' Uredništvo Je * v Maribor^ Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate
in reklamacije. Cene inserrli m po dogovoru.' Za večkratne oglase primeren popust. Nciaprte reklamacijo so poštni, e proste. Čekovni račun poštnega urada Ljub* ljana 10.603. Telefon interi urban 113. ^ >
60. letnik.
KhaJaT rsak Četrtek in velja ■ poštnino vred ali v Maribora • pošiljanjem na dom a celo leto 32 D, pol leta 16 D, četrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 64 D. Naročnina m pošlje na upravništvo kSkrV; Gospodarja« v Mari-fcoru, Koroška cesta št. 5. — list se dopošilja do odpo- ; jsedL-® Naročnina se plačuje
37. številka.
Posamezna številka stane i-50 din.	Poštnina plačana v goiovinf.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Maribor, dne 16. septembra 1926.
Sv,Oče Orlom in vsemu slov, narodu,
Slovenski Orli so v začetku tega meseca pohiteli na zlet v Rim, kjer bi se naj vršile mednarodne tekme katol. telovadcev. O izletu smo že zadnjič poročali. Dne 3. sept. je sprejel izletnike, ki jih je vodil ljubljanski škof dr. Jeg- i lic, tudi sv. Oče Pij XI. Ob tej priliki jih je nagovoril s sle- , dečim pozdravom Orlom in vsemu slovenskemu narodu:
»Prepričani smo in dobro podučeni, kako globoko veren je Vaš slovenski narod. Slovenci so ves čas bili vdani j sinovi sv. Cerkve. Zato je pač prav Vaš današnji obisk najlepši dokaz, da živa vera prednikov živi tudi v Vas. Prišli ste v Rim, da se tu ob virih žive vere še bolj utrdite in usposobite za hoj, katerega pač moramo bojevati vsi. Veliko je težav v življenju. In prav za te težave najdemo sredstev in pripomočkov v naši veri. Vaša pot Vas vodi tudi v Assisi, kjer letos praznujejo 700Ietnico sv. Frančiška. Tudi tam boste prejeli novega ognja za versko navdušenje, katerega želimo, da ponesete tudi domov med Vaše brate in sestre, med Vaše očete in matere, med Vaše otroke in bolnike, kateri te žive vere najbolj rabijo. Bodite Vi, mladina, pravi apostoli molitve, apostoli pravega krščan- j skega življenja. Zahvalim se vrlemu Vašemu škofu, ki tako vzorno deluje, zahvalim se odboru in voditeljem Vašim. Srečen sem, da gledam pred seboj zastopnike Vaših Orlov. Prav tem naj velja moj blagoslov, da bodo telesno močni in duševno čvrsti v boju za krščanske pravice in resnice. Moj blagoslov naj se razlije dalje na vse Vaše organizacije, mladeniške in dekliške, na ženske in moške, nad stanovske in prosvetne, nad celo Vašo katoliško akcijo. Zlasti pa blagoslavljam delo Vašega škofa in Vaših duhovnikov, da bi njihovo delo rodilo vedno lepših sadov.«
V borbi proti povišanju davkov.
(Narodni poslanec VI. Pušenjak.)
Kakor hitro bodo razpisane kake volitve, ali bodo raz ne liberalne stranke smatrale za potrebno, lopniti po SLS, bodo prišle, kar smo neštetokrat doživeli, z lažnjivimi očitki, da je SLS kriva vseh pretiranih davkov, kriva vseh povišanih davkov in s podobnimi očitki. Pribiti treba ponovno, ker se na take stvari tako rado pozabi, da niso zastopniki SLS glasovali, odkar imamo v novi državi izvoljeno narodno zastopstvo, ne za proračun, ne za dvanajstine, ne za noben zakon, s katerim se uvajajo nova bremena, ali povišujejo stara, pač pa vedno stavili predloge za omilje-nje davčnih bremen v Sloveniji z dobro utemeljevanimi dokazi, da je Slovenija preobremenjena.
Dobijo se še tudi ljudje, ki ponavljajo v eno mer, četudi se njim razloži položaj, da bi se vendar malo lahko znižali davki, mnogokrat s pripombo: »Jaz bi pa že dosegel znižanje, če bi bil — spodaj.« Zato smatram za umestno, da razložim položaj, ki obstoji sedaj, ko se razpravlja o novem davčnem zakonu, v — narodni Skupščini.
Zahteva po izenačenju davkov.
Ob priliki pretresa ustave se je postavila zahteva po izenačenju davkov in šele po preteku pet let se je predložil nov davčni zakon, kateri naj prinese izenačenje davkov. Pravo izenačenje davkov pa bo nastopilo le tedaj, če se bodo neznosna davčna bremena v preobremenjenih pokrajinah, kakor je Slovenija, omilila. Predloženi davčni zakon ne prinese nobenega omiljenja, temveč le povišanje obstoječih davkov, zato se borimo proti njemu, zato skušamo do seči znatne spremembe, katere bi omilile neznosno davčno breme. Izenačenje na papirju odklanjamo, odklanjamo vsak poskus pod krinko izenačenja — povišati dosedanje neposredne davke.
Davčni odbor.
Davčni zakon se pretresa v davčnem odboru, ki šteje 21 članov, 13 od vladne večine, 8 od opozicije. Pisec članka je jedini slovenski član v odboru. Od opozicije se sej udeležujejo 4, največ 5 članov. Člani vladne večine ne govore nič, ali silno malo, njih naloga je, glasovati za vladni predlog, stavijo svoje predloge, zastopnik vlade pojasnjuje vladni predlog, nato se glasuje. Obično glasuje 9 ali 10 članov (Radičevci in radikali, Radičevci so vedno polnoštevil-no prisotni) za vladni predlog, 4 al' 5 proti. Zastopnik Jugoslovanskega kluba opozarja na poslabšanje sedaj veljavnega davčnega zakona, na grozečo povišanje vseh davčnih vrst, glasuje proti, a kaj pomaga, ko razpolagajo vladne stranke s 13, a opozicija samo z 8 glasovi. Pa bo kak posebno brihten politik rekel: Pa idite v vlado! Ako bi zatajili svoj program, kakor Radičevci, bi lahko prej bili v vladi, kakor Radičevci, a nastane vprašanje: Kaj bi dosegli? Pri tej strankarski grupaoiji bi dosegli toliko kakor Radičevci, namreč nič, glasovati bi pa morali za ta nesprejemljiv davčni zakon, za povišanje davčnih bremen, bili bi mi isti, ki bi zakrivili povečanje davčnih bremen. S tem, da se borimo za uresničenje našega programa, za samostojnost Slovenije, se borimo proti ljudstvu škodljivim zakonom in pritiskamo na vlado, da — mora popuščati. Zasluga opozicije je, da je morala vlada odložiti sklepanje o davčnih odstotkih (o višini posameznih davkov), o obda-čenju kmetijskih zadrug, o eksistenčnem minimu, o občinskih in okrajnih dokladah državnih podjetij, kar bi ne storila, ako bi bili vsi z zakonom tako zadovoljni kot Radičevci, ki se naravnost pehajo za hitro sprejetje zakona, četudi sami izjavljajo, da bo novi zakon prinesel povišanje neposrednih davkov.
Odločilna bitka.
Davčni odbor je imel doslej okrog 40 sej, izdelano je samo ogrodje davčnega zakona, glavno: razprava in sklepanje o višini davkov pride — nazadnje. Ko se je pričela razprava o dohodnini, sem predlagal ukinitev dohodnine, ker se isti protivi iz upravičenih razlogov kmetsko ljudstvo, ker to zahtevajo gospodarske korporacije in ker sam delegat ministrstva financ dr. Šavnik v Ljubljani dvomi, da bi dohodnina dala povoljen uspeh v pokrajinah s pomanjkljivo šolsko izobrazbo. Dohodnina se lahko brez škode za državno blagajno odpravi, ker bodo ostali povišani davki dali državni blagajni več dohodkov kot doslej vsi neposred ni davki z dohodnino vred. Izjavil sem v svojem govoru bojazen, da bomo dohodnine, kakor n. pr. davek na poslov ni promet, plačevali spet le prečani, ker manjkajo v Srbiji in Črnigori vsi predpogoji (kataster, sposobno uradništvo, vnema za delo) za pravilen predpis in plačilo neposrednih davkov. Radikalnim poslancem nič ne prija dohodnina, — edino Radičevci molče odobravajo dohodnino.
Odločilna bitka nas še čaka, ker se bodo najvažnejše stvari razpravljale — nazadnje. Bitka še bo vroča, zahtevali bomo znatno znižanje davčnih odstotkov, poskusili vse, da preprečimo povišanje dosedanjih pretiranih davkov. Borimo se in bomo se borili, ker hočemo biti, kakor vselej, zvesti volilcem dani obljubi, in, ker smo trdno prepričani, da je v interesu napredka države in gospodarskega obstoja Slovenije, da se izvrši pravo, resnično izenačenje davkov v celi državi in v zvezi s tem — zmanjšanje neznosnih bremen, ki ogrožajo obstoj vseh stanov v Sloveniji.
Zavoženo državno gospodarstvo.
Naša država, po naravnem bogastvu zelo obdarovana, ! je vendar v svojem gospodarstvu popolnoma na tleh. Državni davki so višji, kakor jih posamezniki zmorejo. Državni nastavljenci so nezadovoljni. Vojni invalidi si morajo sko-roda sami pomagati, kljub temu, da plačujemo invalidni davek. Brezposelnost narašča vedno bolj in narod mora iti s trebuhom za kruhom po svetu. Ako pogledate kmetijstvo ali obrt ali trgovino ali industrijo — vse propada. Cvete le nepoštenost v državnem gospodarstvu, ki jo s tujo besedo imenujemo korupcijo. Poleg tega, da se na vodilnih državnih mestih gospodari na veliko škodo državnega in narodnega imetja, so pa tam tudi ljudje, ki so z neveščo roko za-vozili naše državno gospodarstvo, da propada na vseh koncih in krajih.
Vzroki, da je naše državno gospodarstvo tako slabo.
Ko je bilo pred kratkim posebno zborovanje o gospodarskem položaju naše države v Beogradu, so zborovalci poslali trgovinskemu ministru posebno spomenico, v kateri so razmotrivali, zakaj je naše državno gospodarstvo tako slabo. Pravilno so povedali, da zavoljo tega, ker so pred leti glede denarja napraWli take zmešnjave, ki so povzročile milijardno škodo državljanom. Spominjamo se, kako se je tedaj denar kot nezanesljiv v vrednosti zameto-val, kako se je na. drugi strani zopet špekuliralo s to nezanesljivostjo denarja, ki se je izpreminjala vedno le na škodo naših državljanov in na korist drugih držav, ker nismo imeli modrih državnih gospodarjev. Denarja je bilo kot smeti. Nato pa se je naenkrat izpremenilo, da je dandanes denar redka stvar.
Državni stroški so se tako negospodarsko povečali, da imamo državni proračun, po katerem pride na vsakega državljana letnih 1000 dinarjev državne dajatve. Tak proračun je prava mora za državno gospodarstvo.
Posebno poglavje je, ki bi vedelo marsikaj povedati, koliko škode je povzročila državnemu gospodarstvu ne-modra uporaba vojnega plena, ki ga je naša država ob pre-! vratu zajela. Neka posebna malomarnost se je takrat polo-; tila državnih oblasti, da se jim ni zdelo vredno, vse tiste • vrednote državi ohraniti. Isto bi morali reči o vojni odškodnini, ki jo je naša država dobila, oziroma jo še dobiva. Ta vojna odškodnina je naši državi prav malo koristila, ker so posamezniki kot dobavitelji ali posredovalci znali to vojno odškodnino izrabiti za svoj oseben dobiček.
Kako okrepiti državno gospodarstvo?
Navedeni vzroki so privedli državno gospodarstvo tako daleč, da moramo danes v veliki skrbi gledati v bodočnost. Ako ne pojdejo vsi narodu odgovorni krogi na odločilnih mestih takoj na rešitev našega državnega gospodarstva, tedaj pojde še hitreje v propast kot dosedaj. Nujno
Zadnji Mohikanec.
Povest iz leta 1757.
Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č.
13
»Stojte, za božjo voljo!« je za zidom kriknil nekdo s prestrašenim glasom. »Moja otroka sta! Hitro odprite vrata in z bajonetom sovražnika zapodite nazaj!«
Heyward je slišal, kako so vrata zaškripala v tečajih, pohitel je za klicem, videl, da prodira ven četa vojakov v rdečih uniformah, spoznal je svoj bataljon, mu hitro skočil na čelo ter takoj nato vrgel nazaj zasledovalce.
