletka in pripravljenost za usposabljanje ob delu, za delavca pod št. 2. in 4. ustrezna srednja strokovna šola.
Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu.
Pismene prijave z opisom dosedanje zaposlitve in zahtevanimi dokazili naj kandidati pošljejo na Dom upokojencev Kranj — Cesta 1. maja 59, do vključno 12. 11. 1977.
Pogumni fantje društva »Let«
Škofja Loka — Pred nedavnim je bilo v Škofji Loki ustanovljeno društvo za prosto letenje in gradnjo lahkih letalskih naprav »Let«. Vanj je trenutno včlanjenih dvaintrideset članov, od tega štiriindvajset aktivnih letalcev.
Letenje z zmaji je postalo v zadnjem času predvsem med mladimi izredno priljubljen šport, Kljub temu pa so razmere zlasti v organizacijskem pogledu v tej športni zvrsti pri nas še dokaj neurejene. Poleg škofjeloškega društva »Let«, ki je, lahko rečemo, trenutno v Sloveniji v vseh pogledih najbolje organizirano, obstajata še društvi v Ljubljani in Kopru ter sekcija v Mariboru.
»Naš cilj je poskrbeti za varnost pilotov, za varnost letalcev z zmaji, za njihovo usposabljanje in šolanje na področjih meteorologije, aerodinamike in letenja,« pravi predsednica škofjeloškega društva »Let« Milica Mitič. »S šolanjem so precejšnje težave. Še marsikaj ni urejenega. Trenutno se skušamo vključiti v Zvezo letalskih organizacij Slovenije. Navezali smo stike z aeroklubom iz Ljubljane. Treba je namreč vedeti, da so ustrezni organi zahtevali, da se do začetka letošnjega leta letenje z zmaji organizira ali pa se prepove. Odločili smo se seveda za prvo možnost. In mislim, da trenutno Škofjelo-čani po svoji organiziranosti prednjačimo pred drugimi slovenskimi društvi in klubi.«
Kljub veliki množičnosti, kljub pfecej neurejenim razmeram v tej športni zvrsti in kljub nekaterim precejšnjim podvigom »zmajarjev« sta se doslej v Sloveniji pri letenju z zmaji zgodili »le« dve nesreči s smrtnim izidom. Ni malo, a tudi znak za preplah ni.
»Precej nerazumljiva se nam zdi tudi odločitev nekaterih organov, da se lahko ,zmajarji' spuščamo le z višine največ 1000 metrov,« pravi tajnik škofjeloškega društva »Let« Janez Zakrajšek. »To je nesmisel. Poglejte! Ob ugodnih zračnih tokovih lahko, denimo, z višine 100 metrov poletiš tudi na višino 2000 do 3000 metrov. Zgodilo se mi je že, da sem
prijadral ,iz doline' 300 metrov nad kočo na Kriški gori, le-ta pa je postavljena na višini 1400 metrov. Predpis je bil pač izdelan glede na lego ljubljanskega letališča Brnik in njegov osem kilometrski radius.«
Škofjeločani se nameravajo že v najkrajšem času čim tesneje povezati z ostalimi slovenskimi »zmajar-skimi« društvi in klubi ter s skupnimi močmi urediti odnose z Zvezo letalskih organizacij Slovenije. Skupno nameravajo poskrbeti za večjo varnost letalcev: poiskati varne terene, poskrbeti za varne naprave ter za usposabljanje, šolanje, testiranje ter zdravstveno in psihično selekcijo kandidatov.
»Pred dnevi smo v Dražgošah pripravili spominsko letenje z zmaji v spomin na našega tragično preminulega letalca Vinka Skoka,« pravijo Škofjeločani. »In to nam je odlično uspelo. Zato bomo že v nedeljo, 6."novembra, prav tako v Dražgošah]pripravili ocenjevalne polete z zmagi. To bo pravzaprav nekako republiško prvenstvo!«
Naj zapišem še to, da ima društvo »Let« iz Škofje Loke v svojih vrstah tudi odličnega rekorderja. Znani alpinist Peter Ščetinin je namreč pred nedavnim pri poletu z zmajem s Šmarne gore ostal v zraku kar dve uri in dvajset minut, Janez Zakrai-šek pa le nekaj minut manj.       J. G'
Zbor delovne skupnosti
delavske univerze Jesenice
razpisuje prosto delovno mesto
strokovnega delavca
za družbenopolitično izobraževanje
Kandidati za zasedbo razpisanega delovnega mesta morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a) imeti moraj.o visoko ali višjo šolo ekonomske, sociološke, pravne, politološke ali filozofske smeri
b) biti morajo moralnopolitično neoporečni
Za zasedbo delovnega mesta morajo kandidati predložiti dokazila o šolski izobrazbi in da niso v kazenskem postopku.
Pismene ponudbe sprejemamo 15 dni od dneva objave na naslov: VIZ - TOZD Delavska univerza Jesenice, Trg Toneta Cufarja 1.
Obvestilo!
Obveščamo prebivalce občin Jesenice in Radovljica, da bo nočno in nedeljsko dežurno službo imela
Lekarna Radovljica od 1. do 30. 1 1. 1977, Lekarna Bled pa od 1. do 31. 1 2. 1977.
Regionalna zdravstvena skupnost Kranj
Tržiško kopališče popravljajo — V Tržiču so se lotili popravila letnega kopališča, ki ga je že pošteno načel zob časa. Dela v bazenih so Že pri kraju, na popravilo pa še čaka kopališka zgradba. Popravilo kopališča bodo Trži-čani financirali s sredstvi zadnjega samoprispevka. S tako zbranim denarjem nameravajo v Tržiču zgraditi tudi večnamensko kulturno in športno dvorano, (jk) — Foto: F. Perdan
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
KJER NI
BISTRIH
•___'_....
Večina prebivalstva na Gorenjskem pije zelo dobro vodo, so pa kraji kot je na primer Planica in Meja, kjer si pomagajo s kapnicami Običajno kapnica ni neoporečena voda — Če na Planici zmanjka vode v rezervoarjih, jo vozijo gasilci — Že leta se o problemu le govori, zato si nekateri iščejo lastne (tudi drage) rešitve
»Skupen vodovod za Planico bi zaradi izjemnih težav ne bil ravno poceni,« pravita direktor in tehnični vodja Vodovoda Kranj, »zato tudi problem pot zdrave pitne vode za Planico še ni rešen, čeprav se o tem govori že dolga leta.«
Na Gorenjskem piie vodo iz vodovoda okoli 90 odstotkov prebivalcev: ostali jo dvigajo iz vodnjakov, zajemajo v potokih ali pa pijejo kapnico, ki jo morajo pred uporabo za vsak primer prekuhati. Voda namreč s strehe spira tudi ptičje odpadke, v rezervoar lahko zanese tudi odpadlo listje, da gnije in če kapnica ni dobro zaprta, najdejo pot do vode — ven pa seveda ne — tudi živali. Če se pozablja na redno vzdrževanje rezervoarja kapnice, je voda vsekakor slabša kot je tudi slabša voda iz rezervoarja, ki se veliko ne uporablja in je namenjen le rezervi.
Elektrika, cesta, voda — najbrž ne bi mogli v sedemdesetih, osemdesetih letih tega stoletja in v tridesetih letih po vojni, če naj bi bila to prelomnica med starim in med napredkom — biti več posebno nerešljivi problemi. In tudi niso. Le v odmaknjenih hribovitih krajih si sem in tja še vedno hudo prizadevajo ali za cesto ali za vodo; elektrika je verjetno prav povsod in prebivalci se trudijo, da bi dobili osnovo, ki jo imajo prebivalci v dolini že zelo dolgo. Včasih pa tak kraj, ki je glede teh osnovnih pogojev zastal, ni treba iskati kje v odmaknjenih hribih; gorenjska magistrala pelje tik ob Meji, vasi z osmimi hišami na Sorskem polju. Če se žejen turist ustavi in poprosi za vodo, mu bo kak prijazen vaščan odprl škripajoči pokrov nad kapnico in z vedrom zajel vode, za katero ne bi mogli vedno reči, da je neoporečna.
Še sploh pa bi nam požirek zastal, če bi vedeli, da je običajno laboratorijski izid iz kapnic v 90 odstotkih neustrezen. Na srečo pa je tako, da tudi bakteriološko in biološko neustrezna voda prebivalstvu, ki jo stalno pije, ne škoduje, še posebno zato ne, ker se voda prekuhava:
drugače pa je, če jo pijejo naključni
[>rišleki, ki so morda posebej občut-jivi.
Vasica Meja je glede vode prav v izjemnem položaju: pod Sorskim poljem so verjetno prava jezera talne vode, vendar pa je v vasi le en vodnjak globok 37,2 metra, star več kot 50 let, ki pa se ne uporablja. Vodovodna napeljava pa je le streljaj, morda dober kilometer proč proti zahodu. Zakaj tako blizu in vendar daleč od zdrave pitne vode?
Ivana Brinovec: »Saj bi bilo dobro, da bi imeli kdaj boljšo vodo. Vsi imajo kapnice in hidroforje, pri meni ga ni, tako da si vodo nanosim v hišo. Zame je kar dobra, še prekuham ie ne. Ne vem, če bi kdaj že govordi o tem, da bi zbrali denar in prispevali za vodovod.«
Marta Jenko: »V vseh hišah je, mislim, sedemnajst ljudi, vsi pijemo kapnico. Večina prebivalstva je starejšega, mladih je bolj malo. Če bi nam potegnili v vas vodovod, bi gotovo morali nekaj prispevati tudi sami, koliko, pa ne vemo.«
Meja — Voda, pa naj bo iz vodovoda ali iz kapnice, se lahko poslabša, če se zajetje ne čisti, redno vzdržuje in kontrolira stalna kakovost vode. Na sliki: Marta Jenko naliva iz korca vodo za laboratorijsko preiskavo.
Benedik Aleš z Lavtarskega vrha: »Tako kot na Planici, imamo tudi pri nas le kapnico, pa je tu še več prebivalcev kot na Planici in tudi več živine — okoli 45 glav.«
VODA, DRAGA KOT RADENSKA
Kadar na Planici, znani partizanski vasi s petimi hišami nedaleč od Jošta, zmanjka v kapnicah vode, jim jo pripeljejo gasilci. Vožnja seveda ni poceni, toda voda, v vasi je okoli 40 glav živine, da ne štejemo še malih živali, pač mora biti. Suho poletje in jesen lahko kaj kmalu osuši kapnice, čeprav sta pri vsaki hiši po dve. Planica ima to smolo, da je okoli nje sicer nekaj izvirov, vendar pa so vsi tako majhni, da eno zajetje sploh ne bi bilo dovolj veliko za vso vas in za takšno porabo vode kot jo pri sodobni živinoreji potrebujejo. Sicer pa se o vodi za Planico govori že dolga leta.
»Pod Planico je en sam dovolj velik izvir vode,« pravi višji inšpektor Andrej Slatnar z Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj, »žal pa se površinsko onesnažuje: z barvanjem smo dokazali, da se gnojnica z višje ležečih gnojničnih iam
steka prav do teca izvira. Zato je ta vir vode neuporaben. Voda iz kapnic je pitna po prekuhavanju, za druge namene pa seveda dobra: le zmanjka jo lahko. Brez vode v tako odmaknjenem kraju, ki nima rezervoarja za primer požara, pa seveda ni tako enostavno.«
Planičani seveda do tega svojega problema niso brezbrižni: že nekaj let sprašujejo, kdaj bo končno tudi zanje pritekla voda, dogovarjajo se med seboj, koliko bi lahko prispevali, za skupen vodovod, pa vendarle niti med seboj niso mogli najti skupnega jezika. Lovro Hribernik se je čakanja in brezuspešnega dogovarjanja naveličal in se sam lotil gradnje svojega vodovoda. Izvir kakih 240 metrov pod bregom je že preuredil v zajetje in zdaj že koplje rezervoar, iz katerega bo speljal cevi po strmem bregu do svoje hiše.
»Saj je mislil tudi sosed zraven, pa si je potem premislil in zdaj delam sam. Drago bo, toda voda kot so pokazale preiskave je dobra, nikoli ne usahne,« meni Hribernik in koplje s sinom. Morda mu bodo sledili še drugi in vsak s svojega studenca potegnili zase pitno vodo, kdo ve.
Podobno je tudi v streljaj oddaljenem Lavtarskem vrhu: tudi tu so le kapnice za ljudi in živino. »Vsi bi radi vodovod,« pravi Aleš Benedik, »pa se bojimo stroškov.«
KDAJ BO VODOVOD?
Čeprav je morda prav za Planico potreben zahtevnejši način za ureditev vodovoda, pa vendarle od teh ugotovitev za sedaj še ni bilo storjenih naprej kaj dosti korakov. »Res, za Planico kot tudi za Mejo,« pravi direktor Vodovoda Kranj ing. Mladen Mihajlinac, »še ni programov, predvsem zato, ker je teren zelo zahteven in bi bila to dokaj draga reč. Nad Planico ni gravitacijske vode, sicer bi verjetno vodovod že imela. Edina možnost je spodaj v združitvi več izvirov ter nato s tlačnim sistemom vodo pošiljati po ceveh v višje ležečo vas. Zaradi izvedbe same in pa zaradi manjšega števila porabnikov vode
¥a bi bila taka rešitev dokaj draga, 'o na Planici tudi vedo, saj smo se o tem že večkrat menili. Kdaj pa bo prišlo do skupnega dogovora in če sploh bo, pa ne bi mogel reči. Problem bo vsekakor morala reševati tudi samoupravna interesna komunalna skupnost.«
»Ko se je gradil vodovod na desnem bregu Save,« pravi tehnični vodja Vodovoda Kranj Niko Andro-mako, »so imeli tudi na Meji priložnost, da se priključijo na kranjski vodovod, a takrat posebnega zanimanja ni bilo. Zdaj je vodovod še
Planica — Do te vasice s petimi hišami vodi zdaj široka obnovljena cesta, ki sojo s prostovoljnim delom pomagali graditi prebivalci teh krajev, prav sedaj polagajo tudi električne kable za boljše električno omrežje; le voda ostaja v teh lepih krajih, med katerimi so v zadnjem času na gosto zrasli tudi vikendi, še vedno na pol rešeno vprašanje.
vedno dosti blizu, pa vendar tako daleč, da bi bili za tako majhno naselje kar veliki stroški. Če bo v bližini zgrajen črpalni sistem za Ljubljano, ne bo težko potegniti tudi cevi do Meje: za sedaj pa lokacija še ni določena, saj meritve talne vode še niso zaključene.«
Meja in Planica pa nista edina kraja na Gorenjskem, kjer se pije kapnica: skoraj v vsaki gorenjski občini bi lahko našli vas ah zaselek, ki ima neustrezno pitno vodo. Vendar pa problem vode na primer na Planici ni treba gledati le z zdravstvenega gledišča, pač pa se voda v njihovem   primeru   pojavlja kot
zavora hitrejšemu napredku same vasi. Prav nič ni zabavno, če ob tolikšnem številu govedi zmanjka vode in je treba paziti na vsako kap, ko pa vemo, da se siceršnja poraba vode pri nas že giblje med 300 do 500 litrov dnevno na prebivalca. Na Planici pa ima vsaka hiša kopalnico, medtem ko mleko za oddajo ne morejo hladiti s tekočo vodo, ker jo je enostavno škoda. Končno tudi ni v konceptu SLO, da je na takšnih področjih kot je Planica vprašanje vode še nerešeno.
