771318 607007 primorski uTr'p I ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper 1 'Grunt!» . Casino Portorož Obala 75a, Portorož - Slovenija Tel.: OS 676 0 373 (e\ AVGUST 2003 leto 10 številka 114 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ — IZHAJA 15. V MESECU = fC Banica Koper @i M1E® Stran S KMETOVALCI NA 1AEH FRONTAH stran » Živilska industrija d.d.z Industrijska cesta 21, 6310 Izola IMMMt Na veliki uspeli prireditvi na Tartinijevem trgu v Piranu Miss Slovenije za miss Alpe - Adria International, v organizaciji Misson Studio, ki si jo je ogledalo najmanj 3000 ljudi in na kateri seje 11 deklet potegovalo za vstopnico na tekmovanju decembra v Opatiji, se je potegovalo 11 deklet. Miss Slovenije za miss Alpe-Adria International je postala 20-letna Marjana Hlastan z Vrhnike. Prva spremljevalka j e 15-letna Renata Mahnič iz Postojne, druga spremljevalka 20-letna Katja Cuderman iz Kranja. Večer so popestrili Nuša Derenda, Maja Misson, Vladimir Savčič - Gobi, Miran Zadnik, Daniel Beni, Kalamari, Plamen, Haeven No. 7, plesna šola Fredi Izola - Tadeja Rebula in Tim Daničič. Nekaj po polnoči j e Piran osvetlil ognjemet. V Padni so gorele oljke Nedavni požar pod vasjo Padna je povzročil veliko škodo tudi v oljčnikih. Albinu Grižonu je zgorelo 40 oljčnih dreves, Gregi Kvirinu celo 67, nekaj (podatka ni) tudi Mariji Dilič in Lucijanu Pribcu ter drugim kmetovalcem. Pričakujejo nadomestilo škode iz posebnega sklada za naravne nesreče Občine Piran. Stran 6. TURIZEM! VSI ZADOVOLJNI VSI NEZADOVOLJNI Letošnja turistična sezona je zelo specifična; še nikoli toliko sonca, prireditev in gneče, končni rezultat pa bo po fizičnih kazalnikih morda boljši le za 5 %. To je dobro, če pomislimo, da smo izgubili najmanj 20% najbolj zanesljivih in tradicionalnih gostov, zlasti Nemce. Zakaj potem tako veliko nezadovoljstvo in celo razočaranje, ki ga izkazujejo skoraj vsi, ki se ukvarjajo z zunajpenzionsko ponudbo. Kdo je odgovoren za dejstvo, da nismo bili pripravljeni na strukturne spremembe v svetovnem turizmu. Kdo je kriv za to, da so si elitni in premožni gostje, medtem, ko smo iskali vse mogoče objektivne okoliščine, poiskali druge destinacije. Parola, gremo na žur v Portorož je postala domena mladih, ki s steklenicami v rokah, kupljenih kajpak v trgovini, posedajo na pomolih, razbijajo na plaži, navijajo prehrupno glasbo in kalijo nočni mir ter tako nehote odganjajo starejše miru željne goste. Kdo je kriv za precejšen izpad prihodka od "a la carte storitev. Ponudnik ali turistična politika? Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 Ribiški praznik 2003 v Izoli Naj večja tradicionalna prireditev Ribiški praznik v Izoli bo v petek 22. in soboto 23. avgusta. To bo hkrati tudi vesel zaključek letošnje kar bogate glavne turistične sezone v tem ribiškem mestu, ki je letos poskrbelo za kar nekaj odmevnih prireditev, zlasti tudi Praznik oljk in vina ter Mediteran festival in številne druge. Podrobnosti o Ribiškem Prazniku bomo izvedeli na novinarski konferenci 20. avgusta ob 11. uri na Ribiški osmici v Izoli. Uspešen prvi Mednarodni folklorni festival Na Tartinijevem trgu v Piranu seje v soboto, 16. 8. 2003 zvečer uspešno končal prvi Mednarodni folklorni festival Mediterana, v organizaciji KUD Karol Pahor Piran. Nastopile so štiri folklorne skupine: CERE, Žminj (Hrvaška), PAZIN, Pazin (Hrvaška), ŠIOR VAL (veterani iz Pirana) in folklorna skupina VAL PIRAN. Podžupan Občine Piran Drago Žerjal je gostujočim skupinam izročil spominske plakete. Večer je povezovala Elizabeta Fičur. tf um e.B Casino Portorož Sklenjen sporazum s sindikati Uprava Casinoja Portorož d.d., predsednik Aldo Babič in član uprave Rudi Brce MBA na eni in stavkovni odbor Matjaž Emeršič, Mirjan Ražman in Marko Grgolet, ki zastopajo dva sindikata igralniških delavcev - Enota Lipica in Portorož ter ZSSS sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije -Enota Lipica na drugi strani, so 14. avgusta 2003 podpisali SPORAZUM, ki odpravlja trenja ter grožnje s stavkami doslej vedno relativno dobro plačanih krupjejev. Isti dan j e bilo v igralnici okrog 1300 gostov. Škoda bi bila ogromna. Sindikati so se obvezali, da do sklenitve podjetniške kolektivne pogodbe (februarja 2004) ne bodo organizirali stavke v zvezi z obračunom plač na podlagi sprejetega sporazuma, v kolikor bo delodajalec izpolnjeval obveznosti po omenjenem sporazumu. Delodajalec oziroma uprava Casinoja pa se zavezuje, da v zvezi s stavkovnimi aktivnostmi, ki so potekale v času do sklenitve sporazuma in v tej zvezi podanimi javnimi izjavami (v medijih! op.p.), ne bo sprožila nobenih sodnih postopkov. Nekateri (ne vsi) delavci v enoti Portorož in Lipica so 13. 8. 2003 stavkali dve uri. Gostje tega niso posebej čutili, morda le malce čakali. Krupjeji dobijo kar so zahtevali, stavkajoči pa tudi nadomestilo plače za čas dvourne stavke. Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 V centru Portoroža nasproti starega hotela Palače Menjalnica ODPRTO VSAK DAN OD 8.00-22.00 OB NEDELJAH OD 8.00 - 22.00 Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, GSM: 051/301-052 fax: 05/640 11 11 OBALA V MALEM immobili v » r šifra S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 13 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Foto color laboratory O H H n Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 l J nji n ^7 Zq~| q\ quicklab@volja.net www.geocities.com/quicklab_fotolaboratorij U vd LNXU L*_y _ za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir V MEDNARODNA STRAN V Liberiji so se pobijali kot živali Vladni vojak nosi odsekano glavo upornika kot trofejo skozi glavno mesto Liberije Monrovijo in pri tem kajpak uživa, kriči, tuli. Državljanska vojna v 3,2 milijonski Liberiji, ki sojo pred 156 leti ustanovile Združene države Amerike za osvobojene sužnje, j e zahtevala na tisoče življenj. Tatovi in ubijalci so postali celo otroci, ali pa so jih uporniki uporabljali kot tarče ali magnet pri bojevanju. Nihče danes natančno ne ve kaj sili Afriko v krvave medsebojne spopade. Uporniki v Liberiji se bojujejo proti vladnim silam oziroma režimu zaradi trgovine z diamanti, ki bi jo želeli nadzorovati. Državljansko vojno so spremljale bolezni (1600 primerov kolere v zadnjih nekaj dneh), lakota in vse grozovitosti, ki sodijo zraven, od posilstev, ubojev civilistov, do ropanja. Nemški BILD, kije objavil to grozno fotografijo iz Monrovije, je med drugim tudi zapisal izjavo matere, ki soji ubili sina.: »Naši prapradedje so pred 180 leti kot sužnji garali na ameriških plantažah. Zakaj nam Amerika sedaj ne pomaga«? Sedaj, ko so v Liberijo že prispele mirovne čete iz Nigerije in ko je državo že zapustil tudi predsednik Charles Taylor (55) se življenje še vedno močno razdvojenega liberijskega ljudstva počasi normalizira. Napis v Luciji Nato pospešeno tudi na vzhod Naj se pripravijo Hrvaška, Makedonija in Albanija Potem ko je ameriški senat v četrtek, 8. 5.2003 z večino glasov, tako rekoč v paketu, glasoval za ratifikacijo protokolov o širitvi Nata s sedmimi članicami (Estonija, Litva, Latvija, Romunija, Slovaška, Bolgarija in Slovenija), obstaja velika verjetnost, da bodo podobno storili tudi parlamenti ostalih članic in kandidatk. Slovenija lahko pričakuje morda le kakšen pred-opomin iz Italije, vendar si soseda zaradi optantskih in drugih »istrskih« vprašanj verjetno ne more privoščiti pogojevanja. Prepričani smo, da gre pri tokratnem širjenju atlantskega zavezništva bolj za politični kot pa vojaški manever. Kaj na primer lahko predstavljajo v vojaškem pomenu bodoče članice brez nakupa ameriške vojaške tehnologije in orožja? Gasijo požare po odhodu ameriške vojske iz te ali one napadene države, na primer iz Iraka? Ali je enotno glasovanje v ZDA za vstop nove sedmerice (Nove Evrope kot jo rad omenja ameriški predsednik) zahvala sedmim državam, tudi Sloveniji, da so bile na ameriški strani med »osvobajanjem« Iraka? Nato se bo še širil, vedno bolj proti Vzhodu. Naj se torej pripravijo tudi Hrvaška, Makedonija in Albanija. Gradili se bodo veliki bloki, vojaški in gospodarski. ZDA, ali bolje rečeno trenutna vladajoča administracija v Beli hiši, gledajo na staro celino kot na nebogljeno nepovezano celoto, ki nima niti svoje intervencijske vojske za gašenje morebitnih konfliktov in tudi zato potrebuje nekoga, ki jo bo malce nadziral in usmerjal. Uboga Evropa! Francija in Nemčija, ki sta nasprotovali enostranskemu posegu Američanov in Angležev v Iraku brez blagoslova Združenih narodov, bosta plačevali politični (in ekonomski) davek še kar nekaj časa. Na sprejemu pri predsedniku Bushu je bil tudi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Ali je res, da je Rupel dejal, da se je v sporu z ZDA glede napada na Irak zmotila Francija? Ugibam, ali se je naš minister ponižno strinjal z vsem, kar je na sprejemu povedal predsednik Bush? Franc Krajnc Arbeit macht frei (delo osvobaja) Nekdo, ki