Za hip sta bili Kora in Eliza kot omamljeni, videči, ida ju je zapustil Heyward. Predno pa sta se mogli zavedeti, je planil proti njima sivolas, stasit častnik. Privil si je hčerki na prsi. Vroče solze so mu tekle po bledem obrazu, ko je jecljal besede: »Bodi zahvaljen, o Gospod!«
IX. Klanje.
Naslednji dnevi so potekali v pomanjkanju, zmešnjavah in nevarnostih obleganja. Branilci Viljem Henrika niso mogli ničesar storiti proti premočnemu sovražniku. Slabotni, v naglici zgrajeni nasipi niso mogli dolgo kljubovati težkim topovom. Živil in streljiva je bilo od dne do ilne manj. Vse je kazalo, da general Webb s svojo vojsko ¡dremlje na bregovih Hudsona in da je čisto pozabil na stiske svojih rojakov. Montcalm je bil bližnje gozdove napolnil s Huronci. Njih plena željno rjovenje je dan in noč odmevalo v angleško trdnjavo in z grozo navdajalo oble-gance.	,
Bilo je popoldne petega dne obleganja. Sklenjeno je bilo kratko premirje. Major Heyward je porabil to priliko, da je šel na nasipe uživat sveži zrak, ki je vel sem od jezera, ter opazovat sovražnikove napredke.
Večer je bil svež in miren, zrak poživljajoč. Razen samotne straže, ki je hodila po nasipu sem in tja, je bil čisto sam. Zdelo se je, kakor bi si bila narava trenotek, ko je utihnilo grmenje topov in žvižganje krogel, izbrala za to, da se pokaže v najmilejši, najmičnejši podobi. Soln-ce je poslavljajoče se žarke lilo preko pokrajine, zelene gore so prijazno pozdravljale iz daljave, na nebu so plavali lahki večerni oblački. Jezersko gladino so oživljali z zastavami okrašeni čolni, v katerih so se vozili vojaki sovražne armade ter se zabavali ribe loveč. Drugi so se s smehom in vriščem vzpenjali na sosednje griče, ali pa družno prepevali in plesali, kar je privabilo iz gozdnih skrivališč posamezne gruče Indijancev. Dve banderi sta plapolali v vetru, eno na trdnjavskem nasipu, drugo na naprej pomaknjeni sovražni bateriji. Vse je kazalo, da je to dan veselja. Nihče ni mislil na to, da bodo krvave vojne grozote kmalu končale ta kratki oddih.
Zamišljen je Heyward opazoval pisano vrvenje, ko so bližajoči se koraki njegovo pozornost obrnili na ploščad pred velikimi vrati. Stopil je na ogel nasipa in videl, kako se je Sokol, spremljan od francoskega častnika, bližal trdnjavi.
Obraz drznega gozdovnika je bil mračen in upadel, kakor bi čutil ponižanje, da je prišel sovražniku v roke. Bil je brez svoje priljubljene puške in roke je imel zvezane na hrbtu. Ko je Heyward spoznal visoko postavo in pobiti, a vedno še kljubovalni obraz svojega prijatelja, je pohitel navzdol po nasipu, da ga pozdravi.
A drugi glasovi so obrnili nase njegovo pozornost, da je za hip pozabil na svojo nakano. Bili sta sestri, ki sta se bili podali na sveži zrak. Videl jih ni od tistega časa, ko jih je bil zapustil pred trdnjavo. Ko se je bil takrat ločil od njiju, sta bili utrujeni in zdelani od žalosti in naporov, zdaj pa ji je zopet videl poživljeni, okrepčani in cvetoči.
»Vi nezvesti vitez!« mu je zaklicala nasproti Eliza smehljajočih se oči in žarečih lic. »Tako se torej zopet vidimo? Niti za zamero naju niste prosili, da ste naju takrat zapustili, in zakaj še niste prišli vprašat, kako se počutiva?«
»Vaš oče vama lahko pove, da sem skrbel za vaju bolj, nego si mislita«, je odgovoril Heyward. »Vse dni in vse noči sem prebil tukaj, ker je bila to moja dolžnost. Ko pa bi bil vedel, da boste tako razlagali izpolnovanje vojaške dolžnosti, potem —«
»Heyward! Dunkan!« je vzkliknila Eliza in solze so ji orosile oči. »Ako sem vas žalila z naglim jezikom, naj se mi kar posuši. Povej mu vendar, Kora, kako visoko ceniva njegove usluge in kako prisrčno sva mu hvaležni!«
S toplimi besedami mu je Kora izrazila njiju hvaležna čuvstva. Heywardu se je hitro zopet razjasnil obraz. Nekaj časa so se še razgovarjali, potem pa se je mladi častnik poslovil in odhitel v Munrovo stanovanje. Ko je vstopil, je general mračnega obraza z velikimi koraki hodil po sobi.
»Pravkar sem hotel poslati po vas, major«, je rekel vstopivšemu mlademu možu.
»Jaz pa sem vam hotel izraziti svoje obžalovanje, da se je Sokol, katerega sem bil tako toplo priporočil kot se-la, vrnil kot ujetnik sovražnika. Upam, da nimate vzroka dvomiti o njegovi zvestobi.«
je da se tega dela lotijo tudi vse resne politične stranke. Naša SLS vedno poživlja in deluje po svojih poslancih v narodni skupščini, da se preide iz raznih osebnih spletkarjenj, ki povzročajo vedne izpremembe v Beogradu, na resno delo za okrepitev državnega gospodarstva. Da bi se v iem oziru res kaj ukrenilo, kar bi pomagalo, bo treba to-le
izpeljati:	„
Državni proračun se mora znrzati, nikakor pa ne zvišati, kot nam že sedanja vlada nekoliko napoveduje. Toliko proslavljeno štedenje v državnih 'podjetjih in ustanovah se do zdaj še ni uvedlo, a se bo moralo, samo na bolj praktičen način, kot pa se to zdaj urejuje. Gospodarska zakono daja naj bo pravična v izenačenju davkov in ostalih državnih dajatvah. Država naj podpira podjetnost manjših okolišev, recimo občine, oziroma pokrajine, katerim naj se daje čimvečja gospodarska avtonomija.
Gospodarska rešitev Slovenije.
Že pesnik Vodnik je zapisal, da je zemlja Slovencev zdrava in njena lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija — to so viri gospodarstva v slovenskem delu naše države. Razumljivo je, da sedanjim vodilnim državnim krogom ni ravno pri srcu, ali bo Slovenija gospodarsko močna ali ne. Še nekako nevoščljivi so ji, da ni prava puščava in to vedno ponavljajo v svojih listih in govorih. Zato je razumljivo, da vsi gospodarski krogi v Sloveniji vedno bolj uvidevajo, da ima Beograd gluha ušesa za prošnje, tudi za zahteve. Tako se vedno bolj utrjuje prepričanje, pomagaj si sam. Toda dandanes je v naši državi še taka ustava v veljavi, ki je le na pol izpeljana in ki ovira državljane celo v tem, da bi si sami pomagali. Zato je nujno, da se boj za ,politično, kulturno in tudi gospodarsko avtonomijo vrši naprej z vso silo. Volitve v trgovsko in obrtno zbornico kažejo, da bodo zmagali oni, ki jim je za gospodarsko rešitev Slovenije. Mi kmetje želimo trgovstvu, obrtništvu in industriji v Sloveniji čim večji in živahnejši razvoj, ker vemo, da se bo tudi kmetijstvo po tem okrepilo. Poleg te želje pa imamo kmetje še eno, ki ¡jo zdaj tudi javno povdarjamo: Mi hočemo tudi svojo kmetijsko zbornico za Slovenijo! Po teh stanovsko-gospodars-kih zbornicah se bo nudila najbolj sigurna gospodarska samopoč Sloveniji. Gospodarsko močna Slovenija bode pa tudi močna opora naši državi in zato najboljši — severni mejnik!
Državna politika.
v NAŠI DRŽAVI.
Pašič se vrača. Kljub svoji visoki starosti se je Pašič vendarle še opomogel, da zopet misli na vodstvo države. Deloma zavoljo afere svojega sina in zaradi zdravja se je umaknil za nekaj časa od krmila države, zanašajoč se na svojo stranko. A radikalna stranka mu ni več tista opora, kot mu je bila dozdaj. Zato bo imel Pašič, k obo skušal zopet dobiti v svoje roke vodstvo radikalne stranke in vlade, dosti posla. Ali mu bo uspelo, se bo v kratkem poznalo. Napel bo vse moči, da si pribori nazaj vodilno mesto, ali pa popolnoma politično propade. Za državo bi bilo to poslednje bolje kot prvo.
Spor med vlado in premogovniki, o katerem smo že zadnjič med noticami poročali, je napredoval v toliko, da bo vlada vse odpuščene delavce poslala v državne premogovnike na delo ter bo predvsem uporabljala premog iz teh rudnikov. Trboveljska premogokopna družba bo na ta način prisiljena, da bo znižala ceno premogu. Zanimivo je, da stane angleški ali avstrijski premog pri nas ravno toliko kot domači in je še boljši. Lastniki premogovnikov Trboveljske družbe pač hočejo veliko zaslužiti. Kako se bode ta spor med vlado in družbo končal, še danes ni mogoče reči.
Vlada ima seje o gospodarski krizi. Pretekli petek, dne 10. t. m., je sedanja vlada v posebni seji razpravljala o težkem gospodarskem položaju v naši državi. Kako je ta težek položaj nastal, je bilo lahko dognati, a kako se iz nje ga rešiti, o tem pa se za enkrat še ni govorilo, tako pravi poročilo o tej seji. Res, delavna vlada.
Število državnih uradnikov se bo znižalo — to je tudi nekak predpogoj, da se bo državni proračun lahko zmanjšal. V prosvetnem ministrstvu je sedem raznih oddelkov,
Dr. Korošec v Brežicah. Dne 3. oktobra, ob 11. uri predpoldne, se vrši v Brežicah na vrtu in dvorišču Narodnega doma okrajni shod SLS za brežiški in krški okraj. Govori načelnik SLS dr. Korošec.
j ki so popolnoma nepotrebni, da jih bodo sedaj pet ukinili in bosta le dva ostala. Primerno se bo znižalo število urad ništva tudi v drugih ministrstvih.
Davidovičevci in Spahovci se bodo združili v eno stran ko, ki se bo imenovala demokratska zajednica.
Slovenci in sedanji politični položaj. V velikem notranjem boju v radikalni stranki sami, ki bo v kratkem, i zdaj ko je Pašič prišel domov, tudi bruhnil v javnost, in j pri trhli vladini večini, ki jo tvorijo radikali in radičevci, i je vprašanje, kako stališče naj zavzamejo Slovenci. Pucelj, ki je zdaj minister, in njegovi radičevci, enako tudi slovenski radikali, ne morejo zavzeti nobenega stališča v imenu Slovencev, ker predstavljajo le malo skupino ljudi, obenem pa morajo le to govoriti, kar reče radičevcem Zagreb — radikalom pa Beograd. Slovenijo zastopa dejansko le SLS. Naša stranka, ki je edina pooblaščena v imenu Slovencev soodločevati v vladi, deluje na tem, da se izpreme-ni sedanje državno politično stanje, ki vso državo, posebej še Slovenijo, tare. Ako se pokaže, da je prišel čas, ko bo mogoče pri nas sestaviti vlado reda, pravice in dela, tedaj bo tudi Slovenija pripravljena sodelovati pri vladi po svoji zastopnici SLS. In čimpreje se bo taka vlada sestavila, tembolje za državo.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Mir ljudem na zemlji. Najvažnejši dogodek v svetovni politiki preteklega tedna je gotova ta, da je bila Nemčija dne 10. t. m. sprejeta v Društvo narodov. S tem se je odstranila ona napetost med premaganci in zmagovalci iz svetovne vojne ter so zopet sedli h skupni mizi zastopniki narodov, da se pogovorijo o vzajemnem skupnem delu za rešitev Evrope. Nikdar več vojne med narodi, vse spore naj rešuje Društvo narodov — tako so končevali govorniki, odločujoči voditelji evropskih in izvenevropskih držav. Bog daj, da bi te besede bile tudi uresničene, saj je Evropa po zadnji vojni spoznala, da je vojna pač — uničevanje samega sebe.
Bombni atentat naiMussolinija. Preteklo soboto je neki mladenič vrgel proti Mussoliniju, ki se je peljal v avtomobilu po Rimu, bombo v avto. Bomba je zadela stransko okno avtomobila, padla na tla in eksplodirala, a Mussoli-nija ni ranila. Ranjeni so bili drugi potniki na ulici. Napadalca so takoj prijeli. Po vsej Italiji vlada zavoljo tega napada veliko razburjenje. Po mnogih krajih so fašisti vsled ogorčenosti napadli svoje politične nasprotnike, a brez povoda, ker je napadalec Francoz.
Državni preobrat v Grčiji se ni izvršil tako gladko, kakor so si revolucijonarji mislili. Prejšnji predsednik je imel za vzdrževanje svoje «lade posebne čete, kot Musso-lini fašiste, in te sedaj niso hotele pred redno vojsko položiti orožja. Tako so se že začeli spopadi od obeh strani in bati se je domače državljanske vojne.
Kaj je novega?
Današnji številki »Gospodarja« so priložene slike. Ta priloga se je tokrat zakasnila, ker se tiska v Ljubljani in so bile ovire pri strojih in prosimo, naj nam cenj. naročniki oprostijo, da nismo mogli združiti »Gospodarskih novic« s slikami!