L. M.
Foto: F. Perdan
Planica — Hribernik Lovro skupaj s sinom Ivkom že koplje za rezervoar, v katerega se bo stekala voda iz zajetja: s tem lastnim vodovodom, za katerega vseh stroškov še ni izračunal, majhni pa ne bodo, si bo zagotovil dovolj zdrave pitne vode tudi v sušnih mesecih.
Dežurna služba v ZD po novem
Na Gorenjskem je z dežurno službo v zdravstvenih domovih že nekaj časa vrsto problemov: dežurna služba ni enotno organizirana, zdravstveni delavci so neenakomerno obremenjeni, pravni status dežurstva ni urejen pa tudi nagrajevanje za to vrsto dela ni bilo ustrezno. Zato je zdravstveni svet Gorenjske pripravil predlog nove organiziranosti dežurne službe na Gorenjskem, ki ga bo sredi novembra obravnavala tudi skupščina regijske zdravstvene skupnosti.
Usklajevalni svet strokovne enote splošnega zdravstva TOZD Zdravstveni dom Kranj je sprejel na znanje tolmačenje Ustavnega sodišča in Zakona o združenem delu, ki okarakterizira dežurstvo kot redno delo. Po razpravi o tem stališču, v kateri so sodelovali tudi skoraj vsi kranjski zdravniki, smo sprejeli sklep, da 1. 11. 1977 pričnemo z novim načinom dela, sprva le poskusno. Sklep ima za posledico to, da bo zdravnik nekoliko manj prisoten na svojem delovnem mestu. Po nočnem dežurstvu bo imel namreč prost dan. Teh prostih dni bo dva do tri na mesec. Iz jasno razumljivih razlogov ta prosti dan za posameznega zdravnika ne more biti vedno isti (npr. ponedeljek ali torek in podobno), saj bi bila neka ordinacija zaprta vedno v ponedeljkih, druga zopet vedno v petkih in podobno. Zato se bodo morali občani pred obiskom pri svojem zdravniku pozanimati, Če le-ta nima morda prostega dne. V ta namen bo na vratih ordinacije obvestilo najkasneje do 20. dne v mesecu za prihodnji mesec. Informacije o  prostih  dneh  zdravnikov bodo
občani dobili lahko tudi po telefonu.
Razlogi za omenjeni sklep so številni. Razen že omenjenega tolmačenja Ustavnega sodišča in Zakona o združenem delu, imamo tudi mi zdravniki interes, da preidemo na nov način dela. Ni namreč lahko po prečuti noči normalno opravljati svoje delo. Zdravnik je utrujen, naveličan in prav lahko pride do spora s pacientom ali tudi do strokovne pomote. Z dosedanjim načinom dela smo nase sprejemali veliko odgovornost. Delo v naši dežurni službi je izredno naporno, saj pričakujemo, da bomo to leto sprejeli okoli 20 tisoč bolnikov. Menim, da je to zadosten razlog, da prihajamo iz dežurne službe utrujeni in naveličani. Po mnogih letih napornega dela človek spozna, zakaj tako malo zdravnikov uživa zasluženi pokoj. Pa tudi občan ima interes, da je njegov izbrani zdravnik spočit in polno sposoben za delo. Tako delo je potem opravljeno kvalitetneje v obojestransko zadovoljstvo.
Zdravniki, ki opravljajo dežurno službo, bodo res nekoliko razbremenjeni, po drugi strani pa sprejemajo
nase novo breme. Za isto število pacientov bo na razpolago nekoliko manj časa. Za premostitev težav bo potrebno najti nekatere organizacijske rešitve (npr. naročanje pacientov, dispanzerski pristop k delu itd.).
V primeru, da bi občan nujno rabil zdravniško pomoč, njegov zdravnik pa bi bil odsoten, bo iskal pomoč lahko v ambulanti za nujno medicinsko pomoč. Seveda res v nujnih primerih, saj omenjena ambulanta ne bo nudila raznih administrativnih storitev (pisanje napotnic, receptov, spričeval, merjenje pritiska kroničnim bolnikom itd.). Za urejanje teh zadev bodo morali poskrbeti občani sami, pravočasno pri svojem zdravniku. Menimo, da je služba nujne medicinske pomoči preobremenjena in se je spremenila v splošno ambulanto. Občani velikokrat iščejo pomoč pri dežurnem zdravniku zato, da bi se izognili gneči v čakalnici svojega zdravnika. Posebno veliko dela povzročajo matere z bolnimi otroki. Zanimivo je, kar ugotavljamo vse pogosteje, da starši pripeljejo otroke takoj, čim ugotovijo, da z njimi nekaj ni v redu. V takih primerih ni mogoče postaviti točne diagnoze in se svetuje opazovanje in kasneje kontrola pri otroškem zdravniku.
Problematika dežurne službe je zelo raznolika in obsežna in bi veljalo o njej še kdaj spregovoriti. Naloga tega sestavka je le informacija o novi organizaciji dežurstva in posledicah v strokovni enoti splošnega zdravstva.
V. d. vodja SE splošno zdravstvo dr. Peter Štular
Ogenj največkrat izzivamo sami
Stanovanjski bloki pogosto prava skladišča plina in lahkovnetljivih tekočin — Za ogenj »privlačna« navlaka po podstrešjih in nič manj nevarni stari razpadajoči leseni objekti — Nestrokovno urejevanje centralnih ogrevanj — Premalo hi-drantov in protipožarnih bazenov — Uspešno vključevanje  gasilcev   v   civilno   in družbeno
samozaščito
Prapor, avto in brizgalna
Tržič — Tržičani so v tednu požarne varnosti dobro zastavili delo in po vseh gasilskih društvih prikazovali diapozitive o požarni varnosti ter film o požaru v vojni. Pred in po predavanjih so imela vsa društva nočne in dnevne vaje. Pomembna je bila tudi vaja, ki jo je v Tržiču pripravil občinski štab za civilno zaščito in v kateri so imeli gasilci pomembno nalogo. K večji požarni varnosti so pretekli teden pozivali tudi letaki in parole, gasilski domovi pa so sprejeli številne obiskovalce, predvsem šolsko mladino. Pozimi načrtujejo v tržiški občini tečaj za gasilce v enotah civilne zaščite in tečaj za gasilske podčastnike v gasilskih društvih in civilni zaščiti. Slednjega se bo udeležilo okrog 30 ljudi.
Pomembna akcija v tednu požarne varnosti v tržiški občini je bila okrogla miza o protipožarni zaščita v občini, na kateri so sodelovali predstavniki krajevnih skupnosti, stanovanjske skupnosti, hišnih svetov, postaje milice, štaba za civilno zaščito, oddelka za ljudsko obrambo, požarne inšpekcijske službe, Komunalna podjetja, interesne skupnosti za varstvo pred požari in občinskega odbora Rdečega križa. V razpravi so sodelovali tudi člani izvršnega odbora občinske gasilske zveze.
Govorniki so opozarjali na primere, ko sami izzivamo in kličemo ogenj. Kleti nekaterih stanovanjskih blokov in hiš so prava skladišča nestrokovno shranjenega plina in lahkovnetljivih tekočin, podstrešja pa polna lahko gorljive navlake. To je še posebej značilno za stara poslopja, ki pa v mestu niso redka. Nekateri   stanovanjski   objekti še
nimajo primernih gasilskih naprav, v bližini pa prav tako ni hidrantov in protipožarnih bazenov. Obojih bi moralo biti najmanj trikrat več. Požarno nevarni so tudi razni leseni provizoriji v mestu in po vaseh. Tudi kotlovnice po zasebnih stanovanjskih hišah so pogosto grajene nestrokovno in nevarno. Na vse omenjene izzive ognju bodo opozorili preventivni pregledi, v katerih bodo sodelovali gasilci in protipožarna inšpekcija. Pregledi bodo končani še letos. Povedani so bili primeri, ko nekateri s prižgano vžigalico preverjajo, ali je plin pravilno montiran ali ne! Protipožarna varnost se utegne kmalu zboljšati, saj načrtujejo Tržičani gradnjo novega vodovoda iz Črnega gozda, ki bo omogočal tudi številnejše hidrante in protipožarne bazene.
Razveseljivo je uspešno vključevanje tržiškega gasilstva v družbeno in civilno zaščito ter ljudsko obrambo. Gasilci so kot samostojne enote ali kot del civilne zaščite vedno bolje usposobljeni in izurjeni ter opremljeni. Kljub temu pa kaže biti še bolj pozoren na izobraževanje, na oblikovanje gasilskih oziroma obrambnih krožkov po osnovnih šolah in na vključevanje žensk v gasilstvo. Polovica gasilskih društev iz tržiške občine ima že ženske desetine, za katere pripravlja občinska zveza skupno vajo.
Pogovor v tednu požarne varnosti je bil vsestransko koristen, saj je pokazal, katerim področjem je treba posvetiti v prihodnje še več pozornosti. Sodelujoči so pokazali veliko razumevanja za skupno delo, kar bo uresničevanje nalog olajšalo.
J. Košnjek
Na sobotni gasilski slovesnosti v tovarni IBI v Kranju na zaključku tedna požarne varnosti v kranjski občini je predsednik Gasilske zveze Slovenije Branko Božič podelil republiška gasilska odlikovanja — Gasilci Ibija prevzeli nov avtomobil in brizgalno ter razvili prapor — Razglasitev rezultatov gasilskega tekmovanja v občini Kranj
kazalo, da je gasilstvo v kranjski občini sila, ki zna varovati premoženje, zaupano od družbe, vsakodnevno na račun prostovoljnega dela zboljševati opremo in znanje ter se ob pomoči delovnih ljudi in občanov kaliti za naloge tako v miru kot v morebitni vojni ali v primerih naravnih nesreč. Na to so opozarjali govorniki Franc Košnjek, predsednik občinske gasilske zveze Kranj, Tone Volčič, predsednik kranjske občinske skupščine, Branko Božič, predsednik Gasilske zveze Slovenije, in Lojze Trampuš, zastopnik tovarne IBI, ki ne pomaga le svojim gasilcem, temveč je dobrodošel pomočnik gasilcem s Primskovega, Kokrice in iz Stražišča.
Tovarna IBI je v soboto svoji industrijski enoti poklonila nov orodni avtomobil in brizgalno ter
omogočila razvitje prapora. Razvil ga je sekretar 00 ZKS IBI Franc Pagon in ga izročil v varstvo poveljniku Jožetu Nograšku, kumica je pa bila Pavla Gorenc.
Predsednik Gasilske zveze Slovenije je nato podelil republiška gasilska odlikovanja Francu Omanu, Jožetu Nograšku in Antonu Svete-lju iz Ibija ter delovnemu kolektivu IBI, Francu Hribarju, Stanetu Vilfanu in Ivanu Kepicu iz Tekstilindu-sa, Marjanu Dolencu in Marjanu Križnarju iz Stražišča ter Francu Štempiharju, Jožetu Anžiču, Alojzu Smoleju in Janku Kuharju iz Luž. Odlikovanje je prejel tudi Ivan Hrovatin, direktor poslovne enote Zavarovalne skupnosti Triglav za Gorenjsko. Franc Košnjek, predsednik kranjske občinske zveze, pa je razglasil rezultate gasilskega občinskega tekmovanja, kjer so imeli največ uspeha Primskovljani, in kviz tekmovanja pionirjev na temo Preprečujmo požare.
Gorenjski gasilci so v soboto v I biju poklonili spominsko darilo za 50. obletnico življenja predsedniku Gasilske zveze Slovenije Branku Božiču in poveljniku občinske gasilske zveze Kranj Miru Ravniharju za 60-letni jubilej.
J. Košnjek
Franc Pagon razvija prapor industrijskega gasilskega društva IBI
Kranj — Gasilci kranjske občine so v soboto, 29. oktobra, v tovarni IBI v Kranju slovesno sklenili letošnji teden požarne varnosti. Skoraj 500 gasilk in gasilcev vseh starostnih skupin, več kot 100 praporov in 35 vozil se je v paradi zvrstilo pred slavnostno tribuno, na kateri so bili med drugim predstavniki Ibija, predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, JLA in U J V, predsedniki gasilskih zvez gorenjskih občin in višji gasilski častniki; Med gosti je bil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Branko Božič. Slavje je sodilo k praznovanju jubilejev partije in Tita, obenem pa je do-
Več kot 500 gasilcev je sodelovalo na paradi v Ibiju
am0 vas na poseko nase ie?ske1
vasti
ie brez
ce
adrge
m
od.V sk°<">'
dve konici
artikli DORA zaobljena, artikli NADA špičasta
dve višini 27 cm in 37 cm
Cena nizkih: 597 din
Cena visokih: 799 din
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi izgubi in mnogo prerani smrti naših ljubljenih, ki sta tragično preminila • v prometni nesreči, sina, brata, zeta in strica ter hčerke, sestre in snahe
Martina in
Silve Ančimer
Tudi smrt vaju ni ločila!
roj. Erzar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in prijateljicam, sošolcem in sošolkam, učiteljem in profesorjem iz osnovnih, srednjih in visokih šol. Posebno zahvalo smo dolžni SOZD Alpetour Škofja Loka, sodelavcem DO Creina in DO Promet Kranj za vso pomoč, kot za organizacijo pogrebne svečanosti. Zahvalo smo dolžni tudi 00 ZSMS Cerklje, Škofja Loka, Kranj in DPO Cerklje, kakor tudi govornikoma doma in pred odprtim grobom — njunim zadnjim domom, kot tudi cerkljanskima pevskima zboroma. Posebno zahvalo smo dolžni tudi častiti duhovščini za spremstvo, pogrebni obred in tolažilne besede, kakor vsem, ki ste darovali številne vence in šopke, kot vsem, ki ste nam v teh najtežjih dneh z izrazi sočustvovanja, tolažilnimi besedami in z neposredno pomočjo tako številno in krepko stali ob strani in ju tako številno pospremili na njuni
zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Silvini starši, brat in sestri, Martinovi starši, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Predoslje, Tržič, Cerklje, 21. oktobra 1977
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka
Alojzija Čimžarja
Kramarjevega ata iz Orehovelj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delovnim organizacijam KŽK Kranj - TOZD Skupne službe, GP Gorenjski tisk Kranj in Sava - TOZD KET skupne službe, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala velja gospodu župniku za lep pogrebni obred, gasilskemu društvu Britof za podarjeni venec, častno stražo in poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsem, ki ste nam karkoli pomagali v težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Francka, sinova Lojze in Marjan, hčerka Ani, sestra Marija, brat Francelj z družino
ter ostalo sorodstvo.