je pred kratkim na mostu celo ve, da so taki cinični napisi viseli čez podvozno cesto v Luciji napisal na vhodih zloglasnih nacističnih stavek iz obdobja nacizma »Arbeit taborišč, najprej v taborišču macht frei« (Delo osvobaja), morda Mauthausen blizu Linza v Avstriji, kot »dobrodošlica smrti«, ki so ji bili zapisani milijoni nedolžnih ljudi. V Mauthausnu (1938-1945) je umrlo okrog 120.000 ljudi. V Auschwitzu (Osvviecim) na Poljskem in v tamkajšnjih 30 »podružničnih« taboriščih, v uničevalnem taborišču Birkenau, je našlo strašno smrt (plinske celice, sterilizacijski poskusi, suženjsko delo, stradanje do onemoglosti, bolezni...) okoli 4 milijone ljudi, zlasti Židov. Zanimivo, daje nemška nacistična oblast taborišča najprej gradila za svoje politične nasprotnike. Nemški nacionalsocializem (nacizem) je bilo skrajno nacionalistično in totalitaristično gibanje ideologije in političnega sistema v Nemčiji, kije na čelu z Adolfom Hitlerjem demagoško uspeval in pahnil svet v najhujšo vojaško, politično, gospodarsko in moralno katastrofo, vse do lastne pogube 8. maja 1945. Nevaren j e vsekakor neonacizem, ki se še pojavlja, zlasti v Nemčiji. Krvavi dolarji Sadamova sinova Udaj in Kusaj sta se skrivala v stričevi hiši. Pokopali so ju v Tikritu, rojstnem kraju njunega očeta. Ameriški vojaki še naprej tarča napadov. Američani, ki se imajo za osvoboditelje iraškega ljudstva, slavijo še eno zmago, čeprav j o plačujejo njihovi vojaki, ki jih je po prvem maju, odkar so naznanili konec vojnih operacij, umrlo v Iraku že več kot sto. Ameriški vojaki sedaj pospešeno iščejo iraškega ex-diktatorja Sadama Huseina Dvesto do zob oboroženih ameriških vojakov je potrebovalo kar celih šest ur za popolno uničenje vile v Mosulu, v kateri so se skrivali Sadamova sinova Udaj (39) in Kusaj (37) ter 14-letni Kusajev sin Mustafa in njun telesni stražar. Skupinica se ni predala in se je, kot trdijo Iračani, častno borila do zadnje kaplje krvi. Iračani jima veijetno nikoli ne bodo odpustili kar sta počenjala, a kljub temu to štejejo za častno dejanje. Zanimivo je, da je Sadamova sinova menda po nerodnosti izdal njun stric, milijonar, gradbeni podjetnik, ki je ameriškim vojakom dejal, da so v njegovi vili pomembni ljudje. Nagrade dva krat po 15 milijonov dolarjev pa ne bo dolil on pač pa jo je prejel »informator«, ki so ga že varno premestili v drugo državo. Ne smemo pozabiti, daje njun stric nekoč moral, ker je užalil Sadama, sedeti v zaporu kar sedem let! Ameriška vojska očitno hoče za vsako ceno počistiti s Sadamovim režimom in Bush mlajši noče storiti iste napake kot njegov oče, ki v prvi zalivski vojni ni odstranil Huseina. Za Sadamovo glavo j e ameriška administracija razpisala kar 25 milijonov zelencev, ki bodo verjetno še bolj krvavi, saj ex-diktatorja menda varuje dobro oborožena skupina njemu zvestih ljudi. Vprašanje je, če se Sadam, ki se vsake toliko časa oglasi in poziva ljudstvo k uporu zoper »ameriške agresorje«, res skriva v Iraku? Oba predsednika Bush in Blair se pred opozicijo branita ali vsaj odgovarjata na nenehna vprašanja o legalnosti in legitimnosti napada na Irak, saj tam še vedno niso odkrili orožja za množično uničenje, s katerim naj bi Husein grozil svetu! Kako so napadli vilo v Mosulu? Huseinova sinova Udaj in Kusaj sta se skoraj tri mesece uspešno skrivala pred ameriško vojsko. Nazadnje sta se zatekla v stričevo vilo v Mosulu, kjer pa sta 22. julija 2003 med napadom ameriške vojske doživela svoj žalosten konec. Potem, ko so Američani izvedeli kje se skrivata je okrog 200 vojakov 101. ameriške elitne zračno-pehotne divizije popolnoma obkolilo vilo. Po nekaterih podatkih naj bi ameriški vojaki pred napadom po megafonu v arabščini zahtevali njuno predajo, a Sadamova sinova sta začela streljati na vojake in enega ranila v nogo. Ameriška pehota seje za trenutek morala nekoliko umakniti. Zahtevala je okrepitev - težke strojnice in celo oklepnike, na pomoč pa so poklicali tudi helikopterje. Na hišo seje usul smrtonosen ogenj. Zadeli sojo tudi z desetimi raketam! Po šestih urah boja so v skoraj porušeni vili našli štiri večkrat prestreljena trupla, med katerimi sta bili tudi trupli Kusaj a in Udaja. Njun stric naj bi vse to opazoval iz varnostne razdalje, iz nekega ameriškega bojnega vozila. Ob vsem tem j e žalostno, daje moral umreti tudi mladoletnik. Sicer pa to ne šteje veliko, kot tudi ne na tisoče umrlih iraških vojakov in civilistov. Hudo je, če izgubi življenje kakšen ameriški vojak. Pentagon naj bi za vsak primer že pred napadom na Irak naročil 80 tisoč krst. No, toliko jih res ne bodo potrebovali. Trupli bratov Husein sta bili tako močno izmaličeni, vekrat prestreljeni, da so jih , preden sojih lahko pokazali svetu, morali kar dodobra pokrpati. Amerika in Velika Britanija sta slavili. Letošnja poletna suša je prizadela skoraj vso Evropo V Nemčiji pričakujejo porast cen kmetijskih pridelkov za 20 odstotkov Takšne suše kot j e bila letos ljudje zlahka ne pomnijo. Izjemno vroče in suho poletje v Evropi, ki je močno prizadelo kmetijstvo, je bilo leta 1603, pa tudi leta 1911, ko so poletne temperature kar precej dni presegale 30 stopinj. O stoletnih klimatskih spremembah smo pisali v prejšnji številki, leto 2003 pa si bomo zapomnili kot leto, ko je zamujala pomlad za dobrih 14 dni, nato pa vse od januarja do julija (in še tudi pozneje) ni bilo omembe vrednih padavin. Zlasti katastrofalne posledice suše so občutili kmetje na Primorskem in v Pomurju. Pa ne le pri nas v Sloveniji. Tudi v Španiji, Italiji, Nemčiji... Pridelki so prepolovljeni. Na njivah je prava žalost. V večini krajev po Evropi so morali predčasno požeti pšenico, da bi lahko rešili kar seje rešiti dalo. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo zaradi sušnega poletja samo v Nemčiji porasle cene krompirja, cvetače, sadja in zelenjave najmanj za 20 %. Skoraj povsod je tudi premalo krme za živino, zato so nujni zasilni zakoli. Kar ni vzela suša jemljejo ponekod orkani, strahoviti nalivi in toča. Ocenjujejo tudi, da bo zaradi suše grozdje dozorelo dva tedna prej kot ponavadi, a da bo letina kljub temu odlična. Gladina rek, ribnikov in umetnih jezer seje julija dramatično znižala. Ob taki vročini tudi zelo trpijo živali. Pomorščaki z ladje Sineš se zahvaljujejo dariteljem Ladja Sineš, ki je bila kar precej dolgo privezana ob pomolu izolske Ladjedelnice,je dobila novega lastnika. Kupil jo je albanski ladjar, kije nesrečnim ukrajinskim pomorščakom izplačal zaostale plače (za sedem mesecev) v znesku 24.000 dolarjev. Pomorščaki, ki so že pred dobrim mesecem dni odpotovali v domovino, so se še enkrat zahvalili vsem, ki so jim pomagali, ko so v Izoli čakali na ustrezno rešitev sicer zelo zapletenega primera. Pomorščakom je pomagal tudi naš časopis s skromno vsoto denarja, ki so ga zanje zbrali Lucijčani in Portorožani. JKOMnENTAM Meje našega zadolževanj a Po zadnjih podatkih Banke Slovenije in Ministrstva za finance j e dolg Slovenije do tujine že meseca maja presegel 10 milijard dolarjev. Ker dolgovi niso tako enoznačni je treba povedati, da sodi v ta relativno velik kupček dobra tretjina javnega dolga, torej tistega, za katerega vračilo jamči država, kar dve tretjini pa naj bi bilo predstavljalo »zasebno zadolževanje« - dolg bank, podjetij in posameznikov. Hkrati dodajajo, da so v enakem času imele centralna in poslovne banke okrog 9 milijard dolarjev deviznih rezerv, česar pa ni dobro enačiti z dolgom, saj so devizne rezerve bolj ali manj tekoča zadeva, dolgovi pa ostajajo za daljše obdobje in vprašanje je, ali jih bomo v Sloveniji v času zapadlosti sposobni tudi vrniti ali se bomo morali na novo zadolževati. Ob tem pa je tudi prav opozoriti javnost o tako imenovanem notranjem dolgu, verigi medsebojnega zadolževanja in neplačevanja računov. Alije potem res, daje vsak Slovenec povprečno že dolžan 500 dolarjev? Optimizem, ki tako izžareva z obraza ministrskega predsednika, ne more zakriti dejstva, da se Slovenija, upoštevajoč skromno produktivnost dela in storilnost, relativno visoko stopnjo inflacije in tako rekoč ob dnevni rasti evra (večina dolgov je v tej valuti) rahlo utaplja v dolgovih, ki bodo bremenili bodoča pokolenja. Ekonomska logika posojil j e kristalno jasna; ko država ni več v stanju izenačiti izdatke s prihodki, se začne zadolževati. Virov in oblik je kar nekaj; od nacionalne banke, s povečano emisijo bankovcev, s posojili v tujini, z emisijo obveznic... V rajnki Jugoslaviji smo uporabljali vse naštete načine, a najbolj priljubljen je očitno bil sistem tiskanja novega denarja brez kritja, kar je imelo za posledico galopirajočo inflacijo. Pa vendar, veliko večja Jugoslavija je ob njenem razpadu imela okoli 16 milijard dolarjev zunanjega dolga. Upamo lahko, da nas novo zadolževanje ne bo pripeljalo v podobne vode. Franc Krajnc Burja mu ne bo kos! Eden najzahtevnejših avtocestnih odsekov v Sloveniji od Klanca do ankaranskega križišča bo odprt za