Smrtnonevarni sunek z nožem. Dne 5. in 8. t. m. se je vršil na Teznu pri Mariboru vojni razpored za okoliške občine. Razpored je bil proti pričakovanju dobro obiskan in je potekel mirno brez prepirov in pretepov. Duhovi na Teznu niso bili razburkani, ker je bilo na vežbališču prepovedano točenje alkohola in v bližini ni nobene večje krč me. Dne 5. t. m. tudi po končanem razporedu in po razhodu ni prišlo nikjer do pretepov in tudi razporedni dan 8. septembra je končal na Teznu v znamenju zastopnosti. Še le proti večeru so se sprli med seboj šentpeterski fantje,
ki so popivali v gostilni Klojčnik ob Dravi, kake četrt ure od Št. Petra. Iz prerekanja se je razvil 'običajni pretep, ki se je osredotočil na komaj 211etnega Franca Poštrak iz Celestrine, ki je bil osovražen med fanti radi prejšnjih pretepov. Vinjeni fantalini so se precej časa lasali in ru-vali med seboj, dokler ni eden pognal Poštraku v hrbet noža do ročaja. Sunjeni se je zgrudil s krikom na tla in napadalci so se razšli po krvavem zločinu na vse strani. Smrtnoranjenega so prenesli starejši možje v gostilno, kjer je pa umrl v četrtek zjutraj. Sestra zaklanega je skušala med pretepom brata braniti in ga iztrgati iz klopčiča pre-, tepačev, a tudi njo je nekdo močno ranil z nožem preko hrbta. Žandarmerija bo imela obilo opravka, predno bode izsledila onega, ki je zaklal Poštraka, ker se je vršil pretep in pokolj v objemu nočne teme.
Požar v Slivnici pri Mariboru. V noči od srede na četrtek je nastal v Orehovi vasi, občina Slivnica, požar pri posestniku Karlu Reitmeierju. Ogenj je opazil tudi mariborski stolpni čuvaj, ki je alarmiral mestno požarno bram-bo. Z avto turbino so prispeli na kraj požara samo 10 min. pozneje, kot domača požarna bramba. Hiša, ki je bila & slamo krita, se je nahajala že cela v plamenih, tako da je bilo nemogoče jo rešiti. Pač pa so požar omejili, da se o-genj ni razširil na sosednja poslopja. Posestnik ima škode za 22.000 dinarjev.
Smrt pod brzovlakom. Dne 8. t. m. se je vrgel v Sevnici ob Savi pod brzovlak št. 3 neznan moški ter obležal razmesarjen in mrtev na tračnicah. Samomorilec je oblečen v boljšo črno obleko, je velike postave, pristriženih brk, s črnimi, redkimi lasmi. Na levi roki ima oteklino. Baje je Mariborčan, vendar policija še ni ugotovila njegove identitete.
Samomor. Zastrupila se je pri postaji Zabok-Krapin-ske toplice 171etna Terezija Štrbucelj, doma od Št. Lenarta pri Trbovljah. Izpila je najprej steklenico lizola, nato pa se je vrgla pod vlak. Kolesa so ji odrezala glavo in odtrgala desno roko. Kaj je vzrok tega obupnega dejanja, žše niso ugotovili. Samomori se tako množijo, da so znak velike in opasne moralne krize.
Tihotapci umorili iinačnega stražnika. Pretekli torek je šel finančni stražnik podpredglednik v Št. Ilju v SI. gor. Resnik na državno mejo. Ker ga ni bilo celi dan nazaj in tudi ne na praznik v sredo, so ga šli iskat. Našli so ga ob nekem jarku v Ceršaku pri Št. Ilju mrtvega z razbito glavo. Kolikor se je moglo dognati, je pokojni zalotil dva tihotapca, iki pa sta se ga lotila ter nadvladala. Eden mu je zadal smrten sunek z nožem, drugi pa ga je s kopitom njegove lastne puške udaril po glavi. Tihotapcev še dosedaj niso dobili.
Tolovajski napad na cesti. Dne 8. t. m. se je vračal železniški uslužbenec Mirko Rojko iz Št. Lenarta peš v Maribor. Proti večeru so ga srečali nekaj sto korakov od gostilne Schicker trije mladoletni fantje, od katerih je nosil sred nji močan kol. Ustavili so Rojka in oni s kolom je zakričal nad njim: »Življenje ali denar!« ter ga obenem udaril s kolom po roki. Rojko je skočil v stran, v istem hipu pa je dobil drugi udarec po glavi, ki ga je vrgel na tla. V nezasti je ležal nekaj ur. Ko se je prebudil, je opazil, da so mu: napadalci slekli suknjo, ki je ležala nekaj metrov dalje. Vendar mu ni zmanjkal niti denar niti kaka druga stvar. Napadalce je Rojko točno popisal, tako da jih ne bo težko-izslediti.
Elektrifikacija Št. Ilja v Slov. goricah. Priprave za elektrifikacijo tukajšnjega kraja so uspele že tako daleč,, da je pripravljalni odbor svojo nalogo dovršil in se je dne 22. avgusta t. 1. ustanovila tozadevna zadruga. Ta je šla pod vodstvom mladega inženirja Karla Ehrlich po odmerjeni poti naprej, je razpisala takoj ponudbe za posamezna dela in se bodo ta v najkrajšem času oddala. Kaže, da se bodo dela lahko pričela že v 14 dneh in se bodo Šentiljčanl še pred Božičem letošnjega leta lahko razveseljevali pri novi luči.
Smrtna nesreča in požar pri Sv. Antonu v Slov. gor.
Pri Zavčovih v Grabonoškem vrtnrso star zasut vodnjak praznili. Delo je šlo prav lepo od rok. Prišli so do vode. Dne 6. septembra popoldne ob štirih so bili trije delavci, ki so bili znotraj, namenjeni jamo zapustiti in iti k mali ju-žini. Dva se vstopita v škaf, da ju gor prpeljejo, tretji, Anton čuček, čegar starši še žive v Župetincih, se pa pod ška fom prime samo za robove škafa, da ga visečega pripeljejo. Po vožnji šestih metrov pa mu roke otrpnejo, pade v vod-
»Zvestoba Dolge puške mi je dobro znana«, je odgovoril Munro, »in je vzvišena nad vsako sumnjo. A vse kaže, da ga je zapustila sreča. Montcalm ga je ujel in mi ga poslal nazaj s hinavsko vljudnostjo svojega naroda, češ, da ve, kako visoko ga cenim.«
»Kaj pa je z generalom Webbom in njegovimi pomožnimi četami?«
»Vi ste preveč nestrpni, major. Za tak pohod je treba časa«, je rekel stari vojak in se bolestno nasmejal.
»Torej pridejo? Sokol je to povedal?«
»On je govoril samo o nekem pismu, tega pa mu je odvzel Montcalm.«
»A kaj pravi Sokol? Saj ima oči, ušesa in jezik. Ali ne more z besedami povedati, kar mu je naročeno? Ali ni videl nikakih priprav za našo rešitev?«
»V Fort Edvardu imajo vsak dan parade!« je vzkliknil Munro, a je kmalu izpremenil porogljivo govorjenje in pristavil zamišljen:
»Sicer pa me je general Montcalm povabil na sestanek, da mi pove, kaj stoji v tistem pismu. Ker pa je naše stanje od ure do ure bolj nevzdržljivo, jaz pa bi se Francozom nerad pokazal preveč popustljivega, sem sklenil, da bi vi sli tja namesto mene in se pogajali.«
Z veseljem je sprejel Heyward častno nalogo in se nemudoma podal v francoski tabor. Montcalm ga je sprejel izredno prijazno, vendar se Heywardu ni posrečilo, da bi kaj izvedel o vsebini tistega pisma. Uzlovoljen zaradi brezvspešnega pogajanja se je vrnil v trdnjavo in šel zopet k generalu.
Našel je Munra v nežnem pogovoru s hčerama, a ti dve sta se na očetov migljaj umaknili, ko je vstopil mladi častnik.
Pozorno je poslušal general Heywardovo poročilo, potem pa je rekel:
»Dobro, ako že ne gre drugače, potem sem pripravljen, da se osebno sestanem z Montcalmom in sicer nemudoma. Vi, dragi Heyward, pa me spremite. Pošljite naprej trobentača, da naznani naš prihod. Treba pa je tudi, da imamo v bližini stražo, ako nas čaka izdaja.«
Heyward je odšel, da nemudoma ukrene, kar je bilo treba. Naprej je poslal poslanca z belo zastavo, kmalu pa je že tudi on s stražo stal ob velikih vratih, kjer ga je že čakal general.
Ko so bili nekaj sto korakov oddaljeni od nasipov, je prišel od one strani Montcalm s svojim spremstvom.
Na obeh straneh so zapeli bobni, oddelka sta se ustavila ne daleč vsaksebi, poveljnika, vsak s svojim častnikom, pa sta si šla nasproti in se dostojanstveno pozdravila.
Prvi hip ni izpregovoril nobeden. Drug drugega je opazoval z radovednim pogledom. Potem pa je Montcalm prvi prekinil molk. Ker Munro ni bil zmožen francoščine, se je govoreč obračal k Heywardu, ki je besede tolmačil svojemu generalu. Francoz je vljudno in oglajeno obračal besedo, Anglež pa je odgovarjal bolj trdo, a možato in resno.	X
»Ti hribi naokrog«, je rekel Montcalm po daljšem razgovoru, »nam nudijo izvrsten pogled na vaše utrdbe. Zdaj poznamo njih slabosti tako dobro kot vi.«
»Vprašajte Francoza, Heyward«, je ponosno odgovoril Munro, »če neso njegovi daljnogledi tudi do Hudsona in če ve, kdaj nam pridejo na pomoč Webbove čete.«
»Naj general Webb govori sam zase«, je odgovoril Montcalm in podal nasprotniku odprto pismo.
Munro si niti ni dal raztolmačiti besede, ampak je hitro segel po pisanju, ki je bilo zanj tako važno. Med čita-njem mu je ponosni obraz izpreletela globoka žalost, ustnice so se mu pričele tresti, pismo mu je padlo iz rok in glava mu je klonila na prsi, kakor bi mu bile namah uničene vse nade. Dunkan je pobral pismo. Ne da bi se opravičil zaradi te drznosti, je z enim samim pogledom preletel vsebino. General Webb, Munrov predstojnik, je pisal v kratkih, jasnih besedah, naj se trdnjava ne protivi še dalje, ker ji ne more odstopiti niti enega moža svoje posadke.
»Zmota je izključena!« je vzkliknil Heyward. »Sam general Webb je podpisan!«
»Izdal me je!« je zajecljal Munro. »Sramoto je nakopal na mojo sivo glavo!«
»Slabo sodite Montcalma«, je povzel besedo francoski poveljnik, zavedajoč se, kaj se mora goditi v srcu pogumnega vojaka. »Slabo ga sodite, ako mislite, da bo to pismo porabil za to, da bo ponižal hrabre vojake. Poslušajte moj predlog!«
»Govorite!«
j
»Trdnjave ne more držati več. Mojega poveljnika korist zahteva, da jo uničimo. Kar pa se tiče vas in vaših hrabrih čet, so vam dane vse ugodnosti, ki so drage hrabremu vojaku.«
»A naše zastave?« je vprašal Heyward.
»Nesite jih nazaj kralju.«
»In naše orožje?«
»Obdržite ga. Hrabro ga znate rabiti.«
Heyward je razložil generalu te razveseljive olajšave, ki so globoko ganile starega vojaka.
(Dalje prihodnjič.)
njak in se smrtno pobije. Bil je še v sv. olje djan. Fant je bil dober in vesele narave. — Dne 11. t. m. je začelo goreti v Brengovi pri Lipnikovih in je zgorelo gospodarsko poslopje ter hiša. Požar je nepojasnjen. Škoda velika.
Listnica uprave »Slov. Gospodarja«! Tu in tam se zgodi, da kdo naročnikov ne prejme »Slov. Gospodarja« pravočasno, ali pa ga sploh ne prejme. Da bo cenjenim naročnikom jasno,, kako pošiljamo »Sliov. Gospodarja« povemo, da pridejo vsi izvodi za isto pošto istočasno in pod skupnim ovitkom. Ako t»rej kdo ne dobi lista, naj najpreje vpraša na domači pošti zanj. Če ga tam ni, naj javi na upravo »Slov. Gospodarja« na navadnem listu, brez znamke, le besedo »Reklamacija« naj napiše na list. Uprava bo potem že ugotovila, kje je vzrok, da lista mnogi ne prejemajo redno. — Tudi pripominjamo, da taki, ki hočejo list na ogled in zahtevajo le eno številko, dobijo samo eno, dokler uprava ne prejme naročnine. Zato je najbolje, da se list kar naroči, na kar ga bodo točno in redno prejemali novi naročniki, ki naj pripomnijo, da so novi naročniki. Ker si uprava prizadeva, ustreči p. n. naročnikom v vsem, nje same pritožbe ne zadenejo, pa jim bo kljub temu ustregla v zadovoljnost naročnikov.