Orehovlje, 27. oktobra 1977
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, starega ata, brata in strica
Janeza Studena
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskali v času njegove bolezni, še posebno pa dr. Sajevčevi za dolgoletno skrb in zdravljenje. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za poklonjeno cvetje, vence, pomoč in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo sosedovi mami, njeni hčerki in možu Ivanu za vsestransko pomoč. Hvala tudi kolektivu IBI Kranj za vence in vsem sodelavcem in sodelavkam, ki ste se poslovili od pokojnika. Zahvaljujemo se tudi organizacijam ZB SZDL in ZVVI Kokrica, vsem nosilcem praporov, tov. Arnežu za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in
g. župniku za prelep pogrebni obred.
Žalujoči: hčerka Nežka z družino, snaha Kati z otroki, bratje, sestre in ostalo sorodstvo.
Mlaka, 24. oktobra 1977
•
ZAHVALA
Po težki in dolgi bolezni nas je zapustil mož, oče, stari oče in brat
Anton Potočnik
Vokarjev ata s Primskovega
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred ter poslovilne Jbesede, pevcem, TZE Sloga Kranj ter ZB Primskovo.
Vsem še enkrat iskrena in prisrčna zahvala!
Žalujoči njegovi
Kranj, 2. novembra 1977
MALI OGLASI
prodam
Prodam nov polavtomatski stroj KRUŠIK tip UDS - 3 M do 22 mm. Telefon 24-334 7539
Dve mladi KRAVI, ena klavna, ena plemenska, prodam ali menjam za dobro mlekarico. Močnik, Medvode 83 pri elektrarni 7697
Prodam mlado KRAVO s teletom. Srednja vas 55, Šenčur 7698
Prodam dobro ohranjeno SLA-MOREZNICO SPISER in OBRAČALNIK za seno za kosilnico BCS. Podreča 22 7699
Prodam SPALNICO - mahagoni, KAVĆ — jesen, ŠOTOR z dvema kabinama, FOTO aparat EXA in opremo za amaterski fotolaborato-rij. SH. Gashi, C. JLA 6, Kranj 7700
Prodam mlade PSE — nečisto-krvne novofundlance. Benedičič Valentin, Globoko 7, Radovljica 7701
Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare, in PRAŠIĆA za dopitanje. Zalog 38, Cerklje 7702
Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Špruk Franc, Lenart 1, Cerklje 7703
Prodam PRAŠIČKE. Pšenična polica 8, Cerklje 7704
Ugodno prodam PLETILNI STROJ REGINA. Stanonik, Kidričeva 40, Škofja Loka 7705
Prodam dobro ohranjeno kosilnico RAPID in MOPED T 12. Justin Janez, Podvrh 8, Poljane nad Škofjo Loko 7706
Prodam rodovniško KOBILO, staro 4 leta. Urh Franc, Zasip 109, Bled
7707
Ugodno prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Ogled popoldan. Keršič Jože, Snedičeva 9, Kokrica
7708
Prodam 2000 kg ŽELEZA -12 mm, PUNTE ter KAJLE (zagoz-de). Brezje 27 7709
Prodam trajnožarečo PEČ EMO
4, RADIO-MAGNETOFON. Ada-movič Mirko, Sp. Bitnje 7, Zabnica
7710
Prodam ca. 1800 kosov rabljenega CEMENTNEGA STREŠNIKA. Zlebir Anton, Dvorje 11, Cerklje
7711
Ugodno prodam GOBELIN SLIKE. Dzuzdanovič Vida, C. 1. maja 67, Kranj 7712
Prodam suha drva in bočno KOSILNICO. Velesovo 44, Cerklje 7713
Prodam trajnožarečo PEČ EMO 5 in ŠTEDILNIK kUppersbusch. Okornova 2, Kokrica 7714
Dobro ohranjeno kuhinjsko MIZO s tremi STOLI prodam. Vojska, Podlubnik 152, Škofja Loka 7715
Prodam PRAŠIČA za pitanje. Studenčice 12, Lesce 7716
Prodam 1500 kg CEMENTA. Naslov v oglasnem oddelku 7717
Poceni prodam PEČ na olje EMO
5. Krč Janez, Jezerska c. 124 A, Kranj 7718
HITOP peč za centralno ogrevanje z BOJLERJEM prodam. Informacije na tel. 41-090 7719
Prodam KRAVO, ki bo decembra drugič telila. Krč, Nova vas 9, Preddvor 7720
Prodam več PAPAGAJEV. Fran-kovo naselje 74, Škofja Loka 7721
Prodam KAMIN EMO 5. Sve-teljeva 22, Šenčur 7722
Poceni prodam dva FOTELJA z mizico za 1000 din, dva ženska PLAŠČA po 150 din ter več dekliških oblek in kril od 9 do 12 let po 50 din. Informacije na telefon 064-22-991 7723
Prodam KRAVO - črno, brejo 8 mesecev. Černivec, Sinkov turn 36, Vodice 7724
Prodam čistokrvnega mladiča VOLČJAKA in skoraj nov kasetni TRANZISTOR. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 7725
Zamenjam mlado KRAVO s teletom za mlado za zakol. Dorfarje 21, Zabnica 7726
Zelo ugodno prodam nakladalne vile za traktor TOMO VINKOVIČ. Pretnar Jože, Zg. Dobrava 5, Kropa
7727
Skoraj novo termoakumulacijsko PEČ MAGNOHROM - AEG 4 KW prodam. Šparovec Janez, Ul. Gorenjskega odreda 6, Kranj 7728
Prodam semenski KROMPIR sir-tema in desire. Kranj, Čirče 24 7729
Prodam varilni TRANSFORMATOR 240 Am. Kurent Vinko, Dru-lovka 33, Kranj 7730
Prodam sladek MOŠT. Žirovnica št. 57 57731
Prodam TELEVIZOR Blaupunkt, ekran 31 cm, 220 in 12 volt (avto). Sober Janez, Bistrica 174, Tržič
7732
Prodam nerjaveč gnojnični SOD, 900-litrski, montiran na prikolico za traktorsko vleko. Kranjc Ludvik, Ljubno 60, Podnart, tel. 70-045 7733
Hotel
Transturist Škofja Loka
vabi vse delovne
organizacije
in poslovne
partnerje,
da uporabijo
storitve
našega hotela.
Poleg zabaviščnih prostorov nudimo dvorano za slovesne prireditve, kakor tudi sauno in bazen z ogrevano vodo
Po želji naročnika nudimo lastni avtobusni prevoz.
Pridite in se prepričajte o kakovosti naših storitev.
Vabljeni
Kolektiv hotela Transturist, tel. 61-261
Prodam KRUŠNO PEC - stoječo, skoraj novo. Prodam KRAVE po izbiri. Voglje 61, Šenčur 7734
Prodam 20 vezov (19,2 kv. m) je-senovega PARKETA 350 X 55 in 90 členov trika RADIATORJEV 300/9. Štrukelj Stane, Reševa 13, Kranj
7735
Prodam dve otroški POSTELJICI. Šubic, Ješetova 32, Kranj 7736
Prodam betonski strešni SPIČAK. Mokorel Andrej, Ljubno 75, Podnart
7737
Prodam ŠTEDILNIK na olje za kuhanje in gretje, EMO 6. Poljanšek Rozalija, Šempetrska 29, Kranj
7738
Prodam rjav globok OTROŠKI VOZIČEK. Zupan, Pot na Jošta 17, Kranj 7739
Prodam ZELJE v glavah. Jerala, Podbrezje 111 7740
Prodam trajnožarečo PEČ Gorenje. Kozina Franc, Čirče 31, Kranj
7741
Prodam KONJA. Ana Gros, Kovor 55, Tržič 7742
Poceni prodam kombinirano OMARO, pisalno MIZO, dva KAVČA in dva STOLA. Naslov: Oman V. Ulica Moše Pijade 17/1, Kranj 7743
TELEVIZOR GORENJE 900, brezhiben, poceni prodam. Vončina, Kranj, Partizanska 25 7744
Zaradi selitve ugodno prodam trajnožarečo PEČ, dve OMARI in sedežno garnituro. Ulica Veljka Vla-hoviča 8, stan. 11, Kranj 7745
Prodam traktorsko JERMEN ICO za ferguson in otroški globok in športni VOZIČEK. Vodnik Alojz, Trboje 80 7746
Termoakumulacijske PEČI, PEČI na olje, BOJLER — 80-litrski in razni elektro material prodam. Kranj, Tomšičeva 30. Ogled v soboto od 8. do 10. ure. 7747
Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Trboje 32, Kranj 7748
Prodam jedilno PESO po 3 din. Luže 6 7749
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 35, Cerklje 7750
Prodam dobro ohranjen italijanski ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 23-705, Kranj 7751
Prodam lepa suha bukova DRVA. Poizve se na tel. 41-031 7752
Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Poizve se popoldan od 14. ure dalje. Eržen, Sp. Besnica 187
7816
Prodam štiriletno KOBILO ali menjam za dobro KRAVO. Vopovlje 7, Cerklje 7817
Prodam PEČ kUppersbusch. Pokopališka 22, Kokrica 7818
Prodam klavirske HARMONIKE — 3-basne. Informacije po telefonu 061-316-369 od 18. ure dalje, nedelja od 14. ure dalje. 7819
Prodam TELICO, 7 mesecev brejo. Podbrezje 54, Duplje 7820
Prodam semenski KROMPIR desire. Lahovče 40, Cerklje 7821
Isdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mote PUadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tlak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva ». - Naslov uredništva In? uprava lista: Kranj, Mole PUadeja 1. - TekočI račun pri SDK v Kranju številka 515O0-O01-13504 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava U-141, uredništvo ll-SM, novinarji 21-SS0, malo-
3lasni in naročniški oddelek -»41. - Naročnina: letna »00 din, polletna 100 din, eena sa 1 številko » dinarje. - Oproščeno prometnega davka    po    pristojnem mnenju
Prodam ELEKTROMOTOR 6 KW, 1430 obratov, znamke SCHORCH VVERKE in 20 kv. m venecianskega TLAKA Istra. Kra-marič, Naklo 242 7822
Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Cena 2 din kg. Ore-hovlje 13, Kranj 7823
Prodam mlado KRAVO, 8 mesecev brejo — dobro mlekarico. Vilfan Rok, Dobropolje, Brezje 7824
Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 2 KVV. Zadružna 9, Kranj
7825
kupim
Kupim trajnožarečo PEČ kUppersbusch. Eržen, Zabnica 59, tel. 44-561 7785
Kupim OBRAČALNIK MARATON za BCS. Repnje 42, Vodice
7786
Kupim smrekove DESKE 25 mm colarice 50 mm, PLOHE 80 mm ~
Erva vrsta. Nosan Alojz, Kranj, Li-ozarjeva 11 7787
Kupim rabljeni termoakumulacij-ski PEČI (2 in 3 KVV). Naslov v oglasnem oddelku. 7832
<>Jl!a *
Prodam osebni avto TAUNUS 1300 L. Geč Stane, Bistrica 171, Tržič. Informacije do 14. ure na tel. 47-099 7594
JAVVO 350 — novo, nujno prodam. Torkar Janez, Koritno 14, Bled
7653
Prodam garažirano, odlično ohranjeno z novim motorjem ZASTAVO 750, letnik december 1969, po ugodni ceni. Janežič, Kidričeva 33, Kranj, tel. 23-400 7658
FIAT 750, letnik 1969, spredaj ka-ramboliran, prodam celega ali po delih. Eberl Lado, Prezrenje 11, Podnart 7753
Prodam avto ZASTAVO 750, registrirano, za 4500 din. Ogled v soboto in nedeljo. Meglic, Lom 7, Tržič
7754
Prodam 125 PZ, letnik 1973. Šter, Gubčeva 4, tel. 26-736 7755
Prodam FIAT 125 PZ, letnik 1974. Gogič Gordan, C. 1. maja 67, Planina, Kranj 7756
Prodam dobro ohranjeno SIMCO 1000. Milje 26, Šenčur 7757
R 4, letnik 1972, prevoženih 77.000 km, registriran do 8. 8. 1978, prodam. Šenčur, Stružnikova 4 7758
Prodam KAROSERIJO zastave 750, letnik 1970. Ogled v soboto popoldne in nedeljo dopoldne. Zalar Tomaž, Hrastje 50, Kranj 7759
Prodam ZASTAVO 750, letnik december 1971, dobro ohranjen, gara-žiran, p.evoženih 45.000 km. Ogled po dogovoru na tel. 75-861. Pretnar Jelka, Radovljica 7760
Prodam ZASTAVO 750 LUXE, letnik 1971. Ogled vsak popoldan. Zasip pri Bledu 117 7761
Ugodno prodam SIMCO 1301 S, letnik 1971, prevoženih 80.000 km. Peternelj, Grajska pot 14, telefon 064-60-956, Škofja Loka 7762
Ugodno prodam SPAČKA, letnik 1973. Fireder Iztok, Dorfarje 37, Zabnica 7763
Prodam dobro ohranjen TRAKTOR PASQUALI 18 KS. Krajnik, Zapreval 8, Poljane nad Škofjo Loko
7764
Prodam AMI 8 C, letnik 1972. Triglavska 5, Bled 7765
Prodam dobro ohranjen NSU 110 po zelo ugodni ceni. Bešter Jože, Sp. Otok 16 pri Podvinu, Radovljica
7766
Prodam FIČOTA 5000 km po generalni. Kranj, Cesta talcev 49, telefon 21-384 7767
Prodam SIMCO 301, dobro ohranjeno, generalno popravljeno. Ogled 6. 11. 1977 od 13. ure dalje. Brezar Slavka, Sp. Brnik 2 7768
Kupim dobro ohranjen avto, starejši letnik. Opis in ponudbe pod »Do 2,5 M« 7769
Ugodno prodam zelo ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1969, lahko tudi na potrošniško posojilo. Čehič Mirjana, Pot na Zali rovt 2, Tržič
7770
Prodam dobro ohranjen OPEL REKORD 1900 KARAVAN, leto proizvodnje 74/75, prevoženih 54.000 km. Bled, Grič 11, tel. 77-633 7771
Prodam TRAKTOR PASQUALI TV 18 s priključki in prikolico za osebni avto. Bešter, Poljšica 10, Podnart 7772
Prodam FIAT 850. Lakotič, Britof 202 7773
Prodam MENJALNIK in diferencial za kombi 750. Eržen Janko, Pševo7,Kranj 7774
Poceni prodam ali zamenjam za zastavo 750, ZASTAVO 1300, malo karambolirano, motor v voznem stanju, radio in TV ugrajeri. Čulibrk, Gorenjesavska 50 b, Kranj 7775
Poceni prodam 126 P, dodatno opremljen. Sta jer, Zupančičeva 2, Kranj 7776
ŠKODO 1000 MB, letnik 1966 v nevoznem stanju, ugodno prodam. Zalaznik, Bistrica 181, Tržič 7777
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, registrirano do 6. 9. 1978. Zupane, Smledniška 100, Kranj, tel. 22-613 7778
Ugodno prodam KOMBI ZASTAVO 430 KT, letnik 1972. Telefon 064-75-236 7779
Prodam R 6, letnik 1970. Cena 23.000 din. Hasičič Latif, Sejmišče 7, Kranj 7780
Prodam ZASTAVO 750 po delih. Bašelj 30 b, Preddvor 7781
FIAT 750 prodam, tudi po delih. Zadraga 5, Duplje 7782
Ugodno prodam MOPED na 4 nožne prestave, italijansko DIRKALNO KOLO, ponyexpres nevozen, skakalne SMUČI in nov ŠOTOR za dve osebi. Praprotnik, Kovor 81, Tržič 7783
VVARTBURG TURIST 71/72, ugodno naprodaj. Močnik, Cerklje 73 7784
Ugodno prodam DYANO 6, letnik
1969. Motor — generalna marec 1977. Ogled vsak dan od 15. do 16. ure na Levstikovi 2, Kranj 7350
Prodam VVV 1200 J, letnik 1975. Poklukar, Poljšica 13, Zg. Gorje
7826
Prodam dobro ohranjen MINI MORIŠ, letnik 1971. Poklukar Jakob, Poljšica 3, Zg. Gorje 7827
Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1975, prevoženih 40.000 km. Vopovlje 7, Cerklje 7828
Prodam OPEL KADETT, letnik