promet že verjetno oktobra ali novembra 2004. Takrat bo Slovenija že skoraj v celoti prepredena z avtocestami in potovanje od Kopra do Maribora bo skrajšano na dobri dve uri. Zahtevna gradnja - viadukt Črni Kal. Del trase avtoceste je vkopan. Zaradi velike vročine podnevi niso smeli betonirati V sredo, 30. julija 2003 si je viadukt Črni Kal ogledal in se povzpel na najvišji steber (95 m) predsednik vlade mag. Anton Rop. Gradnja avtocestnega križa v Sloveniji teče pospešeno in po najbolj optimističnih napovedih se bomo že Prihodnjo jesen peljali po avtocesti tudi skozi Trojane pa vse do motja. Avtocestni odsek proti morju ni poceni (64,5 milijarde tolarjev), bo ta to velika pridobitev, saj se voznikom ne bo treba več prebijati po stari cesti prek Črnega Kala, kjer, zlasti v poletnih mesecih prihaja do prometnih zastojev. Cesto še najbolj obremenjujejo številni tovornjaki, ki prevažajo blago iz pristanišča namesto, da bi to delo dobila železnica. Kaj se bo dogajalo s prometom na koncu ankaranskega križišča in kje bodo potem stale dolge kolone si ne upamo napovedati, a na ta Prihodnji problem še najbolj opozarja koprska prometna policija. Ker j e viadukt res nenavadno visok in ker pozimi tu zapiha močna burja se nekateri upravičeno bojijo, da bo veter avtomobile enostavno odpihnil. Strokovnjaki zagotavljajo, da se kaj takega v nobenem primeru ne more zgoditi, saj bo ob straneh visoka 3-metrska zaščitna protivetma ograja. Viadukt Črni Kal je dolg 1,065 kilometra Primorski avtocestni krak Ljubljana - Ankaran je dolg skupaj 106,3 kilometra. Dvocevni predor Kastelec je dolg 2320 metrov, dvocevni predor Dekani - leva Cev 2175 metrov, desna cev 2190 metrov. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva , S- primorski u'r'p i? Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, | 6320 Portorož Tek: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e " Pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk I “TA Primorska tiskovna agencija: 'i\ Obala 125, Lucija | Te| 05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož | Tisk: Tiskarna Vek Koper l Naklada: 2000 izvodov Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 bili 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 bili 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. Zdesetkano morsko bogastvo! Strokovnjaki opozarjajo, da so svetovna morja že precej izropana Kot objavlja nemški ilustrirani časopis BILD naj bi v svetovnih morjih obstajale že velike »mrtve cone«, pa tudi sicer naj bi s pretiranim ulovom zdesetkali morski živelj, zlasti tune, rake, plave ribe in školjke. Bogastvo naših morij je še pred časom veljalo za neizčrpno. Toda to je le iluzija, trdijo znanstveniki s kalifornijskega oceanografskega inštituta (San Diego). Znanstveniki ocenjujejo, daje 90 % vseh vrst rib že zdesetkano. Vzrok: nesorazmeren ulov s prirastkom, zlasti tun, polenovk in drugih priljubljenih vrst rib za Najbolj izropani naj bi bili severni Atlantik, Severno morje, Mehiški zaliv, na seznamu pa je tudi Sredozemlje z jadranskim morjem, prehrano človeštva. Najbolj izropani naj bi bili severni Atlantik, Severno morje, Mehiški zaliv, na seznamu pa je tudi Sredozemlje z jadranskim morjem. V tako imenovanih Najbolj izropani naj bi bili severni Atlantik, Severno morje, Mehiški zaliv, na seznamu pa je tudi Sredozemlje z jadranskim morjem, »mrtvih conah« skorajda ni več rib. trdijo. Pravi alarm; tam je izumrlo že 38 vrst rib; polenovke, morski listi... Posebej nevarne so tako imenovane povlečne mreže, s katerimi ribiči v plitvih morjih hkrati dobesedno postrgajo morsko dno in hkrati tudi uničijo ves živelj, ki se zadržuje v mulju. Tudi slovenski - piranski in izolski ribiči negodujejo zaradi pomanjkanja ribjega bogastva. Najbolj izropani naj bi bili severni Atlantik, Severno morje, Mehiški zaliv, na seznamu pa je tudi Sredozemlje z jadranskim morjem. Tartinijev spomenik odslej posebno varovan Piranska Policijska postaja doslej še ni prejela nobene prijave o morebitnem poškodovanju ali popackanju Tartinijevega spomenika. Med krivci za odlomljeno ali odpadlo palico violine bi se lahko našli tudi zob časa, jugo ali temna noč. Poslej se to zagotovo ne bo več zgodilo, saj se je občinska uprava odločila za posebno vrsto varovanja - na fotografiji. Referendum o nedeljskem urniku prodajaln bo v nedeljo, 21. septembra 2003 Na podlagi zahteve 40 tisoč volivcev je Državni zbor Republike Slovenije 15. julija 2003 sprejel odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o spremembi zakona o trgovini. Odlok je objavljen v UL št. 72, 25. 7. 2003. Relativno dolgo vprašanje, o katerem bomo odločali na referendumu, ki bo veljal državo blizu 600 milijonov tolarjev, se glasi: »Ali ste za to, da se v predlogu zakona o spremembi zakona o trgovini (EPA 750-III) določi, da so prodajalne za nujne življenske artikle odprta največ 10 nedelj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev«? Glasovanje na referendumu se izvede v nedeljo, 21. septembra 2003. Požar zapušča Mercator Direktor dražbe Mercator - Degro iz Lucije diplomirani ekonomist Boris Požar dokončno zapušča Mercator. Zaupal nam je, da odhaja v Koper. Ugibamo lahko, ali bo morda v Istrabenzu prevzel pomembne menedžerske naloge na področju portoroškega turizma? Poslovni sistem Mercatorje namreč konec marca letos prevzel dejavnost svoje hčerinske firme Mercator - Degro in za enote market programa ter gostinstva ustanovil Maloprodajno območje IV. Sprememba organizacijske strukture predvideva ukinitev hčerinske družbe M-Degro. Jana Tolja gre med solinarke? Avditorij je vedno poln skrbi kako ga napolniti s prijazno publiko, slana voda pa kar sama teče in polni bazene. Če je kdo pameten nima soli le v glavi ampak tudi na kupih. Pred kratkim smo opazili direktorico Avditorija Jano Toljo v pravi solinarski opravi in nekateri že ugibajo, ali njen odhod iz Avditorija ne pelje v bolj mirne, pa čeprav slane vode. - w primorski u¥p GOSPOBAHSTVO IN POLITIKA Policijski čoln že pluje Potem, ko je minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc v petek, 1. avgusta 2003 komandirju postaje pomorske policije Mirku Slukanu na carinskem pomolu v Kopru svečano izročil ključe policijskega čolna P 66, smo si plovilo lahko pobliže ogledali tudi novinarji. Pred izročitvijo ključev je so minister dr. Rado Bohinc, namestnik generalnega direktorja policije Andrej Anžič, direktor Policijske uprave Koper Emil Čebokli in komandir postaje pomorske policije Mirko Slukan priredili novinasko konkerenco, na kateri so podali izčrpne informacije o nabavi in karakteristikah novega čolna. »Če bi se še enkrat odločal, bi se odločil za enako plovilo«, je zvedavim novinarjem odgovoril minister dr. Rado Bohinc. Minister je tudi napovedal, da bodo kmalu začeli pripravljati zakon o obalni straži ter tudi to, da bodo najverjetneje do konca leta zamenjani motorji starega policijskega čolna Pili. Na naše vprašanje ali tovrstna oprema policije na našem morju zadošča schengenskim kriterijem, je minister odgovoril pritrdilno. Andrej Anžič je potrdil pogodbeno ceno čolna 176,5 milijona tolarjev. Zaradi zamude dobave, ki je nastala na račun Na fotografiji: Minister dr. Rado Bohinc predaje ključe policijskega čolna P66 komandirju postaje pomorske policije Mirku Slukanu. FOTO: FK- Primorski utrip. Policijski čoln lepo drsi po našem morju. proizvajalca naročnik pričakuje okrog 30 milijonov SIT zamudnine oziroma poračuna iz naslova pogodbene kazni. Emil Čebokli: »To je velik dan za policijo. Posadka italijanskega proizvajalca je ravnala edino razumno, ko ni nadaljevala plovbe v močno razburkanem morju, kjati njihova naloga ni, da preizkušajo sposobnost človeka in plovila v takem morju«, je poudaril Čebokli. Ko je slovenska pomorska policija je v sredo, 30. julija 2003 ob 9.30 uri na carinskem pomolu v Kopru prevzela nov policijski čoln P 66 so si ga želeli pobliže ogledati tudi novinarji. Ker čoln še ni bil ocarinjen, tore ni bil prevzet, ogled seveda ni bil mogoč, je dejal Andrej Anžič. Čoln so pripeljali mornarji ladjedelnice Cantiere Navale Vittoria iz Roviga. Policijski čoln znamke Vittoria FPB P66, FLY ima aluminijasti trup, dolg je 11 metrov (dolžina čez vse 13,76 metra), širok 3,6 metra, ugrez komaj en meter. Poganjata ga dva dizelska motorja MAN, 588 KW, površinski vijaki so znamke Amesson. Plovilo je težko blizu 15 ton, na morju pa doseže maksimalno hitrost 51 vozlov. Delovna hitrost čolna j e 38 vozlov. Prevoz do 6 oseb. Policijsko plovilo je namenjeno reševanju, nadzoru in varovanju državne meje, izvajanju drugih policijskih nalog ter nudenju pomoči na morju. Otroci so pisali županji Izolski otroci, ki so se za nagrado iz naslova humanitarne akcije lahko popeljali s katamaranom in tudi šli na izlet v Ljubljano, so županji Občine Izola Bredi Pečan poslali kup razglednic. »Draga Breda, hvala za katamaran in vse drugo«, sta na razglednico mesta Ljubljane napisala