Spor med našo vlado in Trboveljsko družbo. Že v zadnjem »Gospodarju« smo poročali, da je Trboveljska pre-mogokopna družba sklenila odpustiti nad 3000 rudarjev ter na ta način odvrniti zahtevo, da naj se zniža cena premogu za 15%. S tem sklepom bi seveda bili udarjeni najbolj slovenski delavci, ki bi morali v tujino za službo. Na pritisk javnosti je vlada nato sklenila, da bo prevzela vse odpuščene rudarje v svoje rudnike v službo. Konečno je prišlo do nekakega sporazuma. — Ta veliki spor bi kmalu povzročil veliko gospodarsko nesrečo v Sloveniji, da niso «čuječi varuhi pravočasno nastopili. Dr. Korošec je takoj osebno posredoval pri vseh prizadetih ministrstvih v korist ugodne rešitve tega spora. Posebno odposlanstvo «delavstva se je zglasilo pri dr. Korošcu, ki je v družbi s poslancema Smodejem in Pušenjakom razpravljal o tem sporazumu med vlado in Trboveljsko družbo. Kajti ta sporazum naj bi se izvršil na ta način, da bi ga plačalo zopet delavstvo, ne sicer v denarju, ampak z daljšim delovnim «asom. Poslanec dr. Gosar je takoj, ko se je za to novo nakano izvedelo, poslal brzojavne proteste v imenu delavstva. — Spor torej, ki je bil med vlado in Trboveljsko pre-mogokopno družbo, se je prenesel na drugo stran, med delavstvo in Trboveljsko družbo. Vlada je to zadevo rešila prav polovičarsko, kakor je tudi vse njeno delo takšno. "Sama je proti obstoječim zakonom dala Trboveljski družbi navodilo, naj »uredi« delovni čas rudarjem. Delo rudarjev je tako težko, da vsake pol ure podaljška zahteva veliko telesnih sil. Spor se bo torej od te strani nadaljeval. A bati se je, da delavstvo ne bo zmagalo, ker ga je vlada, ki bi ga bila dolžna čuvati, sama pognala v ta boj. To je znova dokaz, kako sedanja vlada rešuje velika vprašanja prav po šolarsko in da bo rešitev za državo, čimpreje bo šla ta vlada od državnega krmila.
Uspehi Jugoslovanskega kluba v boju za koristi kmeta. Davčni odbor je te dni razpravljal o čl. 103, ki ugotavlja način določevanja dohodkov. Poslanec P u š e n j a k je predlagal, da se v slučaju, ako se poseka gozd, izračunajo dohodki z odbitkom stroškov za pogozdovanje, kakor tudi, da se vrednost letne najemnine pri stavbah, katere porablja lastnik sam za kmetijstvo ali obrtne namene, ali za brezplačno stanovanje delavcev, ne vzame v račun pri določevanju dohodkov. Oba predloga sta bila sprejeta. — Ko so radikali videli, kako se opozicija bori, da bi dosegla udobnosti za kmetski stan, so ogorčeni protestirali proti celemu zakonu in zapostavljanju kmetskega stanu. Zahtevali so znatne spremembe zakona. Jasno je, da bo vlada imela z zakonom še mnogo težav in da bo morala v mnogem popustiti, ako bo hotela doseči, da narodna skupščina zakon sprejme. Radikali se zavedajo odgovornosti pred 'ljudstvom, zato podpirajo opozicijo. Radičevci pa so z zakonom popolnoma zadovoljni. Ne govore nič, pač pa se tu-intam javi kak njihov govornik, se poteguje za zakon in :ga hvali. Ko bodo pa radičevci prišli med kmete, pa bodo zopet vpili, kako so seljački! Kadar bi bilo pa treba se za kmeta postaviti, tedaj pa jih sram biti seljački.
Ob odhodnici šolskega ravnatelja g. S. Gajšeka. Brez dvoma manjka nam v današnjih časih dobrih zgledov. Saj ve vsak pameten človek, da je dober zgled najboljša pridiga, najlepši nauk in to zlasti še za mladino, ki posnema rada to, kar vidi pri drugih. Zato pa je naša dolžnost, da pokažemo ljudstvu dobre zglede, da ga opozorimo na te in ■one čednosti, ki jih ima ta ali oni dober človek. Zato bi bil greh, ako bi zamolčali imena takih vrlih mož, ki svetijo takorekoč s svojim lepim življenjem pred nami in nam ka Sejo pravo pot poštenega, vestnega in krščanskega življenja. En tak vrl mož v današnjih časih je šolski ravnatelj
g. Simon Gajšek. Kot izboren šolnik, pedagog v pravem pomenu besede je deloval na vedjih krajih, a najdalje in nazadnje pa v Dobovi nad 20 let. Mož, res vnet za napredek ljudstva, je pozabil v svoji službi popolnoma na sebe in se žrtvoval le za druge. Pred njegovim prihodom je bila šola v Dobovi v žalostnem stanju. G. ravnatelj jo je znal | dvigniti na najboljši glas v Posavju. In bivši g. nadzornik se je izrazil nekoč, v Dobovo ne grem jaz nadzorovat, tam ni treba, ampak tam hočem le obiskati plemenito rodbino Gajšekovo. V šoli vseskozi vesten, natančen in točen, pravičen in nepopustljiv, je ljubil s celim srcem šolsko mladino in zato ni čuda, če so ob slovesu na glas plakali vsi otroci. Zadnja leta je g. ravnatelj podučeval večinoma VI. razred. Tu je navajal dečke zlasti v kmetijskem poduku; kdor je le hotel, je dobil tukaj vsega potrebnega nauka za • življenje. Da so bili učenci res izborno podkovani, je do-■ kaz izjava drugih, ki so rekli in naročali: le pošljite jih še i kaj iz Dobove, tam so dobri učenci! Že samo poslušati ra-' čunstvo, je bil velik užitek, kaj šele drugo. In to nič suhoparnega, ampak vse živo, nazorno, praktično, in s kakšno lahkoto in vse to brez sile in brez palice! Zato se ni čuditi, če je bivša Davidovičeva vlada imenovala g. ravnatelja za nadzornika. V svoji ponižnosti pa je to takoj odklonil. Do-čim se drugi pulijo in pehajo za čast, je g. ravnatelj kratko malo odbil. Kakor vsepovsod natančen in vesten, tako pa j je bil vesten tudi v zasebnem življenju in res praktičen kristjan. V njegovem stanovanju se je molilo pred jedjo in po jedi, zjutraj in zvečer. Službe božje se je udeleževal tako natančno vsa leta, da je bil naravnost apostol za celo faro. Kar pa g. ravnatelj ni mogel storiti po eni strani, je pa storila to njegova nad vse plemenita in preblaga gospa soproga iz slavne rodbine Tramšek. Ona je bila celi fari takorekoč mati. Kot učiteljica ročnih ženskih del je uvajala deklice le na praktično plat, kar se malokje zgodi, in to z vso vnemo! Koliko časa je ta gospa žrtvovala za bolnike, koliko zdravil skuhala in vse to zastonj in z veseljem! Sedaj lahko razumemo, zakaj žaluje cela fara za to zlato in plemenito rodino! Vi, spoštovani g. ravnatelj in spoštovana gospa, ki prebivate sedaj tam v Mariboru in uživate zasluženi pokoj, Vam želi cela fara obilo sreče in božjega blagoslova!
Novi občinski odbor prevzel občino na Teznu pri Mariboru. V nedeljo, dne 12. t. m., je prevzel novi občinski odbor občino na Teznu pri Mariboru. Izvoljeni župan g. Vinko Bezjak je prevzel to častno mesto in kot njegova 2 svetovalca sta bila izvoljena: Josip Šebeder, krojač na Tez nu, in Josip Vitez, nastavljenec mestne plinarne v Mariboru. Tezenskemu občinskemu odboru pod vodstvom našega zvestega pristaša Bezjaka je sedaj zasigurana dela-zmožnost, katero so poprej onemogočali demokratski orju-naši. Novi g. župan uraduje od zadnje nedelje naprej.
Neznan mrlič v škednju. V Šmarjeti ob Pesnici ima mariborski industrijalec Scherbaum svoje travnike in tudi škedenj, v katerem je bilo dne 12. t. m. zvečer najdeno truplo neznanega možkega. V omenjenem škednju je po navadi spal 181etni Polajnšek. Že dne 8. t. m. je začutil, da se širi okrog njega precejšen smrad, a je vzrok ugotovil šele naslednjega dne in o zadevi takoj obvestil žandar-merijsko postajo v Lajtersbergu, ki je nemudoma pričela z obširno preiskavo. Mrlič je ležal pod pol metra debelo plastjo sena z navzdol obrnjenim obrazom. Čevlje je imel sezute in položene tik glave. Ena suknja mu je ležala ob vzglavju, druga pa pri nogah. Truplo samo je v razpada- , jočem stanju in je nemogoče dognati, kdo da bi bil. Prsni koš ima pod vratom na desni strani dva prsta široko ra- ! no, ki je morala biti prizadejana iz ostrim orodjem. Krvni i madeži so bili najdeni na čevljih in na suknji, vendar se 1 kljub prizadevanju oblasti ni dalo ugotoviti prav nobenega • vzroka strašnega zločina, ki je vzbudil v vsej okolici precejšnje razburjenje. Vendar so razni znaki vzbudili sum, da bi najdeno truplo moglo biti v kaki zvezi z umorom našega finančnega stražnika v Št. Ilju. Mogoče je, da' je dne 7. t. m. umorjeni finančni pripravnik smrtno ranil šele pet dni kasneje najdenega neznanca, ki so ga njegovi tovariši, bodisi še živega ali že mrtvega, privlekli do Sv. Marjete in ga tam skrili v seno. 0 nenavadnem slučaju krožijo najrazličnejše domneve, vendar bo navedeni sum najbolj odgovarjal resnici. Truplo neznanca je bilo prepeljano na ipokopališče na Pobrežju pri Mariboru, kjer je bilo raztelešeno.
Velik vlom v Št. Janžu na Dravskem polju. Dne 13. t. m. ponoči so neznani stolici vlomili v gostilno Zel ter odnesli več stvari. Ko se je zjutraj prebudil gostilničarjev sin, je opazil, da je bilo vlomljeno v kaščo. Kolikor se je
dosedaj ugtovilo, so storilci odnesli vozno opremo, moško kolo znamke »Steyer«, nove moške hlače, zračno cev večje vrednosti ter še mnogo drugih malenkosti.
Tridnevnica na čast sv. Frančišku se bo obhajala na Rem šniku od 2. do 4. oktobra. Vodil bo pobožnost o. kapucin iz Maribora. Tako bo dana tudi prilika za svetoletne odpustke.
Katoliški duhovnik najlažje podpira svoje onemogle starše! Tako se je reklo nekemu duhovniku na Vojnem o-krugu v Mariboru. Duhovniki imate vsega, lahko podpirate svoje domove; če so vaši bratje v vojaški službi, njim ni treba skrajšanega roka. In poleg tega je še najbolj zanimivo to-le: Posredujočemu g. poslancu odgovori gospod vojni minister na njegovo interpelacijo z »da«, sprejme prošnjo ter naroči podrejenim uradom nadaljno poslovanje. Prideš na vojni okrug, kjer je po višjem naročilu treba zadevo rešiti, tedaj te pa zavrnejo kot človeka, ki nima pravice!
Nesreča na lovu pri Ormožu. V sredo je bil obstreljea na lovu sin ormoškega tovarnarja usnja g. Josip Kralj. V soboto, dne 11. t. m., je podlegel posledicam poškodbe.
Štiridesetletnica. Znani vodja romarskih procesij od Št. Lovrenca v Slov. gor. na Ptujsko goro Franc Lajh je obhajal pri letošnjem romanju 401etnico, odkar vodi te procesije.
Posebnosti narave. Po travnikih krog Limbuša pri Mariboru je odkril rastlinoslovec in magister g. Alojzij Benkovič iz Amerike prepeljano in kot človek visoko rastlino Rudbeehia laciniata (Sonnenhut), ki cvete sedaj na jesen ter ima velik rumen cvet. Rastlino so gojili do pred leti po cvetldčnjakib, a od tamkaj se je razpasla po travnikih, katere že ogroža radi hitre razmnožitve in bujne rasti. Da se ta sicer lepo cvetoča, a brezkoristna rastlina ne bo preveč na znatno škodo travništva razmnožila, bode treba nekaj ukreniti. Rastlina doslej ni imela slovenskega imena in jo je krstil g. Benkovič za »vsiljivko«. — Na posestvu monsignorja in profesorja Vrežeta pri Sv. Roku pri Šmarju je videti na treh jablanih poleg zrelih jabolk normalno in lepo razvito cvetje.