1970. Križaj, Cegelnica 19, Naklo
7829
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Rozman, Brezje pri Tržiču 13
7830
SIMCO 1301 special, letnik 1970, prodam. Informacije in ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Renko Branko, Tavčarjeva 22 A, Radovljica 7831
stanovanja
SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali okolici iščem. Ponudbe pod »Študentka« 7788
Bodoča zakonca iščeta enosobno STANOVANJE v Kranju ali Škofji Loki. Ponudbe pod šifro »Sreča«
7789
Zamenjam dvoinpolsobno STANOVANJE iz Izole v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 7790
Na relaciji Bled —Radovljica najamem enosobno STANOVANJE. Ponudbe pod šifro »Uslužbenec«
7791
Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Novem mestu za Kranj ali kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe pod »Nagrada« 7792
posesti
V Radovljici ali bližnji okolici vzamem v najem PROSTORE ca. 200 kv. m primerne za tiho obrt. Ponudbe pod »Dobro plačilo« 7793
Nujno iščem GARAŽO v okolici Kranja. Babic Stanko, Zlato polje 3, Kranj 7794
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Tržiča najraje Žiganja vas ali Križe. Ponudbe pod »Žiganja vas« 7795
Iščem PROSTOR za mirno obrt, približno 20 kv. m v Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku. 7796
Prodam GARAŽO za nebotičnikom. Informacije v petek in soboto po 17. uri. Telefon 22-215 7797
GARAŽO na Planini zamenjam pri Vodovodnem stolpu. Vseljivo konec leta. Javite na tel. 22-070, Kranj 7798
V najem oddam GOSPODARSKO POSLOPJE, primerno za skladišča na relaciji Kranj —Tržič. Naslov v oglasnem oddelku. 7833
zaposlitve
V popoldanskem času pomagam pri likanju ali pospravljanju stanovanj. Ponudbe pod »Pomoč« 7799
Instruiram MATEMATIKO za srednje šole. Zupan Stane, Pangerši-ca 3, Golnik 7800
Nujno iščem dobrega ZIDARJA - takoj. Ribno 27, Bled 7801
Gostinsko podjetje TURIST Lesce razpisuje prosto delovno mesto kvalificirane ali polkvalificirane NATAKARICE. Delovno mesto je za nedoločen čas. 7802
obvestila
PRILOŽNOST! V dveh urah dobite FOTOGRAFIJE za izkaznico, potni list, vozniško, vse skupaj za 50,00 din. Razvijanje barvnih filmov in izdelava fotografij v treh dneh. FOTO ŽIVULOVIČ, C. 1. avgusta 5, Kranj, tel. 22-091 7318
Nastavljam OLJNE GORILNIKE in vzdržujem naprave centralnega ogrevanja. Stanislav Fahjan-čič, Zbilje 10 B, Medvode 7688
Vpisujemo v TEČAJE IZ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za voznike motornih vozil B kategorije. Tečaji bodo v DOPOLDANSKIH urah. Mladinski servis Kranj, Stritarjeva 5. Uradne ure vsak torek in četrtek od 10. do 15. ure. 7808
dež u m i vete rin a rji
OD 4. DO
11. NOVEMBRA 1977:
RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 in BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 za občino Kranj;
PIP P Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska c 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka;
PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled,- Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna služba ŽVZG Kranj, na telef. številki 25-779, pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj
Vse vrste VARENJA, izdelava ograj, cistern, izpušnih cevi in pode avtomobilov vam naredi Klein-dienst, Brezje 27 7809
Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801
7811
prireditve
OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA 6958
TSŠ prireja vsak petek PLES v Mavčičah s pričetkom ob 18. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 7803
OO ZSMS GORICE prireja vsako soboto PLES v kulturnem domu v Goricah s pričetkom ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 7804
Turistično društvo KOKRICA prireja vsako nedeljo PLES ob 16.30. Igra skupina SELEKCIJA! 7805
Ponovno v KRANJU igra skupina MODRINA v PETEK, 11. 11., v DOMU JNA ob 18. uri. 7807
Izgubil se je dolgodlak nemški OVČAR, črno-sive barve. Sliši na ime Blic. Javite na tel. 23-633 7836
zahvale
Strankam se zahvaljujemo za zaupanje. CVETLIČARSTVO JUST, Kranjska c. 25, Šenčur 7814
ostalo
Aljančič Anton, Prezovo, Kovor, obžalujem žaljive besede, ki sem jih izrekel 21. 10. 1977 Drobniču Vidu na sestanku lovske družine. Aljančič Anton. 7815
najdeno
Zatekel se je ŠKOTSKI OVČAR. Naslov v oglasnem oddelku 7812
Pred 14 dnevi se je zatekla sivo-črna PSIČKA. Zglasite se na naslov: Eržen Janko, Pševo 7, Kranj 7813
DELAVSKA UNIVERZA v Škofji Loki bo v sodelovanju z BAGAT izvedla v Škofji Loki začetni in nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja s pričetkom v ponedeljek, 14. novembra 1977, ob 15. uri v osnovni šoli Škofja Loka (vhod za Namo). Možen je še naknadni vpis. 7810
izgubljeno
27. 10. 1977 sem izgubil POROČNI PRSTAN pri trgovini Vodovodni stolp. Poštenega najditelja naprošam, da ga vrne proti dobri nagradi na naslov v oglasnem oddelku. 7834
Izgubila se je PSIČKA. Sliši na ime ŽIVA (novofundlandec). Kdor bi jo našel, naj sporoči: Mlaka 84, Kranj 7835
Tovarna klobukov
Šešir
Škofja Loka
vabi k sodelovanju
strojnega ključavničarja
za vzdrževalska dela.
Prijave sprejema tajništvo petnajst dni po objavljenem razglasu.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Antona Rozmana
IzZg. Dupelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, izrazili sožalja, darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivom Planike, Save VZD TTI, Iskra TOZD ATC in Central TOZD Delikatesa. Prav tako se zahvaljujemo vsem gasilcem, posebno še občinski gasilski zvezi Kranj, GD Duplje in obema govornikoma. Zahvaljujemo se pevskemu društvu iz Dupelj za zapete žalostinke ter govorniku za poslovilni govor, prav tako tudi godbi iz Kranja. Iskrena zahvala častitemu gospodu župniku za lep pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala tudi vsem cerkvenim pevcem. Prav posebna zahvala vsem sosedom za nesebično pomoč
ob težkih trenutkih.
Še enkrat vsem iskrena hvala za vse.
Vsi njegovi.
Zg. Duplje, 3. novembra 1977
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi in mnogo prerani tragični smrti našega dragega in skrbnega
moža, očeta, starega očeta in pradeda
Antona Legata
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje in darovali vence in cvetje ter ga pospremili v njegov prerani grob. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so mu nudili na kraju nesreče pomoč. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju bolnice Jesenice, posebno pa še vsem sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično pomagali in nam lajšali težke bolečine. Nadalje se zahvaljujemo gospodu župniku, kakor tudi pihalni godbi iz Lesc ter sodelavcem iz elektrodelavnice in verigarne tovarne Veriga iz Lesc.
Žalujoči: žena Terezija, sinovi Tonej, Janez in Franc z družinami ter ostalo sorodstvo
Lesce, Sisak, Hraše, 26. oktobra 1977
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
Marije Vilfan
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, Ginekološkega oddelka v Kranju in osebju Doma oskrbovancev »Albina Drolca« v Preddvoru, ki so ji lajšali bolečine ob njeni težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem in za izrečene zadnje besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: sinova z družinama, sestra in ostalo sorodstvo.
Kranj, 2. novembra 1977
NESREČE
ZRINIL GA JE S CESTE
Duplje - V petek, 28. oktobra, nekaj pred 7. uro zjutraj se je na lokalni cesti med Dupljami in Ze-jami pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Ficko (roj. 1956) iz Križev je peljal proti Zejam; v blagem levem ovinku pa ga je zrinil s ceste neznani voznik osebnega avtomobila zastava 750, ki je v ovinku prehiteval kolesarja in pri tem zapeljal na levo stran ceste. Voznik Ficko se je z avtomobilom prevrnil s ceste, na srečo pa pri tem ni bil ranjen.
SMRTNA NEZGODA MOTORISTA
Bled — V soboto, 29. oktobra, ob 14.30 je voznik motornega kolesa Ignac Kavaš (roj. 1953) z Bleda peljal po Ljubljanski cesti od Lesc proti Bledu. Iz nasprotne smeri pa je tedaj vozila voznica osebnega avtomobila Stanka Mulej (roj. 1952) z Bleda. Se pred srečanjem je voznika Kavaša začelo zanašati, padel je tako nesrečno, da ga je pri tem vrglo v avtomobil Mulejeve. Hudo ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer pa je naslednji dan umrl.
NI VIDEL PEŠCA
Jesenice — V ponedeljek, 31. oktobra, nekaj po 18. uri se je na Kidričevi cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janko Lavtar je peljal proti železarni. Ko se je približal neosvetljenemu, vendar označenemu prehodu za pešce pri hiši št. 20, ni opazil na prehodu Maksa Medjo (roj. 1906) s Hrušice, ki je prav tedaj prečkal cesto. Kljub zaviranju je avtomobil pešca zadel, da je padel in obležal huje ranjen.
IZSLEDILI OBA POBEGLA VOZNIKA
V nedeljo, 30., in takoj še naslednji dan, 31. oktobra, sta se pripetili dve pometni nesreči, pri katerih sta povzročitelja pobegnila, vendar pa so delavci milice oba že v 24 urah izsledili.
V nedeljo se je pripetila prometna nezgoda na regionalni cesti med Kranjem in Mengšem. Zakonca Marija Mlakar in njen mož Miro iz Kranja sta hodila drug za drugim po desni strani regionalne ceste proti Kranju. Za njima je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila ljubljanske registracije Slavoljub Jova-novič iz Zapog ter najprej zadel Mira Mlakarja in nato še njegovo ženo. Voznik je po nesreči odpeljal naprej na svoj dom ne da bi pogledal, kaj se je zgodilo s pešcema. Zakonca sta bila pri tem huje ranjena in so ju prepeljali v Klinični center. Ko so voznika izsledili, je izjavil, da je sicer čutil, da je nekaj zadel, vendar pa je mislil, da je bil le fazan.
Ze naslednji dan, 31. oktobra, nekaj minut po 20. uri se je pripetila druga nesreča s pobegom, in sicer na lokalni cesti v Mostah pri Žirovnici. Neznani voznik je v levem ovinku dohitel pešca Franca Dežmana (roj. 1917) iz Most in ga zadel, da je obležal huje ranjen. Voznik je odpeljal naprej, na cesti pa so ostali drobci razbitega vetrobranskega stekla, koščki rdečega laka in majhen delček desnega smerokazalca. S pomočjo tega delčka so delavci milice lahko ugotovili, da gre za avtomobil znamke opel rekord starejšega letnika. Ker pa v evidenci RSNZ takega avtomobila ni bilo, so sklepali, da gre za avtomobil ki ni registriran v Sloveniji. S pomočjo občanov, ki so prizadevno sodelovali pri odkrivanju povzročitelja te nesreče, so prišli na sled Refiku Kovačeviču (roj. 1951) z Jesenic, šoferju pri SGP Gradbinec. Kovačevič je takoj vedel, za kaj gre, ko so ga poiskali miličniki in jih je odpelji do lesene garaže, ki jo ima v Podmežakli. Vetrobransko steklo je imel že zamenjano, vendar pa je bila notranjost avtomobila še polna drobcev prejšnjega razbitega, košček oranžnega smerokaza pa se je natančno prilegal smerokazu na njegovem avtomobilu. Voznik je povedal, da je potem ko je pešca zadel, na prvem križišču obrnil nazaj proti Jesenicam in avto odpeljal v garažo, ki jo je najel pred kratkim in je še ni uporabljal. Ni si pa mislil, da ga bodo izsledili že v 24 urah.
Vsako drugo sredo planinski večeri
Kranj — Odsek za propagando Planinskega društva Kranj bo tudi letos pripravil v Delavskem domu v Kranju planinske večere, ki se bodo vrstili vsako drugo sredo. Srečanja ljubiteljev gora in narave se bodo tako kot pretekla leta začenjala ob 19. uri in bodo zanimiva zaradi bogatega besednega in slikovnega gradiva.
Prvo planinsko srečanje bo 'v sredo, 9. novembra, ob 19. uri v kranjskem Delavskem domu. Gost večera bo znani alpinist Rado Kočevar. njegovo predavanje pa se imenuje »Na streho Evrope — Mont Blanc«. Sledila bodo predavanja Cirila Hu-dovernika o Toubkalu, Staneta Be-laka o domačih stenah, Svetozarja Gučka o sledovih Indijancev v Argentini, Petra Janežiča o odpravi v Hindukuš, Cirila Hubada o dolomitskih vertikalah, Francija Ekarja o naših gorah in reševanju v njih, Nejca Zaplotnika o vzponu na Gasherbrun I, Marjana Krišlja o dnevniku planinca, alpinistov iz Mojstrane o odpravi v Ande in Milana Krišlja o lepotah Škofje Loke in okolice.
Planinsko društvo Kranj bo o predavanjih sproti obveščalo z letaki in s pozivi v Glasu in Ljubljanskem Dnevniku. Prepričano je, da bo gledalcev in poslušalcev še več kot lani.
M. B.
Triglav jesenski prvak
Zapustil nas je dragi mož, oče, stari oče in stric
Jože Mrak
Od njega se bomo poslovili v soboto, 5. 11. 1977, ob 15. uri izpred Občine v Škofji Loki na pokopališče v Škofji Loki.