učenec in učenka. Franjo Žele Portorož brez prave vsebine Portorož nima prave turistične vsebine. Ne dogaja se nič takega, kar bi bil vzrok za večji prihod turistov, je prepričan Franjo Žele, lastnik ladje Burja, ji je zasidrana ob portoroškem pomolu in ki tudi vsak četrtek ob 8.30 vozi goste na izlet v Poreč Nasprotujoča si mnenja, kritike in hkrati tudi hvalnice portoroškemu turizmu lahko zmedejo. Franjo Žele, ki se je s svojo ženo lotil turizma na poseben način - z nudenjem turističnih prevozov na veliki ladji Burja, ki sprejme na krov do 200 potnikov, je prepričan, da so portoroški hotelirji v resnici med seboj skregani in da le hotelirstvo v ožjem pomenu besede ne zadošča. Zlasti, če ima turist doma boljše udobje kot v hotelu. Pravi, da smo portoroški turizem dolgoročno že zapravili in to z značilnim omejevanjem na vseh koncih in krajih, od zapornic, omejevanj obratovalnega časa, enolične ponudbe, do tako imenovanega komunalnega turizma, ki ne more biti prijazen pa če je še tako lep. Ljudje so si poiskali nove destinacije, a naši turistični predstavniki medtem filozofirajo o nekih objektivnih vzrokih. Če ima piranska občina status turistične občine in od te dejavnosti pretežno živi večina prebivalstva, moramo svoje življenje podrediti turizmu. Določiti bi morali prisilo, torej, da moraš delati do dveh zjutraj, ne pa omejevati obratovalni čas, meni Franjo Žele. »Na nas, ki nismo hotelirji, gledajo grdo. Res pa je, da vlada veliko ljubosumje tudi med nami ladjarji. Ko smo odprli Kava bar na ladji Buija je bilo že prvi dan ob 20.30 osem prijav , naslednji dan pa že 36. Ko se je policija postavila na konec pomola in poslušala, če smo res prehrupni je ugotovila nasprotno, da hrup prihaja iz drugih lokalov. Niso nas prijavili krajani. Sem v nadzornem svetu LTO Piran in zbiram podpise gostincev z zunajpenzionsko ponudbo, z zahtevo Ne nas omejevati«. Zlorabljanje in fizično nasilje Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo je bila v zadnjih dveh letih izpostavljena različnim zlorabam s strani nepoznanih ljudi. Začelo seje s prodajanjem raznih vzglavnikov in vrečk po celotni Sloveniji v imenu Sončka. Kasneje so neznanci v našem imenu zbirali denar za ljudi s cerebralno paralizo. V mesecu avgustu pa so izkoristili akcijo zbiranja kovancev Ptujskega društva za cerebralno paralizo in hodili od vrat do vrat ter prosili za visoke vsote denarja. Da pa je zlorabljanje Zveze Sonček doseglo svoj višek nam je bilo jasno, ko so nas obvestili o kraji in fizičnem nasilju nad našimi informacijskimi tablami, ki so postavljene na večjih poštah po Sloveniji. Table imajo namreč poleg informacijskih zloženk tudi hranilnik za zbiranje denarja. Samo v tem mesecu so neznanci ukradli dve tabli, na obeh razbili hranilnik in ga odvrgli stran. S temi dejanji (ne)znanci Zvezi Sonček povzročajo tako materialno kot moralno škodo. Zveza Sonček obvešča vse državljane in državljanke Slovenije, da pomagajo preprečiti škodo in fizično nasilje, ki je čedalje bolj prisotno v naši družbi ter izrablja zaupanje humanitarnih organizacij kot je naša. Tina Malenšek 9. SKUPŠČINA DELNIČARJEV DROGE 2000 tolarjev dividende na delnico Delničarji Droge so preko 565 milijonov tolarjev namenili za dividende Delničarji Droge so na 9. skupščini delničarjev (20. junija 2003) odločali o uporabi bilančnega dobička, izplačilu dividend ter udeležbi uprave in nadzornega sveta na dobičku za leto 2002. Poleg tega so soglasno sprejeli odpoklic člana nadzornega sveta in izvolitev novega ter podelili razrešnice upravi in nadzornemu svetu, imenovali pa so tudi revizijsko hišo za leto 2003. Skupščino sta vodila predsednik Radovan Stonič in namestnik Gregor Velkaverh. Na njej so se zbrali predstavniki 73,4 odstotka kapitala. Z večino 99,6 odstotka prisotnega kapitala so delničarji izglasovali protipredlog lastnikov KAD in SOD, v katerem so ti predlagali, da ob enakem razmerju delitve dobička, kot ga je predlagala uprava, ostanek letnega dobička namesto v druge rezerve iz dobička razporedijo kot nerazporejeni dobiček. Tako je bilančni dobiček Droge, d. d., za leto 2002 v vrednosti 1.765,363.456 tolarjev razdeljen na 565,536.000 tolarjev za dividende (2.000 tolarjev bruto na delnico), 15,600.000 tolarjev za izplačila upravi in nadzornemu svetu, nerazporejeno pa je ostalo 1.184,227.456 SIT. Izplačilo dividend bo bremenilo druge rezerve iz dobička. Dividende bodo izplačane tistim delničarjem, ki bodo na dan 26. junija 2003 vknjiženi kot imetniki delnic pri Centralno klirinško depotni družbi. Izplačane bodo v roku enega meseca po skupščini. Potrdili so tudi odpoklic člana nadzornega sveta g. Fransa J. Lavooija, in izvolili novega, g. Albina Zupanca. Za pooblaščeno revizorsko hišo je bila imenovana revizorska hiša K.P.M.G. Slovenija, d. o. o. Uspešno poslovanje Zdravilišča Strunjan Z nakupom hotela Laguna v Strunjanu so povečali tudi nastanitvene zmogljivosti V mesecu juniju 2003 je dmžba Krka-Zdravilišče Strunjan, d.o.o. kupila in s prvim julijem začela z upravljanjem hotela Laguna v Strunjanu, kije bil prej v lasti Nove ljubljanske banke d.d. , z njim pa je upravljalo hčerinsko podjetje Prospera plus d.o.o. Vrednost nakupa je znašala dobre pol milijarde tolarjev. Tako je skoraj istočasno ponudba Krkinih zdravilišč, katerih del je tudi Zdravilišče Strunjan (poleg Dolenjskih toplic, Šmarjeških toplic in Hotelov Otočec) obogatila za dve novosti; odprtje vvellness centra Balnea v Dolenjskih toplicah in za dodatni hotel na Slovenski obali. Hotel Laguna ima tri zvezdice in leži v neposredni bližini Zdravilišča Stmnjan. Ima 28. sob s 57 ležišči. Hotelske sobe se nahajajo v treh depandansah: Vili Magnoliji, Vili Brin in Vili Rožmarin. Sobe-apartmaji v Vili Brin so opremljene s kuhinjami in predstavljajo popestritev v ponudbi Zdravilišča Strunjan. V posebnem objektu se nahaja tudi seminarska dvorana, ki lahko sprejme do 50 gostov in vsaj delno narekuje turistično usmeritev hotela Laguna. Namreč v Zdravilišču Strunjan razmišljajo o ponudbi tudi tako imenovanega seminarskega turizma. V letu 2002 so poslovali uspešno in zabeležili dobrih 1,3 milijarde tolarjev prihodka (indeks 108) in izpolnili poslovni načrt. Realizirali so 98.731 prenočitev ali 4 % nad načrtovanimi. Ustvarili so tudi načrtovani dobiček. Kaže, da bo tudi letošnje turistično leto za Strunjan ugodno. Že nekaj časa jih muči neopredeljen status plaže. Janez Kolarič je na nedavni novinarski konferenci predstavil novo zanimivo karto pešpoti, ki jo je izdalo Zdravilišče Strunjan, na kateri je vrisanih 8 poti, s čimer je gostu olajšana orientacija, kot tudi odločitev kam naj se poda. Karto pešpoti sta z veseljem ponudila gostom tudi Hotel Oleander in Hotel Salinera. Skupina za javna dela Občine Piran skrbi za košnjo in čiščenje rastja ob poteh. Kmetijsko - živilski sejem Gornja Radgona od 23. do 30. avgusta 2003 Pričakujejo, da bo mednarodni kmetijsko - živilski sejem v Gornji Radgoni, že 41. po vrsti, privabil številne obiskovalce. Pod njegovim okrilijem so se že zvrstila mednarodna ocenjevanja kakovosti mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadnih sokov in brezalkoholnih pijač ter državno ocenjevanje vin. Temu je letos drugič sledilo tudi ocenjevanje vin v konkurenci sosednjih držav. Podrobnosti o dogajanjih na sejmu med 23. in 30. avgustom 2003 so predstavuili na novinarski konferenci 12. avgusta na sejmišču v Gornji Radgoni. Na predstavitvi je sodeloval tudi predsednik ocenjevanja vin mag. Anton Vodovnik, kije pojasnil, kako so se odrezali slovenski vinaiji v domači in kako v tuji konkurenci. Letošnja katastrofalna suša j e pripeljala številne kmetovalce na rob obupa, saj je izsušila polja in uničila večino pridelkov. # ■ W Odmevi Marino Antolovič | Sem in ostajam direktor Hotelov Morje! V prejšnji številki smo glede na informacije zapisali, da Marino Antolovič, direktor delniške družbe Hoteli Morje Portorož, ki je v lasti Istrabenza, v skladu s kadrovskimi premiki te družbe odhaja v Opatijo, kjer bo vpeljal tamkajšnji kompleks hotelov Adriatic, ki ga je pred nedavnim kupil Istrabenz Koper. Tudi, da ni znano ali je premestitev začasna ali trajna in kdo bo vodil Hotele Morje, tudi ne, ali bo kakšno novo »strokovno nalogo« dobil tudi direktor Hotelov Palače Danilo Daneu. Poklical nas je Marino Antolovič in povedal, da v tem primem ne gre za nobeno kadrovsko premestitev. »V hotelu Adriatic v Opatiji bom vršil le asistenco tamkajšnjemu direktorju. Sem in ostajam direktor Hotelov Morje«. ZAKLJUČEK SOLINARSKEGA FESTIVALA 30. IN 31. AVGUSTA - ŽUPANI TREH DRŽAV ŽANJEJO SOL Sobota, 30. avgusta 11.00 do 20.00 SOLINARSKA TRŽNICA, Tartinijev trg (pred Tartinijevo hišo) tudi v nedeljo, 31. avgusta 8.00, 10.00, 12.00 in 14.00 BREZPLAČEN IZLET V SOLINE Z VODENJEM Odhod ladje Solinarka v predel Lera bo s piranskega pomola (tudi v nedeljo, 31. avgusta) Na Tartinijevem trgu ponudba sardel in drugih domačih dobrot (tudi v