Z vrha zvonika je strmoglavil na tlak. V soboto, dne 11. t. m., je popravljal v Velikih Laščah na Kranjskem klepar, oče dveh otrok, na zvoniku stare farne cerkve križ in jabolko in je vse v redu izvršil. Prosil je tamošnjega g. kaplana, da bi ga popoldne v tej poziciji slikal, ker bo šel še enkrat na zvonik, kljub temu, da je delo že izvršeno. In res, popoldne, ko se je povspel do križa in se zanj prijel, sta se križ in jabolko odlomila in nesrečnež je strmoglavil na kamenita tla, kjer je obležal mrtev. Zlomil si je tilnik. Več gledalcev, ki so prizor gledali, se je onesvestilo. Vzrok nesreče pripisujejo dejstvu, da je bil v cerkvenem jabolku ves les strohnjen in ni držal teže, s katero se je ponesrečeni jabolka oprijel.
Smrt v čolnu na Blejskem jezeru. ZoDet se je uresničil star pregovor, ki pravi, da nihče ne ve, za katerim oglom ga čaka smrt in da te ure ne pove nobena pratika. — Mlad mož, čvrst in zdrav, se je odpeljal v nedeljo na Bled. Bil je to Drago Moser, doma z Dunaja, po poklicu risar, zaposlen v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Na Bledu si je najel čoln in se je odpeljal proti otoku. Med vožnjo pa so opazili nekateri veslači, ki so bili v njegovi bližini, da leži mož na dnu čolna in se niti ne gane. Približali so se mu in ker ni dal Moser nobenega znaka življenja, so zavlekli čoln k bregu in so poklicali zdravnika. Ta je takoj ugotovil, da je zadela mladeniča kap in bi bila vsaka tudi takojšnja pomoč popolnoma brezuspešna.
Omejitev sprejema umobolnih. Ker se kljub opetova-nim objavam v časopisih, tičočih se omejitve sprejemov v opazovalnico, oziroma zavode za umobolne, še vedno ne vpoštevajo določila, podana vsled trajne prenapolnjenosti, se še enkrat, a to slednjič, naznanja: Sprejeti se morejo le nujni zavodne oskrbe absolutno potrebni slučaji, nujnost se mora v spričevalu utemeljiti, navedba o nevarnosti' za sebe ali za druge z dejstvi dokazati. Vsi bolniki, ki so primerni za domačo oskrbo, se morajo odklanjati. Gospodje zdravniki naj vpoštevajo ta opomin in take bolnike ne pošiljajo ter njim in spremljevalcem ne povzročajo nepotrebnih stroškov. Privatniki in občine, ki se pozovejo za prevzetje bolnikov iz zavodov, naj se temu pozivu takoj pokorijo. Ker bo prenapolnjenost zavodov trajala, dokler se ne uresniči naše prizadevanje po otvoritvi novega zavoda, bode omejitev sprejemov ostala v veljavi tudi nadalje. Po tolikokratnih časopisnih objavah je umevno, da je brez predmetno vsako pritoževanje zaradi zavrnitve, oziroma zaradi stroškov.
. Poročila S. L. S.
Shodi dr. Hohnjeca. Poslanec dr. Hohnjec je imel zadnji čas v konjiškem okraju te-le shode: pri Sv. Kuni-g u n d i na Pohorju 22. avgusta, na Stranicah 29. avgusta, na K e b 1 j u 5. septembra, v Špitaliču 8. septembra, na P r i h o v i 12. septembra. Ljudstvo odločno obsoja centralizem, ki mu je prinesel ogromna davčna bre mena in gospodarski propad. Vsi sloji ljudstva z ogorčenjem odklanjajo vse tiste stranke, ki so glasovale za centralizem ali pa ga podpirajo. Demokratska stranka, nekdanja slovenska samostojna stranka, sedaj Radičev privesek v Sloveniji, in vse druge centralistične stranke so v Sloveniji obsojene na smrt, slovensko ljudstvo pa bo pod zastavo SLS živelo, se borilo ter bo tudi zmagalo. Politika SLS se vsepovsod! odobrava.
Shoda SLS na Vurbergu in Hajdini v nedeljo, dne 19. septembra, ne bo, ker se vrši v Ptuju vojaški razpored.
Shod na Gornjem Klapju pri Sv. Jakobu v Slov. gor. je bil zelo lep. Govorili so: poslanec Ž e b o t, Erhatič in Roškar.
Dva lepa shoda SLS v mariborski okolici. Dne 9. sept. se je vršil sbod SLS za Krčevino in Lajtersberg,^ dne 10. septembra v Studencih, dne 11. septembra v Krčevini za mariborsko okolico levi breg. Poročal je narodni poslanec Fran jo Že bo t.
. '■-■■ - .—«k»^.	r 1 1 1 Jifei'	■ .it-a.
Naša društva.
Društvom! Po poslovniku je odrejeno, naj imajo vsa katoliška Prosvetna društva v septembru svoje redne občne zbore. Opozarjamo vsa društva, da to po možnosti uredijo. Občni zbor je pravočasno javiti oblasti (srez. poglavarstvu) in po občnem zboru je čimpreje prijaviti novoizvoljeni odbor.
Prireditev na Remšniku. V nedeljo, 19. septembra bo na Rem-šniku v uti župnišča predstava igre: Dva gluha in Kmet Herod. Začetek takoj po večernicah. Sosedje in domači, pridite! Ako bi bilo slabo vreme, se preloži na drugo nedeljo.
Mala Nedelja. Društvni dom. V nedeljo, 26. septembra, točno ob pol 4. uri se vprizori zelo zabavna burka v treh dejanjih »Izgubljeni in zopet najdeni mož«. Sodeluje godba na pihala. Pridite vsi, od blizu in daleč, da se prav pošteno nasmejete in razvedrite.
Sv. Jurij ob ŠčavnicI. Tabor dekl. Marijinih družb dne 8. t. m. je izredno dobro uspel. Po službi božji, ki jo je opravil škofijski voditelj Marijinih družb, mil. g. kanonik Fr. Ca si, je bilo javno zborovanje. Isto je vodil mladinski organizator g. župnik Go-milšek. Govorile ozir. deklamovale so zastopnice vseh družb iz dekanije ter od Sv. Andraža in Sv. Tomaža. Po večernicah so na gledališkem odru telovadile križevske in domače Orlice, nato pa so se »Junaške Blejke« prav častno potegovale za čast Marijino. Vsa prireditev naj poživi navdušenje za Marijino družbo in smo-treno delovanje v nji!
Ljudski oder Središče otvori svojo IV. igralsko sezono dne 26. t. m. z uprizoritvijo igre: »Moč uniforme«. Igra je vsestransko zanimiva in polna zdravega humorja. Namen Ljudskega odra je: Z visokim in smelim poletom dramatike kazati ljudstvu pot do popolne izobrazbe in poboljšanja; iz žalostnih nižav hudobij, raz
brzdanosti in podivjanosti, ga potom lepih iger dvigniti v nedo-gledne višine poštenosti in pravičnosti. Za tem ciljem hoče na$ Ljudski oder stopati in iz tega namena se priporoča ljudstvu za' mnogoštevilne posete nadaljnih gledaliških predstav. — Toraj, na svidenje dne 26. t. m., ob 7. uri zvečer v Krekovi dvorani w Središču.
Orlovska družina v Sv. Juriju ob Taboru priredi v nedeljo,
dne 19. septembra, ob pol 15. uri javno telovadbo na vrtu gospoda Alojza Culka (Zilnika) v Ojstriški vasi. Spored obsega proste vaje članov, članic in obojnega naraščaja, redovne vaje, orodna telovadba: drog, bradlja, krogi; po telovadbi prosta zal>ava, srečo-lov, šaljiva pošta s sodelovanjem velenjske rudarske godbe. Sa-vinjčani, ki ste vedno kazali simpatijo orlovski mladini, vljudna vabljeni!
Braslovče. V Savinjski dolini še stari ljudje pomnijo, da jo bila pred več desetletji v Braslovčah velika tombola. Tako velika tombola se priredi tudi letos v Braslovčah v nedeljo, dne 26. septembra, ob 1. uri popoldne na vrtu Kmetijske zadruge. Glavnih dobitkov ali tombol je deset: 1. Fino moško kolo, 2. nova) konjska oprema, 3. lepa stenska ura, sukno za moško obleko, 5j kos platna 35 m, 6, izdelana ženska obleka, 7. moški čevlji, 8., 9., 10. ovce. Razven tombol je še 10 kvintern, 20 kvatern, 30 tern in 60 amb. Po tomboli se vrši vrtna veselica na istem prostoru. Svira priljubljena godba na pihala in tamburaški zbor Prosvetnega društva ter nastopa pevsko društvo v Braslovčah. Vsaka! tablica stane 5 D. Tablice so na razpolago v kaplaniji in kmetijski zadrugi v Braslovčah. Cisti dobiček je namenjen za zgradb bo novega Društvenega doma. Vabljeni ste od blizu in daleč vsi, da kupujete tombolske tablice in se udeležite prireditve, kakor-šne že dolgo let ni bilo v Savinjski dolini
_ _________jsolljjt j
Trojčke je dobila dne 4. avgusta t. 1. žena bivšega do-brovoljca Ilije Pejoviča v Ruskem selu v Banatu. ZaKonca imata razen teh še dva otroka, satra izpod treh let. Imata pa kot 'kolonista 5 ha zemlje in živita v hlevu na posestvu grofa Sečenija.
Dva pastirja umrla vsled kačjega pika. V vasi Drenovo pri Sarajevu se je dogodil tragičen slučaj. Dva pastirčka sta čuvala čredo ovac. Nenadoma je enega pičila kača. Tovariš mu je priskočil na pomoč in hotel ubiti kačo s kolom. Ko pa je prvič zamahnil, se je kača preplašila, se zakadila v njega in pičila tudi njega. Oba pastirčka sta že naslednjega dne umrla.
Oče v pijanosti ubil sina. Posestnik Rade Markov iz Barande pri Bečkereku v Banatu je silno udan alkoholu.
V	pijanem stanju mora njegova družina silno mnogo pretrpeti. V petek je prišel zopet pijan domov in napadel svojega sina Svetimira. Ko se je ta hotel braniti, se je zakadil v njega z nožem in ga sunil s tako silo v glavo, da je čez nekaj ur umrl. Ubijalec se je sam prijavil sodišču in je bil takoj oddan v zapore.
Težka nesreča v Dalmaciji. V kamenolomu Gorma pri Omišu se je dogodila strašna nesreča. Tu so kopali delavci lapor za tovarno cementa v Omišu. Nenadoma se je na vrhu odtrgal zemeljski plaz v širini 8 metrov ter zasul 7 delavcev. Trije od njih, Marko in Ivan Ažič in Marko Rogošič, so našli pod zemljo smrt. Ostali štirje so bili težko ranjeni.
151eten morilec. Dne 27. julija 1924 so našli v bližini vasi Manning na Gornjem Štajerskem napol golo truplo 131etnega dečka, zadavljenega z zanjko, spleteno iz vrhovih vejic. Oblasti so domnevale, da gre za umor iz pohot-nosti, toda vsa poizvedovanja po storilcu so bila zaman. Te dni, po preteku dveh let, je stvar pojasnjena. V Waldingu so aretirali 151etnega nezakonskega sina rudarja Steinhu-berja radi neke tatvine. Pri zasliševanju je priznal, da je zažgal pred petimi leti, torej kot desetleten deček, nekemu kmetu hišo, pred dvema letoma pa vrgel 131etnega Reitmeierja v potok, nakar ga je skupno z dvema tovarišema zadavil. Steinhuber je nekoliko slaboumen, sicer pa splošno znan malopridnež.
Zločinci umorili mater in hčer. V mali vasici Mostar pri Veliki Kikindi je odkrilo orožništvo skrivnosten zločin. Trgovko z jajci Izabelo Resler in njeno hčerko Hano so našli v hiši zaklani. Sosedje so se čudili, da starke, ki je imela že preko 70 let, že tri dni ni bilo iz hiše. Vrata so bila skrbno zaprta, na oknih pa debele zavese tako, da ni mogel nihče videti v notranjost. Dogodek se jim je zdel nerazumljiv in so zato obvestili orožnike, ki so vdrli s silo v hišo, kjer se jim je nudil grozen prizor. V spalnici je ležala na tleh nesrečna starka zaklana in sedemnajstkrat zabodena. Preko nje je ležalo truplo njene 30 letne hčerke Hane, ki je imela istotako trinajst smrtnonevarnih ran. Obe trupli sta bili popolnoma nagi in v mlaki krvi, po sobi pa je bilo vse razmetano.
V	desnem kotu je stala omara na široko odprta, poleg nje pa razmetana obleka nesrečnih žrtev. Zdravniška komisija je ugotovila, da so zločinci Reslerjevo in njeno hčer najprej posilili, nato na zverinski način umorili, potem pa hišo ©plenili. To dokazuje zlasti okolnost, da sta bili trupli popolnoma nagi in polni modrih peg po životu.