Žalujoči: žena Francka, otroci z družinami in ostalo sorodstvo.
Gabrk, Škofja Loka, Ljubljana, Novo mesto, 3. novembra 1977
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta
Antona Debelaka
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in izraze sožalja. Posebej hvala dr. Robiču, osebju Instituta za pljučne bolezni in TBC Golnik, g. župniku, pevcem, govorniku ZB, sodelavcem iz BPT, učencem in kolektivu Osnovne šole Kokrškega odreda Križe za izraze sožalja in poklonjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste ga razumeli in vsem, ki hranite v srcu lep spomin nanj.
Vsi njegovi! Retnje, 2. novembra 1977
Minulo soboto in nedeljo so člani, mladinci in pionirji končali jesenski del tekmovanja v severni skupini nogometnega prvenstva. Triglav je osvojil naslov članskega prvaka v svoji skupini, v južni skupini pa je pomembna zmaga članov Šenčurja.
Rezultati - člani: Bohinj : Alp les 1:1. Tržič : Lesce 3:1. LTH : Jesenice 3:1. Triglav : Bled 2:0.
Lestvica:						
Triglav	7	6	1	0	19: 5	13
Trti«	7	5	1	1	21:11	11
Bled	7	4	0	3	13: 4	8
LTH	7	3	1	3	12:13	7
Jesenice	7	3	0	4	16:14	6
Bohinj	7	2	1	4	7: 9	5
Lesce	7	1	2	4	9:17	4
Alples	7	0	2	5	11:25	2
Temeljna telesnokulturna skupnost Tržič
razpisuje delovno mesto
trenerja za alpsko smučanje
za nedoločen čas
Pogoji:
1. višja strokovna izobrazba, srednja strokovna izobrazba — naziv trener alpskega smučanja, tri leta izkušenj pri delu v alpskem smučanju
2. predložitev delovnega programa za delo na področju vrhunskega športa in selekcioniranja,
3. poizkusna doba tri mesece,
4. osebni dohodek po samoupravnem sporazumu
Ponudbe z zahtevanimi dokazili pošljite v zaprti ovojnici v sedmih dneh po objavi na naslov: Temeljna telesnokulturna skupnost Tržič, p. p. 52 64290 Tržič - razpisna komisija.
h«*P*<ise*oni
Vsako soboto od 20. do 01. ure:
v domu TVD Partizan Tržič igra za mlade in starejše priznani ansambel Trgovci v restavraciji nad AVTOBUSNO POSTAJO skrbi za zabavo gostov priljubljeni ansambel Ble-kato
Dobra kuhinja, izbrane pijače, možne rezervacije (tel. 50-691)
Vsak petek in soboto od 19. do 24. ure:
DISKOTEKA za mlajše v dvorani hotela Pošta. Sodobna glasba!
Za obisk se priporoča in zagotavlja dobre gostinske storitve in lepo počutje delovni kolektiv Gostinskega podjetja Zelenica Tržič.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in
brata
Jurija Košnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Zgajnarju, organizaciji ZB ter gospodu župniku in pevskemu zboru iz Trstenika.
Žalujoči: žena Ana, sin Peter z družino, hči Marija z družino ter bratje in sestre
Trstenik, 31. oktobra 1977
Mladinci: Tržič : Lesce 3:0, Bled : Triglav 1:1, Škofja Loka (sel.) . Jesenice 2:2 (prekinjeno v 75. minuti).
Lestvica: Jesenice Sk. Loka (sel.) Bled Trtic Triglav Lesce Bohinj
Pionirji: Lesce : Jesenice 3:0, Škofja Loka (sel.): Bled 2:0.
Lestvica:
Sk. Loka (sel.) 5 5 0
Lesce 5 3 0
Jesenice 5 12
Bled 6 2 0
Bohinj 5 1 1
Trtic 5 0 0
6 5 1 0 24: 6 11
6 4 2 0 19: 7 10
6 3 1 2 11: 8 7
6 3 0 3 13:14 6
6 2 13 14:12 5
6 1 1 4 8:30 3
6 0 0 6 19: 7 0
0 14: 6
2 17: 2
2 16: 9
3 6: 7 3 6:13 6 4:26
10 6 4 3 3 0
Južna skupina r- rezultati Članskih tekem: Kokrica : Korotan 0:1, Primskovo A : Podbrezje 2:2, Filmarji : Primskovo B 3:4, Šenčur : Naklo 6:0, Preddvor : Trboje 2:2, Grintavec : Sava 0:2. Vodita Korotan in Trboje z 11 točkami pred Kokrico, ki jih ima 8.
Mladinci: Naklo : Kokrica 2:3, Preddvor : Podbrezje 2:2, Trboje : Primskovo 3:2, Filmarji : Šenčur 3:5. Vodi Primskovo pred Kokrico z 10, Filmarji z 8 točkami itd. P.Novak
ALPINISTIČNE NOVICE
TftllSKE VESTI
V soboto, 22. oktobra, je Filip Bence um v dveh urah in pol preplezal dolgo Nemško smer v Steni in se po grebenu po v repi ie na
vrh.
Istega dne sta Borut Bergant in Dušan
Srečni ponovila Zajedo spominov v SV steni Stenarja. Ocena smeri V —VI, višina smeri 600 m.
Zvone Andrejčič (AO Radovljica) in Zelj-ko Perko sta v soboto preplezala Veroviko-vo smer v Velikem Draškem vrhu. Ocena VI —V—, visina stene 600 m, plezala pa sta 4 ure. V nedeljo, 23. oktobra, pa sta preplezala se smer Dolar-Kilar-Vavken v Trapezu, eno najlepših prostih smeri v Julijcih, kot sta vedela povedati. Ocena V — , višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Prav tako v nedeljo sta navezi Slavko Frsntar-Dušan Markič in Darko Meglič-Jože Rozman opravili 3. in 4. ponovitev Jernejevega stebra v Trikotu. Plezali so sedem ur.
Tomaž Koželj in Elimir Z rim pa sta v štirih urah preplezala Jubilejno smer v Dolgem hrbtu.
Janez Lončar in Jerca Peterman sta pre-plazala smer Jesih-Potočnik v Frdamanih policah.
25. oktobra je Zeljko Perko sam obiskal avstrijsko stran Karavank. V Velikem vrhu je v eni uri preplezal novo Mošeniško smer. Ocena II — III, višina stene 250 m. Potem pa je ponovil še Južni kamin (III + , II) in JV grapo V rebra (II — III) v Babi.       .     . .
ZIMSKI TEČAJ
Kranjčani so se odločili, da se pripravijo na zimo še pred njenim prihodom. Zato so v nedeljo, 23. oktobra, organizirah zimski tečaj na ledeniku pod Skuto. Vodja tečaja, ki se ga je udeležilo 11 pripravnikov in tečajnikov, je bil Matjaž Dolenc. Predelali so zimsko tehniko (uporaba derez in cepina, varovanje v snegu in ledu, ustavljanje padcev s cepinom, reševanje iz razpok, improvizirano reševanje soplezalca, itd.). Svoje dolgoletne izkušnje je na mlajši rod prenašal Marijan Ručigaj skupaj s še štirimi alpinisti. •
OSTALI VZPONI
V petek, 21. oktobra, sta Peter Markič in 2are Trnušovec ponovila Jubilejno smer v Dolgem hrbtu
Franc Kaučič in Dušan Moštrokol sta v soboto, 22. oktobra, preplezala J raz Skute. Istega dne sta navezi Matjaž Dolenc-A na P rosen in brata Ferenc in Peter Markič ponovili »Trojko« v Dolgem hrbtu.
V nedeljo je Pavle Oman sem preplezal SZ greben Križa. Vsi plezalci so člani AO Kranj.
Tone Hiršenfelder in Miha Prevc (AO Škofja Loka) sta v nedeljo ponovila Tržaško smer v S steni Triglava. Franc Bernik in Tone Jankovec pa sta preplezala Jugov steber v isti steni (prsv tako člana AO Škofja Loka).
Brata Stremfeli sta v nedeljo preplezala Helbo v Steni Marija Perčič in Andrej Stremfelj pa sta 20. oktobra ponovila Skala šk o smer s Čopovim stebrom.        A. S.
Košarka
Vodi ŠŠD Lucijana Seljaka
Kranj - Pionirke so v nadaljevanju občinskega košarkarskega prvenstva ŠŠD v II. kolu poskrbele za zanimive boje na košarkarskem igrišču. Le reprezentanca ŠŠD Davorin Jenko je prepričljivo osvojila dve točki proti ŠŠD Stanka Mlakarja. Drugi dve srečanji sta se končali s tesnim rezultatom. Po II. kolu vodi reprezentanca ŠŠD Lucijan Seljak iz Kranja pred ŠŠD osnovne šole Davorin Jenko iz Cer-kelj.
Izidi srečanj, katerih organizator je bilo ŠŠD osnovne šole Stanko Mlakar v Šenčurju: OŠ Stanko Mlakar . OŠ Stane Žagar 30:31 (11:12), OŠ Davorin Jenko : OŠ Stanko Mlakar 54:22 (27:7), OŠ Lucijan Seljak : OŠ Davorin Jenko 29:23 (15:8).
Lestvica: OŠ Lucijan Seljak OŠ Davorin Jenko OŠ Stanko Mlakar OS Simon Jenko OS Stane Žagar
Tekmovanja v občinskem košarkarskem prvenstvu so nadaljevali tudi starejši pionirji. Presenečenj ni bilo, srečanja pa so se končala z naslednjimi izidi: OŠ France Prešeren : OŠ Lucijan Seljak 28:76 (17:37), OŠ Stane 2agar : OŠ Lucijan Seljak 33:44 (14:22), OŠ France Prešeren : OŠ Simon Jenko 17:54 (10:24).
Vodi ŠŠD osnovne šole Lucijan Seljak, ki pa ima od drugouvrščene ekipe odigrano tekmo več.
3 3   0 80: 27 6
4 2 2 161:107 6 4 13 86:116 6
2 2   0 77: 42 4
3 1   2 54:104 4
Lestvica: OŠ Lucijan Seljak OŠ Simon Jenko OŠ Davorin Jenko OŠ Stane Žagar OŠ France Prešeren OŠ Stanko Mlakar
4 3 1 186:123 7
3 3 0 179: 74 6
2 2 0 114: 58 4
3 1 2 138:117 4
4 0 4 93:266 4 2 0 2 59:119 2
čm
Tone Djuričič:
4500 kilometrov na poletnih
treningih
Mojstrana je nekdaj slovela po odličnih tekačih, ki so ime te prijetne vasice ponesli v svet. Uspehom mojstranških tekačev pred leti pa je, sledilo sušno obdobje in tako o tekaškem športu v Mojstrani naenkrat ni bilo več slišati. Zadnji dve leti pa se položaj zopet izboljšuje, in sicer predvsem po zaslugi bratov Djuričič in Darka Mraka, ki po doseženih rezultatih že sodijo v sam slovenski in jugoslovanski vrh. Predvsem Tone Djuričič je športni javnosti najbolj poznan, predvsem po lanskoletnih rezultatih, ko je v članski konkurenci dosegel vrsto vidnih uvrstitev, med drugim je bil na vsakoletnih FIS tekih v Bohinju najboljši Jugoslovan, na državnem prvenstvu je bil na 30 km drugi itd. Pred nedavnim smo mu zastavili nekaj vprašanj, seveda nas je najbolj zanimalo, kaj si obeta od nove sezone, ki je praktično pred vrati.
»Lani aem res dosegel nekaj boljših rezultatov, in to mi je dalo novih moči, da sem se ie z večjo vnemo lotil poletnih treningov. Praktično sem vse mesece med zimskima sezonama izkoristil za treninge, predvsem na rolkah. Po izračunih sem skupaj s teki brez rolk napravil letos poleti okrog 4500 kilometrov. To je bila kar precejšnja obremenitev, saj sem domala ves prosti čas po delu izkoristil za treninge.«
Za Toneta Djuričiča lahko upravičeno rečemo, da je tekač, ki se odlikuje z voljo in vztrajnostjo. Prav v tem vidi uresničitev svojega cilja, kajti tek je panoga, kjer tekmovalcem nihče ne podari kondicije oziroma formule za osvajanje lovorik. Kljub obsežnim pripravam pa pred novo tekaško sezono Tone Djuričič ni najbolj zadovoljen. Kaj je vzrok?
»Včasih dobim občutek, da sem utrujen. Morda je to od treningov ali pa je psihična obremenitev pred sezono. Upam, da bo kriza minila, ko bom začel trenirati na prvem snegu. Pred novo sezono bi težko povedal karkoli, ker je jasno, da bo zelo hud boj za najboljša mesta v jugoslovanskem merilu. Jelene, Tajnikar, Pokljukar in Kalan so prav gotovo tekači, ki jih v nobenem primeru ne gre podcenjevati.«
Kot tekmovalec si vključen v sekcijo za teke pri občinski zvezi smučarskih organizacij Jesenice. Kakšni so delvni pogoji?
»Moram reči, da žal ne najbolji!. Tekači se čutimo odmaknjeni od ostalih zimskih športov, ki jim na Jesenicah dajejo prednost. Tudi odnos trenerjev do tekačev ni najboljši. V poletnih mesecih smo preveč prepuščeni sami sebi, v sezoni pa moramo večkrat sami prebirati v časopisih, kje so tekme. Težave se pojavljajo tudi glede opreme. Marsikaj se bo v prihodnje moralo spremeniti, če bomo hoteli doseči zares kvalitetno rast te športne panoge.«
Letos si kandidat za svetovno prvenstvo, ki bo februarja 1978 v Lachtiju na Finskem. Zelja?
»Nimam prevelikih ambicij, želim le čimboljie uvrstitve med svetovno elito. Rad bi predvsem upravičil zaupanje za sodelovanje na tako pomembnem tekmovanju.«
Mojstrana je bila včasih vas tekačev. Kaj pa danes?
»Ti časi so verjetno minili, ker za šport kot je tek ni pravih pogojev, prav tako pa tudi ni zanimanja. Zdravko Hlebanja, Lidija Pšenica, Mara Rekar, Srečko Šmid in Franci Lakota; to so prav gotovo imena najboljših tekačev, ki so ponesli sloves Mojstrane v svet. Med sedanjo generacijo smo se trije tekači v kraju prebili iz anonimnosti. V prihodnje bo verjetno ie slabie, ker za ta šport v kraju ni privržencev.« J. Rabič
Težave tržiških hokejistov
Odbojka
Uspeh gorenjskih odbojkarjev
BLED : KARLOVAC 3:1 (11, -10, 4, 4) -II. ZOL, telovadnica OS Bled, gledalcev 100, sodnika Strajnar (Jesenice) in Zižmund (Kranj).
Bled: Udrih, Veskovič, Rešek, Miha Torkar, Mitja Torkar, Močnik, Završnik, Malej, Pretnar, Ferjan.