nedeljo, 31. avgusta) Dogajanja v Krajinskem parku Sečoveljske soline - Lera 17.00 Sprejem ob solnem polju Občine Piran 17.15. Županja Vojka Štular povabi župane treh držav, da ji pomagajo pri žetvi soli na občinskem solnem polju 18.00 odhod županov in povabljenih z ladjo Solinarka v Piran Dogajanja na Tartinijevem trgu v Piranu 18.30 SPREJEM MARTINA KRPANA in solinarjev ob prihodu Nastop Plesno akrobatske skupine FLIP iz Pirana na elipsi PIRANSKA ŽUPANJA IN Martin krpan delita sol 19.30 OTVORITEV BENEČANKE - trgovine s solinarskimi spominki 20.00 do 01.00 ples z ansamblom Tramontana NA ELIPSI ANIMATORJI VODIJO SOLINARSKE IGRE Nedelja, 31. avgusta, Tartinijev trg, Piran turnir v pandolu sv. JURIJA 2003 10.00 do 12.00 Pandolo - otroci 12.00 MIMOHOD EKIP z mažoretkami Tvvirling kluba Piran županja Vojka Štular svečano o tvori 10. turnir v Pandolu Sv. Jurija 19.00 RAZGLASITEV ZMAGOVALCEV IN PODELITEV PRIZNANJ Nastop skupine La bora in Dramske skupine Skupnosti Italijanov G.T. Piran. GOSPODARSTVO IN FINANCE Mercator ponuja roko Odprli so Supermarket v Luciji, sedaj pa bi želeli razširiti in popestriti ponudbo v še treh trgovinah; v Piranu, Portorožu in na Belem križu Poslovni sistem Mercator želi razširiti utesnjeni market na Levstikovi 5 v Piranu, vendar je poseg vezan na zamenjavo prostorov in selitev Krajevne skupnosti na Župančičevo 24. Mercator želi razširiti trgovino tudi na Belem križu in pri avtobusni postaji v Portorožu. Glede trgovine v Piranu Občina predlog Mercator-Degroja podpira, stari Svet KS se s stališči ni strinjal, novoizvoljeni svet KS pa o tem vprašanju kot kaže še ni odločal. bi Mercator-Degro prevzel in uredil prostore na Zelenjavnem trgu, ki so že dalj časa prazni in ne služijo nobenemu namenu (služijo samo huliganom za razbijanje). O stališču novega Sveta KS vam bomo sporočili po sklicu izredne seje Sveta KS, na kateri od članov pričakujem, da bodo glasovali z lastnim videnjem in s svojo vestjo«, je v dopisu Županji Občine Piran med drugim zapisal predsednik Sveta KS Piran, Vincenzo Barrile. Županja namreč meni, da je predlog Mercator-Degroja še vedno aktualen in pričakuje dokončno odločitev Krajevne skupnosti Piran, saj pogoji za delovanje te trgovine niso ustrezni. Stališče Občine Piran je, da podpira ta predlog. »Mercator sedaj pričakuje pozitiven sklep Sveta KS, v nasprotnem primeru bo trgovina pač morala še naprej delovati v pogojih kot do sedaj«, je v pismu Krajevni skupnosti Piran 9. julija zapisal predsednik uprave Mercator-Degro Boris Požar in se opravičil, ker se niso že takoj obrnili na KS ampak na Županjo. Morda prav iz tega izhaja tudi rahla zamera, češ ali KS ni oseba javnega prava in lahko sama odloča o svoji usodi, o odtujitvi ali zamenjavi premoženja brez soglasja Občinskega sveta? Mercator želi tudi razširiti trgovino pri avtobusni postaji v Portorožu na prostor kjer je sedaj parkirišče. Na Belem križu pa naj bi dogradili trgovino (na stebrih proti Fiesi) za približno 100 kvadratnim metrov. Franc Krajnc Anika je zapela publiki Mercator - Degro, Trgovsko gostinsko podjetje, d.d., Občina Piran in Krajevna skupnost Piran se že dalj časa pogovaijajo o konkretni rešitvi, vendar, kot lahko razberemo iz dopisov, do konkretnega razultata še ni prišlo. Mercator-Degro je namreč dal pobudo za razširitev svoje trgovine na Levstokovi 5 v prostorih KS Piran, kar bi lahko uresničili s predhodno menjavo prostorov. Mercator-Degro predlaga, da bi se KS Piran selila v njihove prostore na Župančičevi 24 (v 1. nadstropje), ki so večji od sedanjih prostorv KS na Levstikovi 5. Trgovina bi se tako lahko razširila, povečala in izboljšala izbiro, je povedal Boris Požar. Mercator- Degro namreč že nekaj časa dobiva neposredno ali prek Županje pripombe, da je oskrba tega dela Pirana neprimerna. Gre predvsem za utesnjenost, saj ima trgovina premalo prostora. Pri iskanju rešitev so sprva razmišljali, da bi odkupili prostore eks. Mlinotesta na Zelenjavnem trgu, vendar je ta možnost zaradi tehnično-gradbenih problemov (nosilni stebri) odpadla. Prejšnji Svet KS Piran je na svojih dveh sejah 25. 3.2002 in 2.10.2002 odločil, da ne odstopa od sedanjih prostorov KS. »Razumemo stališče Občine, vendar pa nam ni jasno, kot smo zapisali v dopisu 8. 4. 2003, zakaj ne Prenovljen Mercatorjev Supermarket na Obali 142 v Luciji so odprli 31. julija 2003. Trak so svečano prerezali predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator d.d. Zoran Jankovič, predsednik uprave Mercator - Degro Boris Požar in županja Občine Piran Vojka Štular. Gostom in prvim kupcem j e zapela Anika Horvat. Supermarket na 1290 kvadratnih metrih klimatiziranih prostorov ponuja okrog 8000 različnih izdelkov. Imajo tudi bogato ponudbo že pripravljene hrane, med novostmi sta tudi sveže pečeni kruh in pecivo. V prvem nadstropju je sodoben salon pohištva (na 1324 m2 prostornine), kije bil začasno v obrtni coni v Luciji. Mercatorje za relativno hitro prenovo stavbe bivšega diskonta v Supermarket vložil 676 milijonov tolarjev. Medijske zgodbe o številnih potencialnih brezposelnih trgovcih Mercatorja se niso uresničile. Maks Filipčič, vodja Supermarketa pozdravlja predsednika uprave Zorana Jankoviča Zvone Cegan, vodja salona pohištva Intereuropa pogodbeno sodeluje z UPS UPS je največje podjetje na svetu z moderno tehnologijo za dostavo in spremljanje paketov Na novinarski konferenci 22.julija 2003 so v Intereuropi v Kopm predstavili UPS tehnologijo spremljanja pošiljk. Intereuropa je že leta 1989 podpisala pogodbo s podjetjem UPS za izvajanje njihovega servisa na področju bivše Jugoslavije. Leta 1991 pa so podpisali novo ekskluzivno partnersko pogodbo, ki pokriva področje držav Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. UPS olajšuje in pospešuje globalno gospodarstvo s tem, ko ponuja zmogljivost, ki daleč presegajo tiste pri tradicionalnem ponudniku paketne dostave. S svojimi rešitvami na spletu daje UPS svojim strankam popoln pregled nad premiki blaga od začetka do konca oskrbovalne verige. UPS je največje podjetje za dostavo paketov na svetu, s sedežem podjetja v Atlanti (ZDA), oskrbuje UPS več kot 200 držav in območij po vsem svetu. Ima 360.000 zaposlenih. Dnevno obvladuje 7,9 milijona strank. Podjetje UPS ima v svoji lasti 1.748 avtomobilov, kamionov, 262 letal (319 jih tudi dodatno dnevno najamejo). Operacije potekajo pa na 364 letališčih v Ameriki in 405 mednarodnih letališčih. Leta 2001 so tudi v Sloveniji ustanovili samostojno filialo, kjer je 41 redno zaposlenih in dnevno obdelujejo 550 pošiljk. Število tovrstnih storitev seje povečalo za 400 %. »Pričakujemo še hitrejši razvoj. Naslednje leto, ko Slovenija vstopi v EU bo to za UPS pomenilo precej novitet. Večina pošiljk v uvozu bo sproščena, bo lahko šlo v dostavo takoj (okoli 80% takih pošiljk). Tudi za vse, ki prihajajo iz ostalih držav EU bo postopek hitrejši in enostavnejši« je dejal Goran Travner. Nedavno je UPS prenovil tudi svojo spletno stran - UPS.com, na katero klikne dnevno 115. milijonov ljudi. Breda Krajnc Mednarodna poletna akademija likovne umetnosti Salzburg, 21. 7. - 30. 8.2003 Jubilej znamenite Kokoschkove šole. Pred dnevi so v Salzburgu (Avstrija) proslavili 50 - letnico znamenite Kokoschkove šole, Mednarodne poletne akademije likovnih umetnosti, ki v svojih ateljejih, na pettedenskih seminarjih, vsako leto zbere okoli 600 slušateljev, katere poučuje 25 do 30 predavateljev, povabljenih iz vseh delov sveta. Ob tem jubileju je bila v deželni galeriji Traklhaus odprta razstava likovnih del profesorjev Akademije, ki so v preteklih 30 letih obstoja galerije v njej razstavljali. Leta 1988 je tam razstavljal tudi akademski kipar Janez Lenassi, kije v letih 1986 - 1996 devet let poučeval na poletni Akademiji v Salzburgu in v tem času, skupaj z osmimi drugimi kiparji-predavatelji, realiziral monumentalno kamnito kompozicijo (6 blokov), ki stoji v notranjem dvorišču rezidenčne palače Taskanatrakt, sedaj Skulptura, delo Janeza Lenassija Umetniško kiparsko delo na notranjem dvorišču palače Janeza Lenassija v galeriji Toskanatrakt, 1991. Traklhaus, 1988. Izolski občinski nagrajenci Na fotografiji Primorskega utripa: Županja Breda Pečan čestita izolskim občinskim nagrajencem. Na letošnji proslavi izolskega občinskega praznika (11. 