Kako pečejo na Islandiji kruh. Gospodinje na Islandiji so v istini srečne. Ni jim treba imeti skrbi in dela s pečmi, kakor naše matere, kadar pečejo kruh. Po nekaterih krajih Islandije je sama mati narava prevzela to skrb na sebe. — Islandija je namreč najbolj bogata dežela na vulkanih in vročih vrelcih. Otok je majhen, ima pa preko 20 vulkanov in na stotine vročih vrelcev, iz katerih neprestano izvira vrela voda. To vodo uporabljajo v gospodinjstvu ter si stem prihranijo kuhanje. Tla okrog takih vrelcev, ki so kamenita, so tako vroča, da je nemogoče stati dalje časa na enem mestu. Ta vroča tla. porabljajo praktične islandske žene kot peč, kjer pečejo kruh, meso in ribe. Okrog vasi je v vročem kamenju polno odprtin, ki služijo kot peči. Tako je narava sama poskrbela za udobnejše življenje tega naroda, ki živi na skrajnem severu.
Strašna smrt v gorečem kinematografu. V Drumcollogberu v Franciji se je dogodila v malem vaškem kinematografu strašna nesreča. V plamenih gorečega kina je našlo smrt 47 oseb. Kino se je nahajal v leseni baraki, kamor se je prišlo po lesenih stopnicah. Ker je bila nedelja, je bila dvorana nabito polna gledalcev. Sredi med igro pa je nastal v filmskem stroju požar, ki se je takoj razširil na lesene stene barake. V baraki je nastala strašna panika. Ljudje so se gnetli pri vratih ter zamašili izhod, da ni mogel nihče ven, drugi so zopet plezali skozi okna ter skakali v glo-bočino. Ogenj je s strahovito naglico objel celo poslopje, tako, da se ni moglo rešiti 47 oseb, ki so našle strašno smrt v goreči baraki.
Potres na otoku Fayal. Otok Fayal v Atlantskem oceanu je zadela strašna katastrofa. Potres je uničil skoro vse naselbine.
I, V mestu Horti je uničenih 700 hiš, v Flamengosu pa 400. Ta kraja sta največja na otoku. Po prvih sunkih so začeli ljudje zapuščali hiše ter bežati v gore. Matere so se vračale nazaj v podirajoče se hiše po otroke, druge so zopet hotele jemati s seboj dragocenosti in živež, pri tem pa jih je veliko zatekla smrt. V strugi reke, ki teče skozi Horbo, je v sredini nastala široka raz-poklina v kateri je reka izginila. Čez nekaj časa se je zemlja zopet stisnila, toda o reki ni bilo več sledu. Sedaj je na tem mestu samo močvirje.
Skrivnost številk. Zapiši katerokoli poljubno število, ga obrni, odštej manjše od večjega in deli ostanek z devet. Nič ti ne bo ostalo. N. pr.: 6291, okoli obrnjeno je 1926, odšteto 4365, deljeno z 9 je 485, brez ostanka. — Vzemi katerokoli število, z več kot dvema številkama, zapiši ga še enkrat zraven, pa se bo dalo deliti s 7, brez ostanka. Na pr.: 418, še enkrat zraven je torej 418418, deljeno s 7 je 59774. — Kako prisiliš vsakogar do števila 1089? Reci mu, naj zapiše kakšno število s tremi številkami, naj ga obrne, naj manjšega od večjega odšteje, to novo število obrne in obe števili sešteje; pa bo dobil število 1089. Primer: 843, obrnjeno 348, odšteto 495, obrnjeno 594, oboje sešteto 1089. Pa še z drugimi števili poskusi; število mora imeti tri številke, te ne smejo biti enake in mora biti rezultat odštevanja tudi še troštevilen. — Reci komu, naj zapiše, kdaj je rojen, koliko je star, kdaj se je poročil, koliko let je poročen, seštej vse te številke, in rezultat je zmiraj 3852. N. pr.: rojen 1890, star 36, poročil 1912, poročen 14 let, skupaj 3852. Pa tudi druga števila lahko vzameš, samo resnična morajo biti. Malo pomisli, pa boš brž dobil, zakaj tako. Povem ti še, da bo prihodnje leto dotična številka 3854.
Usmiljenim srcem. Državni uradnik, ki je bil iz strankarskih ozirov predčasno vpokojen ima 12 otrok (6 fantov in 6 deklet) od katerih 5 fantov študira za duhovniški stan. Ker ima imenovani malo pokojnino in šolanje fantov (trije so že v višjih gimnazijah) veliko stane, prosi usmiljena srca, katerim je ljubi Bog dal premoženje ali boljše dohodke, da bi se name ozrli in po možnosti prispevali za študije mojih fantov. Darove sprejema uredništvo »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru.
Usmiljenim srcem. Pri Trboveljski družbi odpuščeni rudar z ženo in otroci bi rad vzel v najem manjše posestvo ali pa stofJil v službo šafarja. Kdor bi imel kaj primernega, naj sporoči ponudbo na naslovi Centrih Jurij, St. Rupert nad Laškem.
Nova knjiga, edina te vrste med slovanskimi knjigami, je P. Scharschova Spored malih grehov, prestavil dr. Jere. V originalu je knjiga v najkrašem času doživela pet izdaj. Je izreden pri-pomček duhovnikom spovednikom, katehetom, pa tudi spove-dancem samim, saj je ravno tem namenjena. Dobi se v knjigarni sv. Cirila v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 in stane 25 D.
Služba kmetijskega strokovnjaka. Kmetijska družba za Slovenijo razpisuje službeno mesto kmetijskega strokov njaka bodisi kot strokovnega uradnika, bodisi kot prakti-kanta. Prosilci z akademsko naobrazbo in primerno kmetijsko prakso imajo prednost. Nekolekovane prošnje s potrebnimi dokazili svoje usposobljenosti je vložiti na glavni odbor Kmetijske družbe do 15. oktobra t. 1. Honorar, oziroma plača se določi dogovorno. Nastop službe čimpreje. — Kmetijska družba za Slovenijo.
Javna zahvala. Tukajšnje piparsko društvo »Čibuk« je darovalo šoli na Pragerskem — podružnica Sp. Polskava — 1832 D za nabavo šolskih knjig revnim učencem. Za to požrtvovalnost in velikodušnost mu gre javna zahvala; osobito že radi tega, ker si je stavilo društvo v svoja pravila dolžnost, darovati polovico letnih dohodkov tej šoli. Naj bo mlado društvo uverjeno, da so mu hvaležna ne le srca obdarovane dece, temveč tudi njih starši. — A. Planer, učitelj, Pragersko.
Mariborska porota.
Dne 13. t. m. se je pričelo jesensko zasedanje mariborske porote. Na vrsti je to pot 10 slučajev in zagovarja se 26 obdolžencev.
Uboj.
V noči na 2. maja t. 1. je bil v Radvanju pri Mariboru zaboden z nožem Franc Zorinc, ki je na posledicah zadob-ljene rane umrl. Smrtonosno rano mu je zadal delavec Miha Rambaher. Oba sta bila vsak v svoji družbi omenjenega dne v gostilni Skaza na Betnavski cesti. Radi deklet je pri šol med obema družbama do spora. Ko je Rambaher odšel s svojo družbo domov, se je napotil za njim Franc Zorinc, Fras in Verlič. Kakih 200 korakov od gostilne so dohiteli Rambaherja in razvnel se je med njim prepir in pretep. Rambaher je potegnil nož ter ranil najprej Frasa na roki, ko pa je prihitel temu na pomoč Zorinc, ga je Rambaher udaril z nožem po vratu ter mu zadal 8 cm dolgo in globoko rano. Zorinc se je s težavo privlekel domov, kjer se je zgrudil, naslednjega dne pa je umrl v bolnici. Rambaher je bil obsojen za svoj zločin na 4 leta težke ječe.
Tatovi tobaka.
Josip Hauptman iz Cirknice in Franc Rojs iz Meljske-ga hriba sta stala letos že drugič pred porotniki. V poletnem zasedanju je bila razprava proti njima radi zaslišanja prič preložena, to pot pa ju je kazen zadela in to precej občutna. Obtožena sta, da sta v noči od 23. na 24. februarja t. 1. vlomila v železniško skladišče na postaji Vuhred-Marenberg, kjer sta ukradla zaboj tobaka in cigaret v vred nosti 13.000 din. Tobak sta si razdelila med seboj ter ga razpečala. Izdal ju je gostilničar, v čigar gostilni sta vršila delitev. Oba sta pred poroto dejanje trdovratno tajila ter se zagovarjala, da sta bila v omenjenem času popolnoma na drugih krajih. Ta obramba pa se jim ni posrečila. Porotniki so potrdili vprašanje tatvine in Hauptman je dobil 5 let ječe, Rojs pa 3 leta.
Z nožem nad prijatelja.
Anton Lipnik iz Bistrice pri Rušah je bil zaposlen v ruški tovarni za dušik kot delavec. Tu se je pred tremi leti seznanil s Francem Sagadinom, s katerim se je često sestajal, največkrat v gostilni. V nedeljo, dne 26. julija, je sedel Sagadin s svojo ženo in otrokom v Postlovi gostilni. Prisedel je tudi Anton Lipnik. Pozneje so prišli k mizi tudi Lipnikov brat, sestre in svakinja. Vsi so bili dobre volje in nihče ni slutil strašne nesreče, ki se je čez nekaj ur dogodila. Zvečer so Sagadinovi in Lipnikovi odšli iz gostilne ter šli v gostilno Gaube, kjer je bila godba in ples. Lipnik je plesal s Sagadinovo ženo v veži, kjer jo je hotel poljubovati; ona pa se ga je ubranila ter šla sedet nazaj k možu. Vendar dobro razpoloženje v družbi s tem ni trpelo in vsi so bili dobre volje. Okrog polnoči je družba odšla iz gostilne. Na prostem pa je obdolženec začel siliti v Saga-dina, češ, midva imava še nekaj skupaj, ter venomer ponavljal isto. Ko so prišli do Sagadinovega stanovanja, je stopil Lipnik za Sagadinom ter ga vrgel v veži na tla. V tem so pristopili Sagadinova žena in Lipnikova sestra ter izrinili Lipnika iz veže, ta pa je pri plotu odtrgal lato, katero so mu ženske izvile iz rok. Venomer je ponavljal, da se mora s Sagadinom še nekaj zmeniti ter pričel zopet groziti. Med tem je prišel Lipnikov brat, ki je razgrajača prijel ter dejal: »Tepla se pa ne bosta!« Obdolženec je v tem trenutku pograbil svoj nož ter preko svojega brata sunil Sagadina v prsa. Zadeti je omahnil na plot ter se zgrudil na tla. Pri prenosu v sobo je izdihnil. Nož mu je prebodel pljuča in srčno žilo, tako da je bila vsaka pomoč izključena. Obdolženec je dejanje priznal, zagovarja se pa, da je bil nekoliko pijan ter je mahnil z nožem v prepiru in prerivanju. Ne pove pa, iz katerega nagiba je hotel spraviti svojega prijatelja s sveta. Zalezoval je umorjenega ženo in to je bilo morda eden izmed povodov zločina. Dalje se je baje jezil na Sagadina, ker je ta več zaslužil kot on. Hotel je poročiti tudi Sagadinovo svakinjo, toda sorodniki so dekletu to branili. Izgovor, da je storil zločin v pijanosti in nezavednosti, ne drži, ker je dejal pred zločinom Sagadinovi hčerki: »Jaz bom tvojega očeta nocoj u-bil, kar z nožem ga bom zaklal.« Porotnikom so bila stavljena štiri vprašanja, med njimi prvo za umor, drugo za uboj, ostalih dvoje pa glede pijanosti. Ker obtoženec še ni bil kaznovan in so se tudi njegove izpovedi ter izpovedi prič glasile ugodno, je sam državni pravdnik priporočal, naj ne potrdijo porotniki prvega vprašanja, kar so storili, drugo pa so soglasno potrdili. Obsojen je bil na 14 mesecev ječe.
Posilstvo.
Popoldan dne 14. t. m. se je zagovarjal pred porotniki Jožef Zemljarič iz Prvencev pri Ptuju radi gnusnega zločina, katerega je izvršil dne 5. avgusta t. 1. na Prvenskem polju. Posilil je neko 121etno deklico. Razprava je bila tajna. Obtoženec je dejanje priznal In obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe z enim postom in enim trdim ležiščem vsakih 14 dni in eno temnico četrletno.
Pisma iz domačih kraje?.
Št. Ilj v Slov. goricah. Vse hoče biti novo. Pomladila se je letošnjo pomlad hiša božja, ki je skoro že razpadala, dobila je streha na cerkvenem stolpu novo barvo in zlato jabolko mesto prejšnjega rjavega. Lepo obnovljeno je tudi župnišče in cerkvena hiša. Sedaj je na vrsti šola. Do konca septembra bo tudi ta gotova. A potem, potem pa pride račun. Mnogi se ga že sedaj bojijo. Pametnim možem pa se ta strah zdi popolnoma neutemeljen. Za cerkev bom pa še zmiraj dal — tako pravijo — in vem, da zaradi tega ne bo šla nobena moja njiva na boben in nobeno ž'ivinče brez potrebe iz hleva. Ja tako je! Za cerkev bomo pa še dali! Kar ne zmoremo letos — pa prihodnje leto! In če Bog da, si oskrbimc tekom časa še lepo bronasto zvonenje, da bomo z veseljem pričakovali leto 1929., ko bo vse veselo ob novi maši.