Karlovac: Kukina, Mrkša, Vidakovič, V. Zec, J. Zec. Ajdinovič, 2itko, Šušnjar, Alibašič.
V prvi tekmi novega prvenstva so domačini pripravili gledalcem dobro predstavo. Le nekaj več kot eno uro so potrebovali, da so porazili enega od favoritov za prvo mesto. Vzrok za to
{'e zares dobra igra Blejcev, saj so delovali lomogeno. Dobro so igrali v polju, medtem ko zaradi učinkovitega blokiranja na mreži gostje tu sploh niso prišli do veljave. Najenakovred-nejši in tudi najkvalitetnejši je bil prvi niz, v katerem sta se nasprotnika stalno menjala v vodstvu, potem pa so domačini ušli K ar lovca-nom za 3 točke in osvojili niz. V drugem nizu so domači popustili. Gostje so povedli z 8:0, Blej-cem pa je rezultat sicer še uspelo izenačiti, vendar jim niza ni uspelo dobiti. Zadnja niza sta si bila po poteku podobna. Domačini so prikazali učinkovito igro z odličnimi servisi in blokom ter zasluženo osvojili prvi točki. V četrtem nizu so pri rezultatu 4:3 za Blejce gostje dobili kazensko točko zaradi nešportnega obnašanja rezervnega igralca Mrkše.
IZOLA : 2ELEZAR 0:3 (-7, - 13, - 11) -SOL, telovadnica v parku Rigoni, gledalcev 50, sodnika Mafucelj (Ljubljana), Bordon (Kanal).
Domačinke
Izola: Lesjak, Mitrosavljevski, Nikolič, Jakopič, Kapelj, Stubelj, Frankovič, Kuzma.
Železar: Gasar, Koselj, Pogačar, Berilj, Raj-gelj, Mežek, Kravanja, Kovač, Divjak.
»Zelezarji« so šli na gostovanje z bivšim dru-goligašem z namenom, da popravijo slab vtis iz začetka letošnjega prvenstva. To jim je uspelo. Proti pričakovanjem so se domači igralci slabo upirali gostom, ki so bili zlasti v prvem in tretjem nizu popolni gospodarji na igrišču.
MARIBOR : GORJE 3:2 (-8, -13, 10, 9, 11) — SOL, dvorana OŠ bratov Polančič, gledalcev 20, sodnika Razboršek in Hanžič (oba Maribor).
Maribor: Ferfolja, Dvoršak, H. Petek, Czuzdo, M. Petek, Pejovič, Boruta, Janežič, Doško, Dolinšek.
Gorje: Stibelj, Benedik, Beravs, Podobnik, Berčič, Kunč, Ambrožič, Ropret.
Mlade igralke so tokrat v Mariboru zares obetavno zaigrale. Kljub temu da igra ni bila kvalitetna pa sta to obe ekipi nadoknadili z veliko borbenosti. To se je še posebej obrestovalo domačinkam, ki so po vodstvu 2:0 v nizu za gostje še zbrale toliko moči, da so odločilno preobrnile rezultat in si s tem prislužile prvi letošnji prvenstveni točki.
V jutrišnjem 3. kolu igrajo: Salonit : Bled, 2elezar: Mislinja,Gorje: Mislinja.
B,Batih
Trtic — Pretekli teden so se tržiški hokejisti, člani republiške hokejske lige, zbrali na rednem občnem zboru. To je bil prvi širši zbor po treh letih. Prebrana so biki poročila o preteklem delu, poskušali pa so tudi začrtati razvoj te športne panoge v tržiški občini.
V poročilu predsednika HDK Partizan Tržič Vladimirja Erjavška je bilo rečeno, da se že vseskozi ubadajo s številnimi težavami, predvsem finančnimi, saj je znano, da so sredstva, ki jih namenja za njihovo delo občinska TKS sila skromna, kajti ta panoga ni v nobeni prioriteti in se ne šteje kot rekreativna.
To po sodbi hokejistov ni pravilen odnos do njihovega društva, saj toliko prostih ur in dela kot ga prispevajo oni, ko vsako leto pripravijo ledeno ploskev, ne vloži nobena druga sekcija. Zato bi bilo večja družbena pomoč upravičena. Razmere so tudi posledica splošnega položaja v novem hokeju.
Del svojega poročila je predsednik Erjavšek posvetil tudi rekreativnemu drsanju, za katerega je v Tržiču veliko zanimanje. O tem se lahko prepričamo vsak dan, ko je ledena ploskev uporabna. Zgodi se, da je včasih premajhna za vse rekreacije željne občane. Tudi v tečajih, ki jih pripravljajo med šolskimi počitnicami za šolske in predšolske otroke in ki jih vodijo člani društva sami, se zbere več kot 150 mladih drsalcev. Prav to pa je pokazatelj, zaradi katerega hokejisti in tudi vsi rekreativci zahtevajo rešitev njihovega problema — ledu, saj je znano, da so sedaj stalno odvisni od vremena da odjuga večkrat pobere komaj narejeni led.
Janez Brzin je pripravil poročilo o športnih dosežkih. V sezoni 1974/75 so Tržičani zasedli prvo mesto v pokalnem tekmovanju v republiki ter bili že drugič zapored tudi prvaki ligaškega tekmovanja. V naslednji sezoni je prišel neuspeh. Že drugič zapored so namreč izpolnili pogoj za vstop v II. Z H L, vendar obakrat ni bilo za to potrebnih sredstev. Tako so posamezni igralci prenehali nastopati, 3 pa so odšli v JLA,
Hokej na ledu
Katastrofa Kranjske gore
Jeseničani so srečanje z mladimi Kranjsko-
forci v I. zvezni ligi tokrat vzeli zelo resno, kolektivno igro so večji del srečanja odigrali na polovici Kranjske gore. Le-ti so popustili v borbenosti, kar je bila do sedaj njihova glavna odlika. Rezultat: Jesenice : Kranjska gora 19:1 (5:0, 7:1, 7:0), gole za Jesenice pa so dosegli: Poljanšek 5, Pavlic 4, Smolej 3, T.Košir 2, S.Košir 2, I.Ščap 1, za Kranjsko goro pa Pajič 1.
TEŽKO DO ZMAGE
V dvorani v Podmežakli sta se srečali ekipi. Triglava in Stavbarja v boju za točke v medrepubliški ligi. Srečanje je bilo izredno borbeno in rezultat neznan do zadnjih sekund tekme. Še v 49. minuti so triglavani vodili z 9:5, nato pa so naglo popustili in z največja težavo iztržili obe točki. Rezultat: Triglav : Stavbar (Maribor) 10:9 (5:4, 2:1, 3:4). Zadetke za Triglav so dosegli: Nadižar 3, Sajevic 3, Furlan 2, Pavlica 1 in Ogrinc 1. V soboto se bo Triglav v Sisku pomeril z ekipo Ine, kjer ima lepe možnosti za uspeh.
DOBRA IGRA JESENIČANOV
V mednarodni prijateljski tekmi so Jeseničani prepričljivo odpravili Feldkirch s 15:4 (4:0, 7:1, 4:3). Odlikovale so se vse jeseniške vrste, zlasti uspešen pa je bil v preigravanjih Tomaž Košir. Tekma je bila borbena in hitra, gostje, ki so avstrijski prvoligaši, pa kljub visokemu porazu dostojen partner. Zadetke za Jesenice so dosegli: T. Košir 4, Poljanšek .(.Pavlic 2, S. Košir 2,S.Sčap I inSuvak 1. bef
Športna prireditev v Ribnem
V nedeljo, 23. oktobra, se je v Ribnem zbralo 40 tekmovalcev, ki so se pomerili v krosu. Pri pionirkah je zmagala Brigita Eržen, pri pionirjih Vinko Golub, pri mladincih Ivo Dežman in pri članih Darko Eržen. ŠD je pripravilo tudi zanimivo nogometno tekmo med poročenimi in neporočenimi. E. D.
Vezenine Bled zmagovalec
boljše
V 2. kolu II. zvezne odbojkarske lige so se Jeseničanke doma srečale z ekipo Krke. Tekma je bila izredno borbena, mlada ekipa Jesenic pa je zasluženo osvojila prvi točki. Vse sete so Jeseničanke dobile zelo tesno, nekoliko pa so popustile v tretjem. Tekmo sta sodila Demšar iz Kranja in Habjan iz Krope. Rezultat: Jesenice : Krka (Novo mesto) 3:1 (15.12, 16:14, 4:15,17:15). bef
Bo telovadba zamrla
Gorje — Po zadnji vojni so bile vrste telovadcev v Gorjah dokaj množične. Danes, ko imajo tekmovala vse pogoje za dobro vadbo, pa kaže, da je s splošno osnovno telovadbo in telovadbo na orodjih konec tudi v tem kraju. Dolgoletni vaditelj Silvo Arh pravi, da se je trudil s cicibani in pionirji. Ko pa le-ti zapustijo osnovno šolo, jih na treninge ni več.
Problem je bil najbolj žgoč na nedavnem sestanku upravnega odbora TVD Partizan Gorje. Že februarja letos je namreč splošna telovadba zamrla, čeprav današnji hitri način življenja narekuje gibanje v naravi ali v telovadnicah. Ce že ni vrhunskih tekmovalcev, bo treba poživiti vsaj rekreacijsko dejavnost, so menili člani upravnega odbora. J. Ambrožič
Debeli zmagali
Podnart — V nedeljo, 23. oktobra, je bila v Podnartu na igrišču za kulturnim domom nogometna tekma med debelimi in suhimi. Pravico do igranja so imeli le starejši od 30 let. Igralci so se pred tekmo stehtali in ugotovili, kdo bo igral za suhe in kdo za debele. Slednji so zmagali z 8:1. Takšne tekme utrjujejo prijateljstvo in enotnost v krajevni skupnosti.
C. Rozman
Radovljica — V organizaciji članov strelske družine »Stane Žagar« iz Podnarta je bilo v soboto, 22. oktobra, v dvorani kulturnega doma Podnart letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško.
Na tekmovanju, katerega pokrovitelj sta bila OSZS in ZTKO Radovljica, sodi v okvir programa športno rekreacijskih iger radovljiških sindikatov, je nastopilo 127 moških in 25 žensk ali skupaj 152 strelcev iz 30 osnovnih organizacij sindikata. Tekmovalci in tekmovalke so tekmovali v streljanju za občinske naslove v posamezni in ekipni konkurenci. Pri ženskah je prvo mesto s 148 krogi od 200 možnih osvojila Darja Starina in pri moških s 178 krogi Franc Lotrič, ki je osvojil občinski naslov že drugič zapored. V ekipni konkurenci, kjer so se za ekipo upoštevali rezultati petih najboljših tekmovalcev in treh tekmovalk, so pri ženskah prvo mesto osvojile strelke OOS Kemične tovarne Podnart in pri moških strelci KOOS Veriga Lesce.
V skupni uvrstitvi ekip, kjer so se upoštevali vsi nastopajoči iz posamezne OOS, so prvo mesto s 104 točkami prepričljivo osvojili strelci in strelke KOOS Vezenine Bled. Tekmovanje je glede množičnosti in kvalitete zelo dobro uspelo, žal pa je udeležba žensk na tovrstnih tekmovanjih še vedno preslaba. Zato je nujno, da odgovorni za rekreacijo v OOS posvetijo rekreaciji žensk še večjo pozornost.
Nočna orientacijska vožnja
Šenčur — AMD Šenčur bo jutri, 5. novembra, ob 17. uri organiziralo nočno patruljno-onentacijsko tekmovanje. Proga bo dolga največ 20 km, tekmovanja pa se lahko udeležijo avtomobilisti, motoristi in vozniki koles z motorjem. Tekmovanje bo ekipno, prijave pa sprejemajo v pisarni društva v Šenčurju.
Vsaka ekipa bo imela svoje ime, sestavljajo pa jo tri motorna vozila. Ekipa bo morala prevoziti pet kontrolnih mest in odgovarjati na vprašanja o prvi pomoči in nuditi prvo pomoč v prometu, na vprašanja o cestno-prometnih predpisih, vprašanja iz narodnoosvobodilnega boja, streljati z zračno puško in prepeljati ranjenca v kraj zdravljenja. F. Erzin
Rezultati ženske posamezno: 1. Darja Starina 148 krogov, 2. Ana Gantar 141 krogov, 3. Marija Urankar 141 krogov, 4. Cvetka Gori-čar 120 krogov, 5. Angela Mrak 120 krogov.
Moški posamezno: 1. Franc Lotrič 178 krogov, 2. Franc Maček 175 krogov, 3. Franc Jakopič 174 krogov, 4. Janez Zupan 171 krogov, 5. Janez Markelj 170 krogov.
Ekipno ženske: 1. Kemična tovarna Podnart 385 krogov, 2. Vezenine Bled 372 krogov, 3. Elan Begunje 305 krogov, 4. H. Svoboda Bled 196 krogov itd.
Ekipno moški: 1. Veriga Lesce 795 krogov, 2. LIP Bled 767 krogov, 3. Iskra Otoče 764 krogov, 4. Elan Begunje 751 krogov, 5. Vezenine Bled 725 krogov.
Ekipno skupaj: KOOS Vezenine Bled 104 točke, OOS Kemična Podnart 79 točk, 3. KOOS Veriga Lesce 59 točk, 4. KOOS Elan Begunje 58 točk, 5. KOOS LIP Bled 55 točk, 6. OOS Iskra Otoče 41 točk, 7. OOS H. Svoboda Bled 37 točk itd. ^
V okviru programa letošnjih rekreacijsko športnih iger radovljiških sindikatov so bila do sedaj izvedena občinska sindikalna prvenstva v enajstih športnih disciplinah, na katerih je nastopilo 1980 članov sindikata. Trenutni vrstni red najboljših osnovnih organizacij sindikata v tekmovanju za celoletnega zmagovalca je naslednji: 1. Elan Begunje 937 točk, 2. Vezenine Bled 843 točk, 3. Veriga Lesce 766 točk, 4. Iskra Otoče 700 točk, 5. LIP Bled 508 točk, 6. GG Bled 297 točk itd. V. M.
Zmaga Save
Škofja Loka — Drugi turnir ženskih ekip je spet potrdil premoč kranjske Save. Prvo točko so osvojile igralke Dupelj. Naslednji turnir v ženskih ekipah bo danes ob 17.30 v Dupljah.
Rezultati: Duplje : Jelovica 6:6 (4:3), Sava : Duplje 12:6 (6:3) in Jelovica : Sava 8:10 (2:4).
Lestvica:
Sava 4     4     0     0     37:22 8
Jelovica 4     1     1     2     26:38 3
Duplje 4     0     1     3     21:34 1
J. Kuhar
tako da so v prvenstvu nastopali mladi in neizkušeni igralci - mladinci Treninge ekipe je prevzel v tem času Zvone Erjavec, hokejsko šolo, ki so jo prvič organizirali, pa je vodil Silvo Japelj. Oba sta bila aktivna igralca pri H K Slavija. Tudi lansko sezono niso dosegli posebnega uspeha. Osvojili so prvo mesto v republiškem pokalnem tekmovanju, v ligi pa so bili zadnji. Trenirati so v tej sezoni začeli že zelo zgodaj, vendar pa so morali kasneje, ko je bilo treba na led, treninge opustiti, kajti ni bilo dovolj sredstev, da bi se vozili na Jesenice, doma pa ledu niso uspeli pripraviti zaradi slabe zime.