7.) na ploščadi hotela Riviera, Srednje gostinske in turistične šole v Izoli, je županja Občine Izola Breda Pečan podelila občinska priznanja ; posthumno Borisu Benčiču, akademskemu slikarju plaketo z zlatim grbom Občine Izola in ustrezno listino. Priznanje Občine Izola - plaketo z zlatim grbom Občine Izola in ustrezno listino sta prejela Dom upokojencev Izola ob 50. obletnici delovanja in Ljubo Klanjšček za dolgoletno uspešno in srčno vodenje Doma upokojencev Izola. Nagrado Občine Izola z ustrezno listino je prejela Marjetka Popovska, fizioterapevtka v Domu upokojencev Izola. Delegacija iz Makedonije Svečane podelitve občinskih priznanj v Izoli se je udeležila tudi delegacija Ministrstva za lokalno samoupravo Republike Makedonije, ki jo je vodila namestnica ministra Tatjana Altanazijeva. Delegacija je bila na obisku v Ljubljani in Izoli. V našem Na fotografiji: Altanazijeva (na desni) v pogovoru z Danilom Markočičem, predstavnikom za stike Z javnostmi Občine Izola. obmorskem mestu so se gostje iz Makedonije pogovarjali s predstavniki izolske občine o delovanju lokalne samouprave pri nas v Sloveniji in morebitnem pobratenju Skopja in Izole. V Republiki Makedoniji, kije večja od Slovenije in ima okoli 2,1 milijona prebivalcev, imajo le 123 občin in mesto Skopje s petimi občinami. Nimajo krajevnih skupnosti in ne pokrajin. Imajo eno-stopenjsko lokalno samoupravo. Makedonska delegacija je ob tej priložnosti obiskala tudi izolsko Drogo, ki že poslovno sodeluje z Makedonijo. V obrtni coni Lucija gradijo. O štiripasovnici ne duha ne sluha Metalceramica končuje v obrtni coni v Luciji večnamensko proizvodno halo, pričakujemo lahko še eno podobno. V neposredni bližini družba Finali prodaja del svojih prostorov, v katerih naj bi bili tehnični pregledi tudi za tovornjake in traktorje. Kmalu naj bi se okrog 300 metrov naprej v dolino preselil tudi avtomobilski odpad. Tamkajšnji sosedje s prihodom odpada niso zadovoljni, a si žal ne morejo pomagati, ker niso stranke v postopku. Nekateri bi radi odstranili tudi betonarno, ki pa seje na da kar tako prestaviti na dmgo lokacijo. Tovorna cesta, ki pelje v obrtno cono, je že skoraj dokončana, vendar je ne morejo odpreti dokler državno podjetje za ceste pri Rosi bam ne postavi semaforjev, saj bi sicer lahko prihajalo do hudih prometnih nesreč. O štiripasovnici ali vsaj kraku avtoceste iz smeri Izola - obrtna cona Lucija pa ni ne duha ne sluha._____ Javna zahvala Krajevna skupnost Padna se zahvaljuje gasilcem Gasilske brigade Koper in Prostovoljnih gasilskih društev Nova vas, Korte, Sečovlje, Piran, Krkavče, Babiči, Hrvatini, Dekani, Pobegi-Čežarji in Izola, ki so 13. 7. 2003 požrtvovalno gasili požar večjih razsežnosti na območju KS Padna. Krajevna skupnost Padna Predsednik Sveta KS Denis Goja PRAZNIK TERANA IN PRŠUTA Dutovlje 15., 16. in 17. avgusta 2003 V petek, 15.8.2003 ob 21.00 uri Rock koncert - ŠANK ROCK, POMARANČA IN ANA PUPEDAN (vstopnina 1.500 sit). Sobota, 16.8.2003 DAVOR RUDOLF & RITMO LOGO, GAME O VER Nedelja, 17. 8. 2003 ob 8.00 uri: S kolesi na teran in pršut, ob 14.00 razstava v O.Š. Dutovlje. Ob 16.00 veliki teranov srečelov. Za najmlajše Damjana Golavšek. Povorka kmečkih voz in lipicancev, godba na pihala, mažoretke, domači teater, obisk slovenske vinske kraljice, podelitev priznanj vinogradnikom, nagraditev najlepših kmečkih voz, pokušina nagrajenih vin - terana, podelitev priznanj »Naš Kras«, ob 18.30 nastop skupine Plamen, ob 19.30 zabava s plesom - Vstop prost. Igra ansambel Lojzeta Slaka. Sponzorji praznika terana in pršuta so Zavarovalnica Triglav, Kras Sežana, Vina Kras, Pršutarna Lokev, MIP in drugi. Piran Literarno glasbeni dogodek v gostinskem lokalu Žižola v Piranu, v četrtek, 21. avgusta 2003 ob 20. uri. Hiacinta Novak išče moža Dnevnik Hiacinte Novak bo interpretirala igralka Silvija Jovanovič, ki bo vodila tudi pogovor z avtorico Aksinjo Kermauner ter s predstavnikoma založbe Miš. V drugem delu večera se bo predstavil kočevski glasbenik Roman Zupančič s svojimi avtorskimi songi. m: Luciju Obala 114. 6320 Portorož -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: ggSHSS eSc TISSOT ZZERO FRIZOtTlIO PAMUCCCHOG ■ SONJA BLASLOVI S.P. J OBALA 1Q5. LUCIJA. 6320 PORTOROŽ 1 GSM: 031 752 923 M PONGD6LJCK: 14.00-20.00 P£T£R, 8.00-12.00 IN 16.00-20.00 SOBOTA: 8.00-13.00 POŽAR V PADNI UNIČIL TUDI PRECEJ OLJK V sredo, 13. avgusta ob 13.59 je zagorelo ob regionalni cesti Šmarje - Dragonja, požar pa se je nato hitro in nevarno širil navzgor proti vasi. Zgorelo 18 hektarov podrasti, oljčnih nasadov in tudi nekaj trt. Ukrotilo ga je 71 gasilcev s 27 vozili. Pogorišče si je ogledala tudi županja Vojka Štular. V sredo, 13. 8. 2003 ob 13.59 je na OKC Koper poklical voznik in javil, da ob regionalni cesti Šmarje - Dragonja pod vasjo Padna gori trava. Verjetno je tudi tokrat požaru v naravi botroval neodgovorno odvrženi cigaretni ogorek, manj verjetno je, da bi šlo za sabotažo. Pogorišče si je ogledala tudi županja Občine Piran Vojka Štular Kot nam je povedal Atilio Radojkovič iz Občine Piran so plameni hitro zajeli krošnje oljčnih dreves in se ob že tako rekordni vročini nevarno širili proti vasi. Plamen je »preskočil« cesto med oljčniki, ki pelje strmo navzgor z regionalne ceste do vasi in nadaljeval svojo pogubno pot. Proti ognjenim zubljem se je borilo kar 71 gasilcev iz Gasilske brigade Koper in Prostovoljnih gasilskih društev obalnih občin. Organizirali so tudi nočno stražo. Občinski štab za civilno zaščito Piran je poskrbel za pitno vodo in hrano. Pogorišče si je ogledala tudi piranska županja Vojka Štular in naročila predsedniku Sveta KS Padna naj pripravi seznam oškodovancev in ga preda občinski upravi zaradi morebitne enkratne pomoči kmetom ob tej naravni nesreči. Občina Piran sicer namenja veliko sredstev za delovanje prostovoljnih gasilskih društev oziroma za nakup nujne opreme. V zadnjih treh letih je iz proračuna financirala ali sofinancirala nakup kombiniranega asilskega vozila za Gasilsko brigado Loper, lani je sofinancirala nakup asilskega vozila za Prostovoljno asilsko društvo Piran, letos, ob 50. bletnici delovanja PGD Sečovlje, pa je upanja sečoveljskim gasilcem svečano redala ključe gasilskega vozila. Podobno ožilo lahko pričakujejo tudi gasilci v lovi vasi. Občinski proračun je zagotovil adi sredstva za dežurstvo še enega gasilca nočni izmeni v gasilski izpostavi v /[arini Portorož. Odslej tam dežurata Iva nasilca. V sedmih mesecih 2003 na obalnem območju 121 požarov v naravi Iz Gasilske brigade Koper so nam sporočili, daje bilo do konca julija 2003 že 121 travniških požarov v naravi, 30 gozdnih požarov in 211 požarov v industrijskih objektih, stanovanjih in drugih objektih. Bilo je 43 lažnih prijav požarov. Obalni gasilci so do 31.7.2003 opravili 421 raznih intervencij od tega 32 intervencij ob prometnih nezgodah - iV' hBOj 'if. ' ,/£.« Gasilci so uporabili kar 27 gasilskih vozil in 50 tehničnih intervencij. V Gasilski brigadi Koper že nekaj let opozarjajo na pomanjkanje redno zaposlenih gasilcev. V dveh izmenah jih je samo pet, od tega eden na dežurstvu, štirje pa v stalni pripravljenosti za intervencijo. A , I Oljčni nasad v vznožju Padne se je v hipu spremenil v pogorišče. Prvo večje deževje bi precej zmanjšalo nevarnost širjenja požarov v naravi, pogorela pobočja na Primorskem pa si kar nekaj let ne bodo povsem opomogla^ Fotografije: Atilio Radojkovič POLETNI UTRIP Sobotne noči v Simonovem zof Ivu so se zaključite Večeri »Noči na plaži 2003« v izolskem Simonovem zalivu so zaključeni. 16. avgusta je bil še zadnji zaključni večer, kjer sta nastopili Josipa Lisac in Polona. Na predzadnjem večeru 9. avgusta 2003 pa smo lahko prisluhnili Heleni Blagne Zaman, Davorju Bornu in Kalamarom. Odličnemu izvajanju Helene Blagne in šarmantnega Davorja Borna smo že imeli možnost prisluhniti na nedavnem koncertu na koprski Bonifiki in tisti, ki so ju videli prepevati skupaj jim ni bilo žal. Podoben prijeten večer se je zgodil na izolski plaži. Črnolasi lepotec v zelo tesno oprijetih belih hlačah je skočil tudi med občinstvo in pripeljal na oder gospo in j o ob ritmu glasbe kar zavrtel. Helena Blagne je pela v dveh delih. Po tradicionalnem polnočnem ognjemetu, ki je spremljal vse sobotne večere je odpela še nekaj svojih pesmi, nato se ji je pridružila še skupina Kalamari in skupaj so odpeli nekaj najbolj odmevnih pesmi. Zelo posrečena pesem pa je bila Proud Mary od Tine Turner, ki ji je Helena dala malce rokerski in operni navdih. kaj, taki večeri so zelo dobrodošli. Upamo, da jih bo naslednje leto še več, saj so v izolskem Hotelsko turističnem podjetju Simonov zaliv, kjer so pripravljali dogodke na plaži, bili zadovoljni tudi z odzivom občinstva. Breda Krajnc 14. avgusta 2003 ob 21. uri je bil v Avditoriju Portorož že tradicionalni koncert Slavka Ivančiča z gosti. Slavko je do konca upal, da se bodo vremenoslovci zmotili, toda tokrat so bili zelo natančni in dežja in grmenja ni mogel pregnati. Kljub temu je bil dve in pol urni koncert poln emocij. Kot prvi gost je nastopila Monika Pučelj, ki je nedavno prejela nagrado publike na Melodijah morja in sonca. Dekle za katerega bomo še slišali, saj prepeva enkratno. Vzdušje med publiko je počasi naraščalo, ko pa je Slavko prijel v roke svojo kitaro in začel prepevati svoje stare znane uspešnice, ki se bodo večno prepevale, seje publika opogumila in prepevala z njim. Nekje na polovici koncerta seje Slavko šel preobleči v svečan rekelc in za nekaj minut prepustil oder Tomažu Hribarju, harmonikarju iz Kranja in Miru Božiču iz Idrije, ki je igral na orglice. V duetu je nastopil tudi z Alenko Godec, drugo gostjo večera. Vprašal jo je, če ne bi ona dva kdaj šla skupaj na EMO. Alenka seje prisrčno nasmejala in rekla: »Zakaj pa ne!