Št. Ilj v Slov. goricah. Dne 20. septembra se poročita v Št. Ilju g. Mihael Šrok,, policijski stražnik v Mariboru in gospodična Marica Potočnik iz ugledne štiljske družine. Mladima zaročencema obilo cvetja sreče na pot življenja.
Sp. Sv. Kungota. Dobil sem v roke »Domovino«, kjer me neki dopisnik hvali, čemu, ne vem. Pa lahko bi dopisnik vedel, da za duhovnika ni nobena čast, biti hvaljenemu v »Domovini«, ki je od cerkvene oblasti in tudi pred sodnijo ožigosana kot protiverski in duhovnikom sovražni list. Kakor povsod, je tudi tukaj nekaj ljudi, ki zajemajo svoj evangelij iz »Domovine«, a velika večina faranov je dobra in sovraži take časopise. Zato pa bo dopisnikova trditev o velikem razširjanju in branju »Domovine« tako resnična kakor novica, da bom podpisani v jesen šel na drugo faro. Kdor hoče drugo faro imeti, mora zanjo prositi in jo dobiti, v tem slučaju pa ni ne eno ne drugo. Gospoda urednika prosim, naj oprosti mojemu dopisu. Zagotavljam ga pa, da ne bom več odgovarjal »Domovini« in njej sorodnim listom, če bi bil v njih hvaljen ali napaden. V. Kraner, župnik.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Na sedmini kmetice Antonije Čeh v Spod. Voličini se je nabralo za domače bralno društvo 42 D 10 par.
Sv. Primož na Pohorju. Od Male Gospojnice do Imena Marijinega smo imeli pri nas sv. misijon. Vodila sta ga gospoda gvar-dijan o. Kamil Požar in o. Bonaventura Savec iz Studencev pri Mariboru. S par izjemami so se župljani pridno udeleževali predavanj in pobožnosti in sprejeli sv. zakramente. Da bi bil uspeh trajen! — Obema gospodma: Bog plačaj!
Slovenska Bistrica. Na konjeniškem oddelku leži že od 20. avgusta vojak-Slovenec, ki ga je neki ruski vojaški činovnik tako zelo poškodoval, da je še sedaj nesposoben za delo. Značilno je, da je merodajni vojaški zdravnik hotel slučaj javiti višji vojaški oblasti, a se je na kolegijalni pritisk ustrašil. Bilo bi prav, ako bi se kdo izmed gg. poslancev za slučaj zanimal. Ako tako v Sloveniji — kako še le v Srbiji in Makedoniji.
Gornja Radgona. V nedeljo se je vršil tukaj sestanek obrtnikov gornjeradgonske župnije. Udeležilo se ga je preko 50 obrtnikov in obrtnic, kar je za naše razmere zelo veliko. Sestanka so se udeležili tudi pristaši drugih strank, posebno SDS, ki so se pa vsi izjavili za Jelačin-Ogrinovo listo. Govorili so: g. Lančič, svetnik trgovske in obrtne zbornice ter sedanji kandidat; g. Korošec Franc, svetnik trgovske in obrt. zbornice ter sedanji kan-kandidat, odločen pristaš SDS, ki pa je na tem sestanku obsojal političen boj ter pozival na skupen nastop, za Jelačin-Ogrinovo listo; g. Snoj je razložil navzočim ustroj trgovske zbornice, ter način volitev.
Gornja Radgona. V soboto dne 4. septembra je utonil v Muri Franc Bohinc, rodom iz Cvena pri Ljutomeru. Mudil se je pri svojih sorodnikih na Meleh pri Gornji Radgoni. Pri kopanju je zašel v vrtinec, ki ga je potegnil seboj. Utopljenec je bil star komaj 19 let. — V dijaško semenišče sta letos na novo sprejeta iz naše fare Franc Kolarič iz Črešnjevec in Jožef Vurcer iz Gornje Radgone. Tako je letos v tem semenišču v Mariboru pet dijakov iz naše župnije.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Naše prosvetne organizacije je zadel hud udarec. Nenadoma je smrt ugrabila eno najboljših, gorečo društveno delavko, igralko in telovadko — Rauterjevo Toniko. Njen veličasten pogreb je pokazal, kaj nam je bila in kaj smo ž njo izgubili. Pri vsaki prireditvi jo bomo pogre^gli. Zadnja vloga, ki jo je igrala pred občinstvom, je bila Dorica v igri »Številke gospe Rožmarinke«. Znala je že tudi vlogo Minke za »Junaške Blejke«, ki jo je ponavljala še na smrtni postelji, toda pot na oder ji je prerezala nemila smrt. Kateri je niste poznali, poglejte si njeno sliko v ilustrovanem »Slovencu« 1926, štev. 30, str. 259, spodnja vrsta na desni. Vsi pa, ki ste se kedaj zabavali na njenih igrah, spomnite se je sedaj v molitvi! Mladenke, ve pa hodite po njenih stopinjah!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 10. t. m. je v Dragotincih umrla mladenka Antonija Rautar. Tekom enega tedna je bolezen komaj 21 let staro, močno, živahno in vedno veselo dekle spravila na mrtvaški oder. Pokojnica je bila vzorna članica Marijine družbe^ vneta in požrtvovalna delavna podpredsednica in podnačeln;ca Orliškega krožka. Vedno pripravijena sodelovati pri dobri stvari je bila ljubka igralka na odru bralnega društva. Izredno jo je veselilo lepo petje. Vse organizacije, katerih članica je bila, izgube z njo izredno mnogo. V neobičajno sijajnem sprevodu jo je ogromna množica počastila! Tudi ljutomerske, križevske in v posebno častnem številu petrovške Orlice so prihitele, da sosestro spremljajo na njeni zadnji poti. N. v m. p.!
Slovenjgradec. Nemalo smo se začudili, ko smo našli na strankarski SDS kandidatni listi za volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo tudi ime tukajšnjega trgovca in načelnika gre-mija trgovcev Slovenjgradec, g. J. Kluna. Od g. Kluna, ki pri vsaki priliki in vsakomur,'kdor ga hoče poslušati in mu to verjeti, rad povdarja svojo nadstrankarsko stališče, smo pričakovali, da bo vsaj pri teh za slovensko stvar tako važnih volitvah pogumno stopil v vrsto tistih mož, različnih strank, ki so si tudi kot politični nasprotniki podali roke, da s složnim nastopom pribore Sloveniji enakopravnost na gospodarskem polju. G. Klun pa smatra važnejše, da seveda kot neomahljiv demokrat, zvesto služi Žerjavovi stranki, kakor pa da služi slovenskemu gospodarstvu in slovenskemu narodu. Narod slovenski pa gotovo ne bo nikdar pozabil, kdo je bil v tako važnem trenutku proti njemu. Mi pa, ki nam je pri teh volitvah strankarstvo deveta briga, bomo skrbeli, da bo veličastno zmagala Jelačin-Ogrinova lista. G. Kluna pa opozarjamo, da je on kot načelnik gremija uradni organ, ki se ne sme kot tak postaviti v službo katerekoli stranke, zlasti pa ne tako daleč, da bi hodil na lov za glasovnicami. Sicer pa drugič kaj več. — Več obrtnikov.
Šmartno ob Paki. (Mesne cene.) Med dopisi od tukajšnje občine v Slov. Gospodarju zastonj pričakujemo, da bo kateri kaj pisal o krajevnih mesnih cenah. Menda se imovitejši krogi nočejo zameriti mesarju. Toda mi ubogi delavci, ki nismo vojni dobičkarji ali semjski mešetarji, katerim vsak sejem prinaša tisočake, ne smemo o tej stvari molčati. Po tukajšnjih mesnih cenah bi namreč tujec sodil, da imamo le volovsko meso ali prvovrstne te-lice vedno na razpolago, kajti cena mesu je stalno 16 D, naj bo staro ali premlado blago, katero lahko z žlico režeš, ali je boljSe od sprednjega ali zadnjega dela, račun je vedno isti, 16 D kg. Mi delavci ne poznamo natančno navodil za mesarje, kaj se namreč šteje za vola ali telico, ali odraslo živinče, ali nekaj tednov odstavljeno tele, z imenom junček ali telička. Prosimo varstva
-
———
-—
oblasti, za strogo odgovornost mesnih ogledov, za novo nastav-ljenje mesnih cen. Pri današnji živinski ceni je vsaka para čez 10 D preveč plačana. Cene za telečje in svinjsko meso nas zaenkrat ne brigajo, ker si ga ubogi delavec ne more privoščiti, ampak tukaj imamo v mislih le cene za goveje meso. Ker so enake razmere kakor tukaj tudi drugje, pozivamo tovariše-delavce, naj se v tej zadevi oglasijo.
Sv. Peter v Sav. dolini. V sredo, na praznik Marijinega rojstva je imel g. dr. Pivko tukaj javen shod. Navzočih je bilo vseh skupaj menda kakih 60. Pa ne mislile, dragi čitatelji, da so bili to Sentpeterčani, tistih je bilo le par, pa še ti so šli iz radovednosti, ki so se pa vrnili s prav kislimi obrazi. Gospod Pivko si je naprosil ljudi iz vseh krajev sveta, tako da je bil njegov shod res podoben majhnemu krajevnemu sestanku. Razlagal je, kaj da je že napravil za slov. kmeta, kakšne koristi je napravil pri carini itd. samo pozabil je omeniti, koliko je napravil za po-plavljence in pripomogel k visokim davkom. Res, gospod Pivko, tukaj pri nas ste lahko širokoustni in zmerjate poslance SLS, posebno pa še voditelja dr. A. Korošca, a v zbornici, kadar je treba kaj storiti, pa molčite.
Sv. Jurij ob juž. žel. Slovensko katoliško Prosvetno društvo priredi dne 26. septembra, ob 3. uri popoldne pred Katoliškim domom veliko tombolo za nabavo dobrih knjig. Dobitkov bo nad 300. Prva tombolo bo krasna podoba presv. Srca Jezusovega, druga sodček vina, tretja klaftra drv. Tombolske karte so po 3 D in .se dobijo v kaplaniji in pri mnogih drugih razprodajalcih.
Laški okraj. Kakor je slovenski javnosti že iz dnevnega časopisja znano, je bil predkratkim prestavljen iz Laškega v Kastan g. okrajni živinozdravnik dr. Franc Jerina. Dovolite mi gospod urednik, da kot kmet-živinorejec na naslov tistih, ki so to premestitev zakrivili, v imenu svojih stanovskih tovarišev-kmetov, . povem nekaj svojih misli. Premeščenje dr. Jerina je zahteval : «den izmed vodilnih gospodov od Samostojne demokratske stran- ■ Se, to je od stranke, katera je v veliki meri zakrivila sedanji, za nas Slovence neznosni položaj. Ta stranka si v svoji ošabnosti in nadutosti domišljuje, da mora vsak državni uradnik biti pri-.ganjač za demokratsko stranko. V imenu poštenega slovenskega kmetskega stanu pa Vam povem, gospodje od demokratske stranke, presneto slabo mora biti za Vašo stranko, da se morate naslanjati na državne uradnike. Dr. Jerina, bodi tukaj mimogrede povedano, je bil zelo dober in pri ljudstvu priljubljen živinozdravnik, ni pa hotel biti priganjač demokratom. Saj celo somišljeniki demokratske stranke obsojajo ta grdi trik z dr. Je-rino. Mi kmetje-živinorejci, brez razlike strankarskega prepričanja vzamemo to početje gotove gospode na znanje in bomo začeli z Vami, ki ste soodgovorni, obračunati tam, kjer ste najbolj občutljivi. Najbolj žalostno vlogo je pri tej stvari igral pa gospod poljedelski minister Pucelj, pustil se je, ne od kmetov svoje stra-aike, ampak od demokratov informirati, češ, dr. Jerina daje v Laškem potuho klerikalnemu zmaju namesto, da bi ga pomagal ubijati, saj je celo nam klerikalnim kmetom zdravil živino. Naj-f>rvo bi moral biti prestavljen dr. Jerina v Srbijo, saj je bil že enkrat štiri leta doli. Dne 15. avgusta je šlo nekaj kmetov na lastno spodbudo od Pucljeve stranke na zborovanje v Krško. Minister Pucelj je baje obljubil, da ne premesti dr. Jerine v Srbijo, ampak v Kastov, ali ni to naravnost norčevanje iz kmetov. Za j prospeh naše živinoreje je popolnoma vseeno, ali je dr. Jerina v Srbiji ali v Kastovu. Dne 27. avgusta je šla v Ljubljano tro-članska deputacija, obstoječa ic dveh zastopnikov SKS, namreč Bezgavšeka in Vebra in zastopnika Kmetijske podružnice v Laškem Deželaka k šefu kmetijskega oddelka in predsedniku Kmetijske družbe g. Sancinu protestirat proti premestitvi dr. Jerine. Gospod Sancin je napram deputaciji sicer obsodil ravnanje ministra Puclja, ali izjavil je, da ni v njegovi moči v tem slučaju kaj pomagati. Tako vidimo, da od kmetijske stranke izvoljeni in v kmetski vladi se nahajajoči kmetijski minister raje posluša enega demokrata, kakor pa stanovske kmetske organi-aacije, in pa lastne strankarske somišljenike. O celi zadevi pa še t>omo pisali. Kmet-živinorejec.