V tej sezoni so prvič uspeli formirati tudi mladinsko ekipo in jo opremiti z najnujnejšo opremo, medtem ko so za prvo ekipo kupili novo opremo. Denar za to so zbrali iz vstopnine za rekreativno drsanje in z organizacijo številnih družabni h. priredi te v.
Vsi ti podatki dajo dobro sliko v veliki požrtvovalnosti tržiških hokejistov. Veliko dela in noči gre vsako zimo za ureditev ledene ploskve in o njihovi veliki želji — umetni ledeni
ploskvi, ki bi vsekakor bila prelomnica v razvoju te športne panoge v občini.
S pripravami na novo tekmovalno sezono so letos pričeli že sredi poletja. Upajo da bodo dobro pripravljeni ter da jim tokrat zima ne bo ponagajala, tako da bodo lahko trenirali in odigrali po dolgem času kakšno tekmo tuđi pred domačo publiko na svojem ledu. Seveda pa dobra zima pomeni tudi finančni uspeh, saj bo drsališče tako kot vsaka leta doslej tudi letos vedno polno ljubiteljev rekreativnega drsanja.
Ob koncu občnega zbora so izvolili tudi nov izvršni odbor, ki ima 9 članov.
S pestmi do ploščice
JESENICE - Zadnja hokejska tekma med celovškim Kacom in hokejisti Jesenic se je žal po pričakovanjih sprevrgla v ostro in hudo medsebojno obračunavanje, v nešportni dvoboj, v katerem naj bi zmagovala pravica ostrejšega, močnejšega in bolj bolečega udarca.
Zadnjih pet minut je grmelo, vrelo, bolj na ledu kot na tribuni. Vsak napad nedvomno hitrejših, bolj iznajdljivih in bolj zbranih domačinov se je onemogočal z divjimi »starti«, s spotikanjem, s palico, ki je delila udarce kamorkoli je že padlo. Gostie so na vsak «»«» i« v vseh oblikah vztrajno dokazovali svoje boksarske sposobnosti, vso značilno hokejsko grobost, ki je izhajala iz nemoči in pobitosti ob bližajočem porazu.
Ko so pred celovškim golom spet visoko za vihrale palice in so se pognale kvišku drsalke, ko je pretepačem priskočil na brezuspešno pomoč še njihov onemogli vratar, so gostje demonstrativno zapustili bojno polje, ob razumljivih žvižgih občinstva, ki je bilo sicer ob ringu pod Mežaklo dokaj korektno. Potem nekaj minut ni bilo nič — v sla-čilnici gostujočih pa najbrž trmasto prepričevanje trenerja, da je treba nazaj na led in vzdržati teh nekaj minutk.
Hokejska arena že dolgo ni bila tako razburljiva, tako nretepaika, tako ne-športna in tako zelo všeč tistim, ki jim je zanimiv in privlačen hiter, napadalen, boksarski hokej, s primesmi očitnega sovraštva in mržnje. Kri je tekla, udi In
K" ive so zaradi premišljenih udarcev lele, gostom pa je ostal grenak okus po upravičenem porazu.
Zmage na vsak način in za vsako ceno, z divjo grobostjo in napadalnostjo predvsem najbolj jezljivega in razboritoga Puschnigga in njegovih pretepa -ških tovarišev niso dosegli. Oddrsali so poraženi in — kar. je najhuje: zaradi stalnih, nemočnih izgredov tudi zasmehovani ... D. Sedej
J. Kikel
Alpsko smučanje
Mladi obetajo
Pionirska smučarska alpska reprezentanca se je pred kratkim vrnila z uspešnih priprav na snegu. Priprave v italijanskem Schnalstalu je vodil trener Jesenic prof. Janez Šmitek. Med 23 reprezentanti pa jih je bilo kar 14 iz gorenjskih klubov, in to 5 deklet ter 9 fantov. Najbolj številno zastopstvo so imeli Jeseničani (9), Alpetour in Olimpija po 5, Novinar pa 4. Med pionirkami so bile na pripravah iz gorenjskih klubov Benedičičeva, Veskova in Kunčeva (vse Jesenice) ter Hafnerjeva in Krekova (Alpetour), manjkala pa je še Blažičeva (Triglav), med pionirji pa Oblak, Presterel, Naglic, Pire, Ravnik in Zan (vsi Jesenice) ter Peternel, Knific in Masterl (Alpetour). Trener Šmitek, ki je bil s pripravami izredno zadovoljen, je dejal: »Trenirali smo intenzivno dvakrat dnevno, in to do šest ur na višini 3200 metrov. Razmere in pogoji za trening so bili idealni, saj smo trenirali na trdem snegu in ob izredno lepem vremenu. Poudarek smo dali treningu veleslaloma, saj do sedaj zaradi kratkih smučišč nismo imeli te motnosti. Trening je pokazal, da imamo v letošnji sezoni pri pionirkah izredno izenačeno ekipo, pri pionirjih pa imamo tako dobro in perspektivno ekipo, kot je še nismo imeli do sedaj. Znano je, da so se naši pionirji uveljavili te preteklo leto v nednarodni areni, trener švedske članske reprezentance, ki je trenirala tudi istočasno z našimi pionirji, pa je izjavil, da še ni videl tako dobrih pionirjev kot so naši izbranci. V švedski reprezentanci je treniral tudi zmagovalec svetovnega pokala Inger-mar Stenmark.«
Prihodnji trening naših pionirskih reprezen-tantov predvideva trener Šmitek za drugo polovico novembra, trdo in resno delo pa sta nam porok, da bomo tudi v letošnji sezoni lahko priče izjemnim uspehom naših najmlajših smučarjev mednarodni areni. bef
Nešportni celovški hokejisti
JESENICE : KAC 8:6 (3:1, 2:4, 3:1) -Jeseničani so v ponedeljek zvečer pred rekordnim številom gledalcev po nekaj letih premagali tradicionalno neugodnega nasprotnika ekipo celovškega Kaca. Srečanje, ki je veljalo za pokal Karavank, je bilo dinamično, vendar pa zelo grobo, saj so imeli nekateri igralci med seboj več obračunavanj. Gostie so se predstavili kot izredno nešportna ekipa, saj so z raznimi provo-kacijami razburjali gledalce. Med njimi je še posebej prednjači! veteran Puschnig, ki je pred koncem celo zapustil ledeno ploskev. Ce izvzamemo ta nešportni del, je bilo srečanje dinamično, ostro in so se pred obema vratarjema vrstile številne uspešne akcije napadalcev. Tri minute pred koncem so gostje, ki so na vse sodniške odločitve reagirali skrajno nešportno, celo zapustili igrišče. Vendar so se kasneje ponovno vrnili in srečanje odigrali do konca. Jeseniški gledalci si na Jesenicah še želijo tako dinamična srečanja kot je bilo v petek, vendar pa brez nešportnih vložkov, ki so jih uprizarjali gostje!
S to zmago je tekmovanje v pokalu Karavank za Jeseničane končano. Zasedli so tretje mesto za ekipama Gradca in Celovca, ki bosta v medsebojnem dvoboju odločala o prvaku. -bef
Poraz Krvavca
Kranj - V občinski rokometni ligi skupina A so pomembno zmago dosegli v Cerkljah rokometaši Storžiča, rokometaši Dupelj pa so izgubili srečanje z ekipo Žabnice. V derbi srečanju skupine A pa so tržiški veterani premagali Gorenjski sejem.
Rezultati: Tržič : Gorenjski sejem 32:22 (13:11), Krvavec : StoržiČ 25:26 (11:14) in Duplje : Zabnica 23:25 (12:10). Vodi Preddvor s 15 točkami.
DUPLJANSKI VETERANI PRVI Kranj — Tekmovanje so končali v občinski rokometni ligi skupina B. Ker na tekmovalno komisijo še niso prispeli vsi zapisniki, bo končna lestvica po jesenskem delu prvenstva objavljena prihodnjič. Tudi v zadnjem kolu so zmagale favorizirane ekipe dupljanskih veteranov in kranjskih Veteranov:
Rezultati: Gumar . Duplje (vet.) 24:30 (10:13), Huje : Veterani 17:24 (9:15), Baze-narji: Jelovica (vet.) 19:18 (7:7), Stadion : Zabnica (vet.) 20:22 (10:11).
Vodita ekipi Duplje (vet.) in Veterani z 12 točkami, Gumar jih ima 10, Jelovica 8, Baze-narji 6 itd. J. Kuhar
Novice iz TKS Kranj
Odbor za rekreacijo, katerega novoizvoljeni predsednik je Edo Modic, je imel svojo prvo sejo. Naloga članov novega odbora je bila pregled dosedanjega dela pri rekreaciji in množičnosti v občini Kranj. Večina dogovorjenih nalog je bila uresničenih. Od skupaj 19 množičnih prireditev, med katerimi je večina trajala prek celega leta, le pet ni bilo izvedenih, in sicer TRIM liga v namiznem tenisu in rokometu, smučarski rekreacijski tek, družinsko plavanje ter množično streljanje z zračno puško. Do konca tega leta pa se morajo izvesti še akcije v naslednjih panogah: TRIM liga v odbojki tako za moške kot ženske ter TRIM liga v košarki za zimski pokal Kranja, tekmovanje štafet 25 x 25 ter 10 x 25 m v plavanju ter TRIM tekmovanje krajevnih skupnosti v kegljanju. Za izvedbo teh akcij so zadolžili posamezne komisije pri TKS Kranj.
Razen organiziranja množičnih tekmovanj za občane Kranja skrbi odbor tudi za razne tečaje plavanja za predšolsko mladino in za odrasle. V kratkem se bo pričel tečaj za odrasle neplavalce, vtem ko je bil v poletnih mesecih že organiziran tečaj za predšolsko mladino. V sklopu odbora bo potrebno razmisliti tudi o drugih tečajih kot za smučanje v zimskem času, drsanje ipd.
Ker pa se bliža novo leto, so se člani dogovorili in sklenili, da je že sedaj treba sestaviti program za leto 1978, v katerem so upoštevane že sedanje množične akcije ter uskladiti koledar tekmovanj z ostalimi sorodnimi prireditvami, ki jih organizirajo organizacije sindikatov v občini Kranj.
Neorganiziranost vrhunskega športa v kranjski občini
Kranj — Uresničevanje načel vrhunskega športa v kranjski občini ne poteka tako, kot bi želele osnovne telesnokulturne in športne organizacije in kot je zapisano v portoroških sklepih. Kljub prizadevanjem posameznikov in nekaterih organizacij delo ne poteka kot je bilo pričakovati. Pri TKS Kranj je bil oblikovan tudi odbor za vrhunski šport, v katerem bi morali biti delegati iz vseh panog, ki so jih v Kranju določili za prednostne. Odbor vodi uslužbenec TKS, kar ni. povsem pravilno. To je bilo deležno kritike na skupnem sestanku predstavnikov SK Triglav, ŠD Triglav in TKS Kranj. Ugotovili so, da odbor ni opravil tistega, kar je bilo od njega pričakovati pri uresničevanju smernic Portoroža Telesnokulturna skupnost je bila na sestanku zadolžena organizirati pogovor predstavnikov vseh nosilcev razvoja vrhunskega športa v kranjski občini, obenem pa je naloga odbora, da do 15. novembra pripravi analizo uporabe sredstev za vrhunski šport v letošnjih prvih devetih mesecih. Na tej osnovi je treba pripraviti predlog razrešitve težkega finančnega položaja kranjskega smučarskega športa. Do tega dne morata TKS in Športno društvo Triglav ugotoviti, kje je bil potrošen denar za množičnost v ŠD Triglav, ki je bil namenjen panogam vrhunskega športa. ŠD Triglav je junija letos soglašalo s predlagano razdelitvijo sredstev za množičnost, kot je predvidevala TKS, in o tem telesnokulturno skupnost tudi obvestilo. Oktobra pa je izvršni odbor ŠD Triglav denar, namenjen za množičnost v prednostnih panogah, razdelil nepred-nost nim. Tako so nekateri športi prejeli letos še enkrat več kot lani.
Na omenjenem sestanku, ki se ga je udeležil tudi predsednik skupščine TKS Kranj Milan Križnar, so tudi sklenili, da je treba do 15. novembra pripraviti predlog organiziranosti smučarskega športa na Gorenjskem in to za vse tri panoge. Po 15. novembru pa se bodo udeleženci zadnjega sestanka ponovno sestali in preverili uresničevanje sklepov.
J. Javornik
lOBSSBSJSBHSSsnSSBSHMI
Če je kdo vesel sedanjega lepega vremena, potem so to kmetovalci. V miru in brez naglice so lahko pospravili pridelke s polj, dovolili zemlji, da se je za trenutek oddahnila, in jo pripravili za jesensko setev, ki je večinoma že zaključena. Tudi prodaja kmetijskih pridelkov gre po programu in predvidevanjih kmetovalcev in organizatorjev proizvodnje, le cene večine pridelkov so prenizke v primerjavi s stroški semen, gnojil, krmil in zaščitnih sredstev. To velja še posebej za krompir in kislo zelje, za katerim je na trgu vedno manj povpraševanja. O jesenski setvi, letošnji letini in podobnih »kmetijskih« problemih smo se pogovarjali za današnjo rubriko s tremi gorenjskimi kmetovalci.