« Mislim, da bi to bila dobra in uspešna kombinacija. Slavkove gostje so bila tudi 4 dekleta - godalni kvartet Rožmarinke, skupina Lavanda, kot zadnji pa je nastopil Portoroški mešani pevski zbor. Na odru sta zaplesala sta tudi člana kluba Fredi Izola, Tim in Tadeja. Svoj del so tudi odigrali njegova ekipa, Zdenko Cotič, ki z njim prepeva že 22 let, Tjaša Perigoj - saksofonistka, spremljevalke glasov Aleksandra Čermelj in Tadeja Fatur in drugi. Ivančič se je spomnil tudi svojega prijatelja Ferdinanda Maraža, pevca Faraonov, ki je nedavno preminil in mu podaril pesem »Ti znaš«. Da je Slavko Ivančič pravi profesionalec v svojem poklicu smo se prepričali po končanem koncertu, ko je povabil najožje prijatelje in za njih skupaj s preostalimi gosti prepeval ob igranju na klavir do tretje ure zjutraj. Bilo je zelo lepo. Padale so solze sreče in tudi kapljice skozi streho amfiteatra, ki očitno ni vzdržala prvega večjega krsta - naliva. Kot že običajno ob prireditvah v Avditoriju, ki pritegnejo množice, nastane neznosen problem parkiranja. BK Skupino BEPOP zapela v Supernovi Bepopovci so imeli turnejo podpisovanj v vseh megamarketih Interspar. Bili so tudi v nakupovalnem centru Supernova v Kopru, kjer so njihovi oboževalci prišli opremljeni z vsemi rekviziti: posterji, albumi, zvezki...in nestrpno čakali na podpis. Nedavno j e izšel že drugi album skupine Bepop, ki nosi ime Zapleši z nami in ravno tega so 2. julija 2003 v nakupovalnem centru Supernova v Namišljena skupina Bepop 2 MALO SREČE KOLO RDEČE Velik glasbeno nagradniskow 28.junija 2003 je bilo na centralni portoroški plaži veselo. Povod zabave je bila Coca-Cola, ki je do 14. 7. v okviru velike in nadvse uspešne nagradne 'gre "Z malo sreče kolo rdeče” razdelila 1000 gorskih koles. Tako so jih srečni dobitniki (ti so zbrali 5 zamaškov Coca-Cole z različnimi simboli) 'olesa že prevzemali v Mariboru, Ljubljani, Celju in seveda v Portorožu. Vr - Pikl D °CICa sobotnega popoldnev; jav °r0Šk° plažo’ nekaJ P° 1 Dn n^m snemanju trenutne V,arne radijske oddaje C rPlay Charts, ki jo lahko sj Domen Kumer na 26 radijskih postajah. Popularna voditeljica oddaje Polona Požgan je skupaj s številnimi nastopajočimi, seksi, izzivalno in vse bolj popularno Piko Božič, mladim Sebastjanom, ki se je podal tudi med publiko, šarmantnim Domnom Kumerjem, Ivano Brkič, Sound Attack, Make up 2 in Dancing Angels, požela velike aplavze navdušenja. Najbolj zadovoljni in nasmejani so bili nagrajenci nagradne igre Coca-Cole “Z malo sreče kolo redeče”, ki so prišli po svoja nova kolesa. Neverjetno navdušenje pa so kazali obiskovalci plaže, ki so čudovito rdeče kolo osvojili v številnih simpatičnih nagradnih igrah. Seveda pa moške oči niso prezrle znamenitih nog Pike Božič, medtem ko je Sebastiana pred številnimi Sebastian oboževalkami varoval »bodyguard«. Zabava je bila enkratna in lahko bi se kaj takega večkrat ponovilo, kajti prav take prireditve dajejo pravo poletno vzdušje. In kaj lepšega ob plaži, soncu in prijetni glasbi z zabavami bi si lahko zaželeli, da bi si pričarali lep poletni dan. (BK) Kopru predstavili obalni publiki, ki jih je kot vedno množično obiskala in nestrpno, v peklenski vročini do konca potrpežljivo in vztrajno spremljala vse od 17. do 21. ure, ko so Bepopovci svojim oboževalcem še po nastopu delili avtograme, za katere je bilo potrebno čakati kar dobro uro. Bepopovci so publiki obljubili, da bodo prišli vsi na vrsto in tako je tudi bilo. Seveda pa seje bilo možno z njimi tudi fotografirati. Program je povezovala Katja Pišot (ki dela na radiu Capris). Pred nastopom skupine so bilki najbolj korajžni otroci, ki so se podali na oder in zapela kakšno pesmico. Prejeli so plakate, zgoščenke in majčke zvezdnikov Bepop. Izbrana improvizirana skupina (3 dekleta in 1 fant) je morala odplesati in zapeti eno skladbo. Ob tem se je publika iz srca nasmejala. Ana, Tinkara, Alenka in Simon si niti v sanjah niso predstavljali, kaj jih bo doletelo, ko so 23. aprila 2002 postali skupina Bepop. Veliko ljudi je bilo mnenja, da so samo muha enodnevnica in da bodo skupaj samo kakšno leto. Kritično leto je mimo in sedaj so za njimi že njihov drugi album kateri, menim, je še boljši od prvega, turneja Popstars, nastop na Emi s pesmijo Ne sekiraj se. Letos so si prislužili celo Viktorja za laskavi naslov »najboljši glasbeni izvajalec«. Vsekakor je leto bilo naporno, toda držijo skupaj v dobrih in slabih trenutkih, kar jim daje posebno moč. Sedaj je za njimi že veliko nastopov, so bolj sproščeni in zato tudi toliko bolj uživajo skupaj z oboževalci, ki jih v vedno večjem številu podpirajo. Breda Krajnc , ♦ primorski u¥p Kmetovalci na treh frontah Suša jim je uničila večino pridelkov, državi se ne mudi z odškodninami in sprostitvijo blagovnih rezerv, tuje in domače trgovske verige pa so si ustvarile notranji zaprt krog nabave, ki izključuje vsakogar, ki ni pripravljen sprejeti diktirane nabavne cene! Novinarska konferenca v Izoli o suši »Menimo, da vprašanja suše, neurij s točo, pozebe in drugih naravnih nesreč niso ključnega pomena za ohranitev kmetijstva. Predvsem je potrebno zagotoviti možnost dostopa slovenskih pridelkov na trgu«, so prepričani kmetovalci. Da je letošnja suša mnogim kmetom pobrala večino pridelkov, zlasti v Prekmurju in na Primorskem, je vsem znano. Morda je bolj zanimivo vprašanje, kaj se dogaja v zakulisju trženja slovenskih kmetijskih pridelkov, ki čakajo v hladilnicam, trgovske verige pa jih pridno uvažajo. Ceneje seveda, vprašanje kakovosti pridelkov s čudovito barvo in oblikami pa je tako ali tako le stvar potrošnikov in sanitarnih inšpektorjev. Tudi o tem je tekla beseda na novinarski konferenci v hotelu Riviera v Izoli 13. avgusta, ki sta jo sklicala Nevio Pucer, predsednik uprave Vinakoper in Pavlo Mihevc, direktor Kmetijske zadruge Agraria Koper. Do 13. avgusta je deževalo le tri dni in sicer 4. februarja, 3. aprila in 29. junija. Tudi če, se po 15. avgustu ulije dež ne bo več veliko pomagalo. Pomagali pa bi kajpak dolgoročno sistemsko zagotavljanje vodnih virov in vodna zbirališča, pa kaj ko o tem vedno govorijo le, ko je suša. Z živinorejo na obali ne bo težav, saj premoremo le okrog 300 krav. Kdaj zajezitev Dragonje? Nevio Pucer je dejal, da so že obstajali načrti za zajezitev Dragonje in zagotovitev 7 milijonov kubičnih metrov vode za potrebe Sečoveljske doline. Pojavili so se različni interesi -naravovarstveniki so odkrili dva komarja, ki ju je bilo treba nujno zaščititi... Sicer pa bi na Slovenski obali, kije nekoč zalagala z zgodnjo zelenjavo in sadjem Trst in celo Dunaj, potrebovali več velikih in manjših vodnih akumulacij. Država bi morala del sredstev namenjati tudi za akumulacije, vprašanje pa je tudi, kam daje denar od najemnin Sklad kmetijskih zemljišč? 300 ton manj oljčnega olja Zaradi večmesečne katastrofalne suše in hude vročine bo v Slovenski Istri 300 ton manj oljčnega olja in skupaj 600 do 700 milijonov tolarjev tovrstne škode. Danilo Markočič, predsednik DOSI, je dejal, da je uničenih že več kot 70 % oljk. Najbolj trpijo mladi nasadi. Zaloge neprodanega paradižnika in druge ielenjave v hladilnicah * Da bi kmetje, člani zadruge in drugi, lahko krili vsaj pridelovalne stroške v teh nemogočih pogojih, mora biti veleprodajna cena za kilogram paradižnika od 120 do 140 SIT + 8,5 % DDV. Kilogram paprike sorte babura od 130 do 150 SIT, jabolka Gala El Star 180 do 200 SIT (vse to na dan 13. 8.). Potrdila je, da je bila konec julija in v začetku avgusta ponudba paradižnika večja od povpraševanja. A kaj, ko je za velike trgovske sisteme zanimivejši cenejši makedonski paradižnik. Domač paradižnik je okusnejši, sveže nabran ima veliko zdravilnega pupena.. .Kmetje pač ne morejo prodajati izpod cene, je dejala. Maloprodajna cena uvoženega paradižnika je isti dan v Mercatorjevem Supermarketu v Luciji znašala 149 tolarjev. V ceni sta všteta zaslužek in DDV. Torej se ne bi izšlo. Stvar postane takoj razumljiva. Morda potrošniki niti ne vedo, da stroške tako imenovane znižane akcijske prodaje v bistvu nosijo proizvajalci ali dobavitelji skozi nižjo »akcijsko nabavno« ceno, ne pa prodajalec. Županovo oljko zalivajo tako, da bodo na drevesu našli nekaj plodov, sicer pa je v njegovem oljčniku letos dokaj žalostno. Nevio Pucer je zaskrbljen glede mladih trt starosti od 3 do 7 let, zlasti v višjih legah. Kdaj bo trgatev? Ne vemo, mogoče po dežju, vsekakor pa 10 do 15 dni prej kot običajno, je dejal. V hladilnicah Agrarie Koper na tone neprodanega domačega paradižnika Renata Bolha nam je prijazno odprla vrata hladilnic s sadjem in zelenjavo Kmetijske zadruge Agraria v Kopru in dejala, da imajo dovolj paradižnika za nekajdnevne slovenske potrebe. Tam smo res lahko videli na tone pobranega lepega domačega paradižnika in druge zelenjave ter sadja, ki čakajo na kupce. Zakaj tega ne prodate, smo vprašali. Nalepka trgovske verige ali blagovne znamke na posameznih artiklih še zdaleč ne pomeni, daje izdelek sad njihovega izuma ali proizvodnje. Terciarna dejavnost-trgovina, jevSloveniji našla pravo prodajno meko z možnostjo hitrega zaslužka. Za »svoboden trg« so najbolj “nevarne” velike verige, ki pod »svojo« blagovno znamko prodajajo blago drugih proizvajalcev (deklaracija sicer pove kdo je proizvajalec in dobavitelj), organizirajo notranji zaprt krog nabave, izključujejo tretjega in vsakogar, ki ni pripravljen sprejeti diktata določenih cen. Medtem propadajo manjše trgovine, pekarne... Vlada pač ponudba in povpraševanje, bi rekli nasprotniki naših tez. Bo odprt svoboden trg EU kaj spremenil ali se bo stvar na tem področju še poslabšala? Franc Krajnc SPike: 3'imn "VPaAomc (^afiMi Jcumid) Piranski gasilci skozi čas zgodovine 1888 - 2002 i. Zgodovina kot znanstvena disciplina temelji na dogajanjih preteklosti, utemeljenimi z materialnimi dokazi (uradne listine, objekti zgodovinskega pomena, izkopanine, razni zapisi in drugo). Ne zanika ustnih izročil prenesenih iz roda v rod, prič očividcev, a vendar mora biti zgodovinar modro previden pri objavljanju dogodkov in podatkov iz preteklosti. V mojem izvajanju bi se rad osredotočil na protipožarno dejavnost prebivalcev, živečih na sedanjem območju mesta Piran v ožjem in širšem smislu. V srednjem veku, z nastajanjem mest, kot na primer v Piranu, lahko analogno predstavimo takratno gasilsko dejavnost značilno za srednjeveška mesta. Marsikateri požar je upepelil precej mest, katerih arhitektura je bila značilna za predalpsko in alpsko kulturo (lesene hiše pokrite s slamo ali s kladami). Izjema so istrska obalna mesta, za katere je značilna sredozemska kultura (kamen kot gradbeni material). Pojavi požarov so znani, vendar ni evidentirano, da bi kdaj prišlo do katastrofalnih požarov z uničenjem celega mesta. Znano je, da so mestni očetje, v dobro mestnih prebivalcev, zahtevali izvajanje njihovih ukrepov za omejevanje požara. Tudi mestni stražarji so bili budni vamhi, ki so z rogom ali zvonom opozarjali na pretečo nevarnost. Mesto v začetku svojega nastanka ni poznalo organizirane obrambe pred požari. Vse »požarne akcije« so potekale stihijsko in vsak posameznik je reševal svoje lastno imetje. Mestni očetje so že pred stoletji izdali zaščitne protipožarne ukrepe, imenovane POŽARNI RED. Določili so način gradnje hiš, vrste materiala za pokrivanje streh, posameznim cehom obveznosti, predpisali vedenje v času požara, ukrepe proti plenilcem med požarom. Prvi požarni red, v svojem bistvu zapisana obramba pred ognjem, seje izkazal kot NOVA ORGANIZACIJA POŽARNE SLUŽBE, čeprav takrat prežeta s cehovsko miselnostjo. V 17. in 18. stoletju je marsikateri mestni svet dopolnjeval požarne rede, izpopolnjevala seje tehnika, ponekod so izdali popolnoma nova določila, kar je hkrati tudi povečevalo požarno obrambo (ladijske brizgalke, stikalne lestve, vozovi za prevoz sodov, čebrov z vodo, napotila za gradnjo dimnikov, prepoved sežiganja slame na ulici, varovalni ukrepi pred ognjem na ladjah zasidranih v morskih pristaniščih), kljub temu je bil požar prava rak rana in preteča nevarnost takratnih mest. Piran in njegov mestni svet Mestni svet Pirana je ubiral podobno pot kot druga takratna mesta. Iz leta 1884 je ohranjen dopis piranskega ožrasnl trakovi ftorflure modni ginnM nogavice »Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko.« • kemična čistilnica oblačila, odeje, zavese, pregrinjala... • šiviljska popravila krajšanje, ožanje, menjava zadrg... • vse za šivanje gumbi, sukanec, elastike, zadrge... • prodaja nogavic MURA, , ciocca Ne le čistilnica Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 08 6779-790 Modra zastava na plaži Krke -Zdravilišča Strunjan že šestič Plaža Krke - Zdravilišča Strunjan, d.o.o. je že šestič zapored zadostila kriterijem za pridobitev Modre zastave (MZ), ki označuje čisto, varno in prijetno okolje, namenjeno rekreaciji v in ob vodi. Pri ljudeh želi vzpodbujati aktiven odnos do naravnega okolja. Strunjanska plaža je to prestižno ekološko nagrado prejela vsako leto podeljevanja, razen v letih 1997 in 1999, ko se MZ v Sloveniji ni podeljevala.Letos so zastavo svečano dvignili 18. junija. MZ je priznanje, ki ga letno podeljuje FEEE (Foundation for environmental Education in Europe) na predlog Nacionalne komisije DOVES (Društva za okolje varstveno vzgojo Evrope v Sloveniji). Cilj je zagotoviti kakovost naravnih kopališč in marin. Projekt je mednarodni in v njem sodelujejo obmorske plaže, kopališča in marine. Do leta 2002 seje programu pridružilo 23 evropskih držav. Za pridobitev MZ morajo upravljavci kopališč izpolniti kar 27 kriterijev, kijih lahko povzamemo v štiri kategorije: kakovost kopalne vode, okolju prijazno poslovanje, okoljska vzgoja in informiranje ter varstvo in storitve. Plaža klimatskega zdravilišča Strunjan leži v naravnem krajinskem parku. Na eni strani meji na soline, z druge strani pa jo omejuje klif. Je še edina plaža v slovenskem primorju z naravno senco, ki jo dajejo razkošni borovci. Plaža je lepo urejena, zaradi močnega morskega tokaje morje čisto in prijetno. Družba Krka - Zdravilišče Strunjan, d.o.o. se bo tudi v bodoče trudila izpolnjevati pogoje za pridobitev MZ. Ob tem pa ni mogoče mimo dejstva, da bo morala bistveno več storiti tudi država in lokalne skupnosti; zakonodaja s področja upravljanja s priobalnim pasom še vedno ni urejena, prav tako status Krajinskega parka Strunjan. Boljše bi bilo potrebno tudi urediti odvajanja in prečiščevanja odpadnih voda, sicer MZ v prihajajočih letih na slovenskih kopališčih ne bo več vihrala, ne glede na trud upravljavcev kopališč, je zapisal direktor Krka Zdravilišča Miran Gaspari. Občinskega odbora za finance, naslovljen na Občinski urad Piran, v katerem odsvetuje nakup brizgalke, ki da je tehnično pomanjkljiva in za mestne ulice neuporabna. Omeniti moram dopis z dne 2. maja 1888, torej še pred ustanovitvijo Gasilskega društva Piran, kako Občina Koper odgovarja na piranske poizvedbe: v rabi imamo tri brizgalne z vsemi priključki, montažna dela so opravili tržaški gasilci; za šolanje gasilcev domačega gasilskega društva smo izbrali najboljše med delavci; gasilski tečaj je ob nedeljah v Trstu. K dopisu je bil priložen pravilnik o ustanovitvi koprskega gasilskega društva, ki pa žal ni ohranjen. Piranski Mestni svet se je zavedal lastne odgovornosti v primeru neorganiziranosti pri gašenju požarov. V letu 1888 je namreč v prostorih takratne Drogerije v Mateottijevi ulici izbruhnil velik požar, kije bil na koncu z velikim trudom meščanov pogašen. Posledica tega požara je bila ustanovitev Gasilskega društva Piran. Njen rojstni dan sega torej v leto 1888. (Se nadaljuje). Kulturni večer na ladji Burja V soboto, 9. avgusta zvečer ob 21.00 uri je s portoroškega pomola izplula ladja Burja, na kateri so priredili zanimiv kulturni večer. Z monodramo, monologom Devetsto avtorja Alessandra Baricca je nastopil Bojan Maroševič, član Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. Besedilo Alessandra Baricca je Bojana Maroševiča popolnoma osvojilo in primoralo k razmišljanju. Devetsto je ime pianista, človeka, ki je 32 let preživel na parniku Virginian, sredi oceana, bil tam rojen, razpet med morjem in nebom. Izkrcal se je na kopno, da bi videl morje. Ne, ni zapustil ladje, vsaj ne za vselej, kajti, ko so je napolnili z dinamitom, da jo razstrelijo in potopijo, je bil na njej... Lastnika turistične ladje Burja Alenka in Franjo Žele sta obiskovalcem priredila lep nepozaben večer. Avgust 2003 gPOBT primorski u¥p_________ Š porforoždd. www.casino-portoroz.com Obala 75a • Portorož • Tel.: 05 676 0 373 • Fax: 05 676 0 375 ■ Odstranili so nevarne ovire S cestnimi »ležečimi policaji« na Liminjanski cesti pri športni dvorani v Luciji nimajo sreče. Prve ovire so bile tako nestrokovno postavljene, asfaltno trde, da so se avtomobili vanje zaletavali namesto, da bi lahkotno speljali čeznje. Potem sojih v glavnem odstranili in postavili dve malce bolj prijazni, a tudi ti dve nista dolgo vzdržali. Trgovec iz diskonta Petra si je prebodel pnevmatiko in bo zahteval odškodnino. .__________________ IZBERITE RITEM i-Net Banka ICb anka Koper \ Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper, www.banka-koper.si POZOR, LISICE NA BELEM KRIŽU! IKmikmpcoikmil d. O. O. Seča 198, 6320 Portorož 2a sprostitev /o hitrost Velika kart ing steza in izbrana gostinska ponudba * Hajem kart ing vozit * Organizacija amaterskih tekem s kart ing voziti za "■m «p KjMfflPtO/KMl d.o.o. KARTODBOM LUCIJA ■ PORTOROŽ RENT A GO KART * Organizacija animacije ob prireditvah Velik pokrit gostinski prostor za zaključne družbe in a jacarte ponudba * Specialitete z žara in jediizcrepnje Dobrodošli! Informacije: Tel: 05/6779609. Telefaks: 05/ 6779611, GSM: (M 644 531