Anton Svetic iz 2ej:
»Kar smo načrtovali, smo tudi posejali. V glavnem je bila to pšenica, ki smo ji namenili okrog 50 arov. Domače seme imamo. Lani smo sicer poskušali s tujim, pa se je slabše obneslo. Za dognojevanje njiv, travnikov in pašnikov uporabljamo razen hlevskega gnoja precejšnje količine umetnega. Drago gnojilo je to v primerjavi s cenami kmetijskih pridelkov, vendar nimamo kaj izbirati, saj bi bile kmetijske površine brez gnojenja presneto puste. Trgu ponujamo tudi kislo zelje, vendar ne gre in ne gre v promet. Menim, da bi morali odkupovalci z našega področja najprej odkupiti naše pridelke in šele nato iskati blago drugje. Sicer pa nas veseli lepo vreme. Zadovoljni smo tudi z letino, ki ji deževje čez leto ni preveč škodovalo.«
Janko Kranjc iz Zadnje vasi nad
Begunjami:
»Jesenska setev mi ne dela preglavic, ker se s poljščinami ne ukvarjam in sem kmetijo preusmeril na živinorejo in gozdarstvo. Polovico goveje črede imam svoje, polovico pa jo pogodbeno pitam v dogovoru s. Kmetijskoživilskim kombinatom iz Kranja. Tukaj pod gorami se poljščin ne splača gojiti. Vse po vrsti uničuje divjad, razen tega pa hribovito in strmo zemljišče onemogoča strojno obdelavo. Predrago bi bilo kupovati hribom primerne poljske stroje, ki ne bi bili. popolno izkoriščeni. Z nakupom umetnih gnojil nimam težav. Gozdno gospodarstvo nam nakup regresira na račun odpadnega lesa, kar ugodno ocenjujem. Nisem pa zadovoljen s previsokimi cenami gnojil, krmil in zaščitnih sredstev. Z izkupičkom od prodanih pridelkov ni primerjave. Mogoče tudi zaradi tega ne gnojimo toliko, kolikor bi bilo treba. Pri drugi košnji nam je nagajalo vreme. Deževje je zmanjšalo kvaliteto trav.«
Branko Pogačar iz Sela
Sri irovnici:
»Na naši kmetiji sejemo jeseni le pšenico. Odločili smo se za domačo sorto ,partizanka', ki dobro obrodi in ne poleže. Razen pšenice pridelujemo še krompir in krmo za prašiče. Z nakupom umetnih gnojil sem imel precej težav. Nekaj sem jih dobil na račun regresa Gozdnega gospodarstva, sicer pa jih ni bilo lahko dobiti. Po navadi pri nas takrat zmanjka umetnih gnojil, ko jih kmetje najbolj potrebujemo. Razmerje med cenami kmetijskega reprodukcijskega materiala in cenami kmetijskih pridelkov ni sprejemljivo. Za gnojila, krmila in zaščitna sredstva moramo vsako leto odšteti precejšnje denarce, ki jih prodano blago ne vrne. Će bi kmet računal še svoj zaslužek za opravljeno delo, bi bil račun nesprejemljiv. Preudarno kaže tudi nakupovati stroje, saj neizkoriščena kmetijska mehanizacija zaradi majhnosti in razdrobljenosti parcel ne prinaše pričakovanega učinka.«
J. Košnjek
Bled — V dneh od 28. do 30. oktobra je bilo v počastitev letošnjih Titovih in partijskih jubilejev ter 100-letnice rojstva slovenskega pesnika Otona Župančiča na Bledu redno letno zborovanje slavistov. V imenu prireditelja — Slavističnega društva Slovenije — ga je odprla predsednica društva dr. Breda Pogorelec, poleg več sto slavistov pa so se srečanja udeležili tudi mnogi gostje. Vse prisotne je v imenu republiške konference SZDL pozdravil Beno Zupančič. Prvi delovni dan zborovanja je potekal pod geslom »Slovenski jezik in slovenska kultura«. Po uvodnih besedah dr. Brede Pogorelec se je razprava o aktualnih problemih slovenskega jezika in kulture nadaljevala za okroglo mizo. Na razgovoru so sodelovali Kajetan Gantar, zdaj že pokojni Mitja Gorjup, Boris Paternu, France Jamnik, Matjaž Kmecl ter drugi. Drugi dan srečanja slavistov pa je bil namenjen sedanjemu »koroškemu trenutku« ter aktualnim vprašanjem slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Slavisti ter kulturni in družbenopolitični delavci so spregovorili o vlogi osrednjih organizacij v življenju slovenske narodne skupnosti na Koroškem, prisotni so bili tudi dr. Matevž Grilc, Filip Warasch, dr. Franci Zwitter in inž. Feliks Wieser, o nalogah slovenskega znanstvenega inštituta, o raziskavah koroške problematike v drugih avstrijskih središčih in zunaj Avstrije, problematiki koroških topografskih imen, problemih informiranja in obveščanja na Koroškem ter o deležu Koroške v slovenski literaturi. Na literarnem večeru, kije sledil, pa so sodelovali Janko Messner, Florjan Lipuš, Gustav Januš, Milka Hartman, Valentin Polanšek in Andrej Kokot. Zadnji dan zborovanja, v nedeljo, so slavisti obiskali Koroško ter se tu srečali s slovenskimi šolniki ter predstavniki kulturnih organizacij koroških Slovencev, (-jg) — Foto: F. Perdan
Ušivost upada
Še pred nekaj tedni je bila na nekaterih osnovnih šolah na Gorenjskem ušivost kar precejšnja, saj so pri pregledih našli uši ponekod kar pri 5 odstotkih otrok. Ušive glave so spravljale v obup starše, učitelje in zdravstveno službo, tako da je skoraj kazalo, da se tega neprijetnega in zdravju škodljivega pojava še nekaj časa ne bomo znebili. Vendar pa so bili vsi ukrepi, ki jih je predpisala zdravstvena služba, tako učinkoviti, da si po nekaj tednih skorajda lahko oddahnemo. Zadnji pregledi po osnovnih šolah in tudi po vrtcih po vseh občinah na Gorenjskem so namreč pokazali, da je ušivosti na otroških glavah občutno manj. Zdravstvena služba je skupaj s sanitarno inšpekcijo pregledala večino šol in vzgojno varstvenih ifstanov ter ugotovila le še nekaj primerov ušivosti. Povsod tam, kjer so odkrili pri šolarjih ali vrtcarjih naglavne uši, so obiskali tudi njihove družine ter jim še posebej svetovali in pomagali, da se ne bi nadloga razpasla še po glavah ostalih družinskih članov. Higiensko epidemiološka služba pri Zavodu za socialno medicino in higieno za Gorenjsko pa je po vseh šolskih prostorih, kjer je bila ušivost in prav tako tudi v vrtcih, opravila dezinsekcijo; trdovratni mrčes se namreč lahko zadrži na ležaljkah, ki jih uporabljajo v vrtcih, pa na igračah iz blaga in podobno.
Čeprav je sedanja slika zelo ugodna, pa je kljub temu še vedno treba otroke nadzorovati in jim pregledovati glave, da se ne bi ušivost ponovno razširila: to nalogo pa imajo seveda predvsem starši.
L. M.
TE DNI PO SVETU
OMEJITEV HITROSTI Italijansko ministrstvo za promet je napovedalo nove omejitve hitrosti na italijanskih cestah. V naseljih bo največja dovoljena hitrost 50 kilometrov na uro, zunaj naselij pa 100 kilometrov na uro za vozila do 1300 kubikov. Na avtomobilskih cesta velja za ta vozila omejitev 130 kilometrov na uro.
ZAKON O NASLAVLJANJU
V Romuniji so pred dnevi sprejeli novi zakon o normah naslavljanja. Tako se bodo Romuni v uradnih odnosih med seboj nagovarjali s »tovariš« in »tovarišica«. Z novim zakonom so nadomestili tudi naslov »zaposlen« in »angažiran« z izrezom »delovni ljudje« ali »delavec«. V razlagi tega zakona je rečeno, da nagovarjanje z »gospod« izraža neenakopravne in aristokratske odnose, nezdružljive s socialističnimi načeli.
veČina otrok strada
Direktor indijskega sveta za medicinske raziskave dr. Koltur Gopalan je na mednarodnem kongresu v New Delhiju povedal, da je med 77 milijoni indijskih otrok le 24 milijonov otrok normalno prehranjenih. 23 milijonov otrok je kronično podhranjenih, drugih 30 milijonov pa nedohranjenih. Zdravnik je predlagal uvedbo nacionalnega programa za izboljšanje življenjskih razmer na podeželju, s pomočjo katerega naj bi v Indiji odpravili lakoto.
IZGUBLJENI DNEVI
V prvih devetih mesecih letos so v Veliki Britaniji zaradi stavk izgubili 6,367.000 delovnih dni. Po uradnih statistikah je bilo v tem času 1991 stavk ali ustavitev dela (lani 1524), v katerih je sodelovalo 757.400 delavcev (lani 522.400).
NAFTA ZALILA BALTIK Prejšnji teden je 32 kilometrov južno od Stockholma nasedel aovintaki ton. ker, natovorjen s 16.000 tonami nafte. Poškodovanih je bilo najmanj pet rezervoarjev, tako da je v morje izteklo okoli 600 ton nafte. Nafta se je razlila po gladini 1,5 morske milje od ladje.
SE NEKAJ STATISTIKE
V ZDA pride na vsakih tisoč prebivalcev 500 televizijskih in 720 radijskih sprejemnikov. V največjem številu afriških, azijskih in južnoameriških držav pa pride na tisoč prebivalcev manj kot 20 televizijskih iti manj kot 50 radijskih sprejemnikov.
Zanimivost: Se danes iz Afrike v Afriko telefonirajo »s posredovanjem« telefonskih central v Londonu, Parizu, Bruslju in Lizboni. — Žalosten primer podedovanih kolonialnih komunikacij.
ŽRTVE POPLAV V poplavah, ki jih je konec oktobra v južnoindijski državi Tamil Nadu povzročilo enotedensko monsunsko deževje, je izgubilo življenje več kot 60 ljudi. Iz poplavljene revne četrti v Madrasu so izselili nad 45.000 družin in jih nastanili po krajevnih šolah.
HUDA NESREČA PRI DELU Pred dnevi je huda nesreča v tovarni dušika Ruše terjala še peto žrtev. Nesreča se je zgodila ob koncu poskusnega obratovanja nove talilne peči. Izbiuh taline je v hipu usmrtil tri delavce, še eden je umrl med prevozom, dva hudo opečena pa so odpeljali na zdravljanje v mariborsko bolnišnico. Eden od njiju je zaradi opeklin po nekaj dneh v bolnišnici umrl, medtem ko za drugega upajo, da bo preživel.
Gorenjska — Dan mrtvih, 1. november! Dan kot toliko drugih v letu, a vendar nekaj posebnega. Posebnega zato, ker nam misli vsakokrat pohitijo nazaj, leto, dve, tri, deset, trideset ali več, ko se nam ustavijo ob spominu na naše najbližje, na starše, brata, sestro, prijatelja ali znanca, na tiste, ki smo jih imeli radi, a jih danes ni več. Morda so zgodaj, mnogo prezgodaj omahnili v smrt, morda so izgubili življenje v borbi za lepšo bodočnost, za svobodo, med zadnjo vojno vihro. Njim dolgujemo še posebno spoštovanje. V teh dneh so zagorele svečke ob mnogih spomenikih, spominskih obeležjih in zgodovinskih krajih, v Dragi, Begunjah, Radovljici, na Jesenicah, v Škofji Loki, Kranju ..., grobove na pokopališčih in grobiščih, gomile po skrivnih kotičkih, zemljo poškropljeno s krvjo naših junakov pa je prekrilo cvetje. Ni gomile, kamor ne bi vsaj nežna otroška roka položila bele krizanteme, rdečega nageljna ali prižgala lučke. Dan mrtvih je za nami. Lučke bodo ugasnile, cvetje ovenelo..., ostala pa bo hvaležnost, globoka hvaležnost do naših najbližjih, do vseh, ki so bili pripravljeni za svobodo žrtvovati tudi najdražje, kar so imeli — svoje življenje. Na sliki: žalna svečanost v Begunjah, (jg) — Foto: F. Perdan
Atraktivno, ni kaj! Toda bolj primerno za domače dvorišče, poljsko stezo, ne pa za asfaltno cesto, po kateri brzijo avtomobili. — Foto: F. Perdan
Odličja tudi za Gorenjce
MURSKA SOBOTA - Na osrednji in obenem tudi zaključni slovesnosti ob proslavljanju 30-letnice Svobod Slovenije, ki je bila v soboto, 29. oktobra, v Murski Soboti, so podelili tudi odličja Svobod za leto 1977 najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam iz domovine in zamejstva. Odličja Svobode z zlatim vencem ter odličja Svobode s srebrnim vencem je odli-kovancem izročil predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer. Med dobitniki odlikovanj je tudi več posameznikov ter organizacij z Gorenjske.
Odličje Svobode z zlatim vencem so prejeli Aleksej Gusev s Hrušicepri Jesenicah ter Vida Zupane iz Škofje Loke, odličje Svobode s srebrnim vencem pa Jože Sušnik z Jesenic, Ivan Žen z Jesenic, delavska univerza Radovljica, likovni klub »Dolik« z Jesenic ter osnovna organizacija ZSMS Lesce. _jg
MASTNI KOMPOZITORJEV HONORAR
Kompozitor E. G. iz SR Slovenije je za skladbo, posneto na long play petih ploščah upravičen do 25 odstotkov honorarja, kar znese 0,37 dinarja, od tega se odbije 7 odstotkov provizije ali 0,03 dinarja, za izplačilo pa ostane natanko 0,34 dinarja honorarja. Vse te visoke vsote so na obračunu, poslanem kompozitorju, krasno izpisane, seštete in odštete, nanje pa pritisnjen žig Zveze organizacij skladateljev Jugoslavije — Beograd.
Z 0,34 dinarja si bo kompozitor najbrž krasno opomogel, da seveda niti ne pomislimo, koliko upravičenega knjiženja, preknji-ženja, nakazil, pošte, obrazcev in vsega drugega je bilo treba za teh visokih 34 par...
ZARES MASTNE KILOMETRINE IN DNEVNICE
Bled — Bralec z Bleda mi pošilja listo izplačanih kilometrin in dnevnic nekega gorenjskega podjetja, dnevnic, ki so jih izplačali v letošnjem letu. Ker sem v starih in novih dinarjih bolj šibak, sem petkrat računal in preračunal, ker se mi je zdelo skrajno nemogoče, da so izplačali reci in piši okoli 40 milijonov dinarjev! Izplačali toliko pri dvesto zaposlenih!
Če je to res — in na tem svetu je vse mogoče — jim bom s to vašo specifikacijo enkrat pošteno podkuril; je pa tudi skrajno imenitna za mojega šefa, ki sumi o trsakem mojem kilometrčku več in me živcira in trpinči. Kako daleč sem šele od dnevnic, ki jih v tem velikodušnem podjetju, ki ga omenjate, izplačujejo najbrž že za vsak skokec v bližnjo vas!
Trčenje v križišču - Lažja telesna poškodba in okrog 17.000 dinarjev škode so posledice nesreče, ki se je zaradi izsiljevanja prednosti pripetila v soboto, 29. oktobra, ob petih popoldne v križišču Ulice Moša Pijadeja in Ulice 31. divizije Dri Vodovodnem stolnu. Nesreči je botrovala tudi alkoholi-ziranost. Kandidatka za voznika motornega vozila Dragica Kurat, rojena leta 1952, iz Kranja je skupaj z inštruktorjem J ožetom Poglavškom, rojenim leta 1950, vozila z zastavo 750 po Ulici Moša Pijadeja od naselja Vodovodni stolp proti mestu. Ko je zapeljala v križišče, je z desne nepričakovano in z neprimerno hitrostjo zapeljal z neprednostne na prednostno cesto voznik osebnega avtomobila Vincenc Stare iz Kranja in trčil v desni bok vozila kandidatke in inštruktorja. Trčenje je bilo silovito. Na srečo je bil lažje poškodovan le inštruktor Jože Poglavšek. (jk) - Foto: A. Žalar