Dobova. Dnevi od 5. do 13. septembra ostanejo za vso župnijo v blagoslovljenem spominu po sv. misijonu za sv. leto. Vodili so ga spretno oo. jezuiti iz Ljubljane: žužek, Pristov in Ramšak; v 24 pridigah so kaj lepo razlagali glavne resnice sv. vere in stanovske dolžnosti. Obhajanih je bilo čez 2000 ljudi. Krasna je bila procesija sv. R. T. 8. septembra zvečer z lučicami in bakljami po polju k okrašenim kapelicam Mihalovec, Gaberje in Vel. Obrez; na tisoče ljudstva — domači in tuji so imeli goreče sveče, požar-niki baklje; vsi so molili in prepevali. Ganljive so bile pridige o sv. R. T., o lepoti in ljubezni Marije in sklepčna pridiga o sv. Križu. Vsi navzoči — na tisoče — so ponovili krstno obljubo. Čudno je v srce segal glas zvona o pokori in mila pesem o sv. 'križu. Svečanosti so se udeležili dekan Medvešek, patra Anan'er, "Vladimir, kaplan Arlič in rektor o. Dostal iz Zagreba. Sv. blagoslov naj pomaga, da obrodi sv. misijon obilen in trajen sad!
napolnimo, ga zgoraj z zamaškom, ki smo ga 10 minut kuhali v vodi (ter s tem uničili glivice), 'zapremo. Sod naj bo popolnoma napolnjen.
V zamašek se zvrta luknja in v njo vdela posebna cev, ki smo jo tudi z alkoholom drgnili. Okoli zamaška in cevi pa raztopimo parafin, vosek ali kolofonij, da se vse dobro zapre.
iNotranje cev steklene vehe naj se že preje napolni s čistim bombažem, steklena posoda zgoraj pa se napolni z glicerinom ali čistim alkoholom, ki vse kipelne glivice, ki bi morebiti hotele z zrakom vhajati v sod, zamori.
Upamo, da se bo ljudstvo kot drugod tudi pri nas tega načina brezalkoholne uporabe grozdja in sadja v obilni meri poslužilo. Vemo, da imajo nekateri precej pomislekov, vendar bodo sokovi, ki gase žejo bolj nego vino in pivo ter so poleg tega redilni bolj nego slaba mlečna kava, razbili obroče zaverovanosti v alkohol, ki je napravil že toliko škode slovenskemu in tudi drugim bratskim narodom.
Oprema za ohranitev brezalkoholnega vina ali sadjevca v sodih bi stala približno 250 dinarjev in sicer: pipa z gumijastim obročkom 160 din., steklena veha 40 din., dvoj ni kovinami zamašek 35 din., svederček 15 din., skupaj 250 dinarjev. — Opisano pripravo ima v zalogi gospodarski odsek »Svete vojske« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, ki daje vsa tozadevna pojasnila in na željo prireja v ta namen posebne tečaje.
Gospodarstvo.
NOVI VIR GOSPODARSKIH DOHODKOV.
Toplo jesensko solnce nam obeta še tako kapljico, ki more modrim zmešati glavo, ali pa tudi razveseliti in posladkati one, ki hočejo ohraniti v vseh trenutkih bistro glavo. Ker slednje kapljice navadno že proti spomladi zmanjka, bi bilo umestno, ako se kateri izmed naročnikov »Gospodarja«, ki čuti več podjetnosti in ima vinogradno posestvo, oprime pridelovanja žlahtne vinske kapljice, ki posladka bistre glave.
»Prerod« priporoča naslednji način pripravljanja s steriliziranj em:
Grozdje se kot navadno stisne in precedi mošt, da bo bolj čist. V bakrenem kotlu (žganjarski kotli so zato prav primerni) segrejemo sok do 85°C, da se glivice umorijo. Sok se ne sme shladiti, ampak se mora takoj pretočiti v posodo. Ko se posoda zapre, mora imeti sok vsaj še 72°C toplote.
Uporabljiv je vsak sod, četudi je preje vseboval mošt druge vrste. Seveda je treba tak sod temeljito očistiti in ga zakuhati z vrelo vodo (s sodo). Pred uporabo je dobro sod zažvepljati. (Košček žvepla se pritrdi na žico, zažge in pomoli v sod.) Ako ima sod vrata, se morajo te ob strani zapažiti z ločkom, sploh s snovmi, ki se v vročini ne raz-tope ali razlezejo. Sod naj se z vročim lanenim oljem zunaj namaže, da se morebitne majhne luknjice zamaše.
Ko smo sod pripravljali, smo vanj vtaknili posebno cev, ki je dvojno zaprta. Pipa se lahko pred ali po napol-mjenju vdela v cev. Za vsak sod je potrebna ena taka cev in ena steklena veha. Pipa se lahko prenese od prvega na drugi ali tretji sod. Pred vsako uporabo jo je pa treba položiti v vrelo vodo ter jo obdrgniti s čistim alkoholom, da se morebitne glivice zamore. Po uporabi naj se pipa sterilizira, dobro posuši in shrani na suhem.
Da se med vlivanjem v sod tekočima preveč ne shladi, maj se »od prej z vrelo vodo dobro segreje in naj se šele lik pred uporabo vrela voda iz njega Izlije. Ko nato sod
Stanje vinogradov na Štajerskem. Zadnjih par lepih in vročih tednov je dalo štajerskim vinogradnikom veliko u-panja na pozno trgatev. Jesen obeta biti lepa in se bo v vinogradih glede kvalitete še popravilo marsikaj. Količina letošnjega pridelka je uničena v primeru z lani po nekaterih krajih, kakor n. pr. Haloze 50—55%, po drugod n. pr. v Slov. goricah le za 40%. Kvantiteta je povprečno zmanjšana za polovico in tako bo tudi s kvaliteto, ker še tako topli jesenski dnevi, a hladne noči ne morejo popraviti, kar je uničilo in zavrlo mrzlo in vedno deževno poletje. Da so izgledi na letošnjo trgatev v splošnem za Štajersko slabi, je najboljši dokaz dejstvo, da so večje vinske tvTdke pokupile skoro ves lanski boljši pridelek in ga plačevale celo po 15 din. in še višje. Vinski trgovci so pač prepričani, da bo letošnji pridelek vseboval toliko kisline, da ga ne bo mogoče dvigniti na primerno sladkorno stopinjo niti s sladkorjem, ampak ga bo mogoče prikrojiti za prodajo le s pomočjo rezanja z lanskim vinom. Vinske tvrdke, ki so se preskrbele zadostno z lanskim vinskim pridelkom, bodo delale na zimo dobre kupčije.
0RM0ŽK0-LJUT0MERSKI K0NJEREJCI!
Na željo velesejmiškega odbora v Ljubljani smo odpotovali dne 3. t. m. iz ormožkega in ljutomerskega okraja s konji na razstavo v Ljubljano, ki se je vršila dne 5. t. m. Veseli nad zmago smo se kratkočasili v tovornem vlaku, ki se je pomikal počasi po železni kači, katera se vije proti Ljubljani. Drugi dan proti 12. uri smo prispeli na zaželjeno mesto. Tamkaj nam je nudila državna žrebčarna vse ugodnosti, dala nam na razpolago voz in hlev za prenočiti, zakar njim najlepša hvala. Drugi dan smo bili že vsi ob 8. uri na velesejmskem prostoru, ki je bil lepo in praktično urejen.
Tamkaj zapazim v krogu skupino nepoznatih ljudi, izmed katerih se je eden trkal na prsi, kakor da bi obžaloval svoj greh. Ker sem na njihovih obrazih spoznal razburjenje, se njim približam, da izvem vzrok. V bližini njih po-stojim, ker se mi je zdelo, da so se skregali s pametjo. Če ravno so nas obdelavah do kosti, sem pristopil. Eden govori: Štajerci so lačni denarja, pa mi njim damo po repu, če res pridejo, da si zapomnijo Kranjce. Drugi nas obira na drug način, tretji ves siguren trdi, da dobi prvo nagrado itd. Da ne bi napačno trdil predolgo o prvi nagradi, ga povabim, naj si ogleda konje iz Prlekije. Ko prideva blizu konj, mu zastane beseda ter je počel rakovsko pot. Misleč, da ga bo zadela kap, mu govorim: Gospod, ni huda in privezana je precej dobro. Po dolgi pavzi nadaljuje: Ne, ne, gospod, ne bojim se, toda takega konja pa še nisem videl! Kaj jej samega kvasca dajete? — S tem besedami jo je popihal, videč, da je njegova nada splavala po vodi.
Res je, da smo njim odnesli vse prve nagrade, toda glava jih naj ne boli po denarju, ker so ga imeli zelo malo pripravljenega. Pa saj mi nismo hrepeneli po denarju, šli smo temveč na pomoč konjerejcem, drugače bi razstava naredila premali vtis na gledalce. Tukaj so ti konjerejci imeli priložnost, videti, in se od nas naučiti, kako se konj prižene in kaki mora biti. Vkljub njihovi jezi in velikim stroškom se bomo i v bodoče ob priložnosti udeležili, ker naš namen je, da povzdignemo konjerejo in orebudimo s tem našega v tem oziru zaspanega soseda. Upamo, da boste kmalu spoznali naše dobro delo ter nas v bodoče lepše gledali!
Prosili pa bi direkcijo ljubljanske železnice, da pozove na odgovor svoje železničarje, ki so nas dne 5. t. m. od 18. do 23. ure premikali ter neusmiljeno butali z vozom ob voz, da so konji skoraj ,popadal i na tla. Zadržali so nas z lačnimi konji, da je odšel vlak, ki vozi ob 19 in 21. Naše voze so pripeli tik za lokomotivo, da so konji skoraj podivjali in vsi skupaj zgoreli. Iskre so letele v voz, kjer se je užgala pod konji slama. Ves krik ni nič pomagal. Edini spas nam je bil, da smo imeli nekaj vode, s katero smo preprečili sebi in konjem mučno smrt. Tako smo vsled nji hove kaprice zakasnili vlak, ki vozi iz Pragerskega proti Ormožu. Morali bi čakati s to drago in lačno živino brez hrane od 10. ure do drugega jutra na prihodnji tovorni vlak. A mi smo prosili naprej v Pragersko, naj nas počaka vlak ter navedli svoj položaj. In res, našli smo človeka, ki čuti s kmetom, ki ima čuteče srce, kateremu se je smilila draga živina. Storil je dobro. Na vprašanje smo izvedeli, da je ta trezno misleč človek bil prometnik gospod Kokot, kateremu se najlepše zahvaljujemo in čestitamo njegovi plemenitosti.
Skoraj je neverjetno, pač pa žalibog resnično, da se taki škandali pojavljajo na ljubljanskem kolodvoru. Kak vtis in sliko o nas morajo neki dobiti inozemci, če se znji-mi slično postopa? Informirali se bomo, če bo direkcija ukrenila potf^bnp ln kaka kazen bo zadela krivce, ■astfiisu , '¿sst^&iufj^i •■ cli, 1----1 -„j;', i L,...... L*., •
PREGLED SADNIH VRST V PTUJSKEM OKRAJU.
Sadna razstava v Ptuju dne 2., 3. in 4. oktobra 1926.
Sadni ogled se je vršil v ptujskem okraju po strokovnjakih in sadjarjih v preteklem tednu. Ugotovljeno je, da je v ptujskem okraju še dovolj lepega in zdravega sadja in da so zlasti razširjene najboljše vrste, ki služijo za trgovino in izvoz sadja. Letos se je že naložilo na ptjuskem j kolodvoru nad 150 vagonov sadja. Za izvoz ga je še gotovo j do 100 vagonov. — Žalibog se nekatere sorte, kakor je pa-riški rambur, prava kanada, že sedaj trgajo raz dreves in | se nalagajo. Sadje, potrgano prezgodaj, se dobro ne drži in uvene. To pa škoduje našemu sadnemu izvozu. Zato priporočamo sadjarjem, naj ne prodajajo nezrelega sadja, in ga tudi naj ne trgajo, predno ni dozorelo.
Najboljše sadne sorte, ki dobro uspevajo v ptujskem okraju ter so za sadno trgovino zelo sposobne in iskane, so: Baumanova reneta (rdeče jabolko), kanada (veliki in zelo okusni sad), bobovec (zelo trpežni in neobčutljivi sad), bbskoopski kosmač (veliko lepo jabolko). Poleg teh glavnih štirih sort še pridejo v poštev, ker so zelo razširjene: damazonka, po domače imenovana ledreršca, in štajerski mošancelj, slednji le za visoke hribovite lege.
Ker je sadni ogled podal, da imamo v ptujskem okraju kljub deževnemu vremenu še vendar dokaj lepega in dobrega sadja, se bo vršila v Ptuju okrajna sadna razstava in sicer dne 2., 3. in 4. oktobra t. 1. v Narodnem domu.
Sedaj prihajajo v Ptuj sadni kupci iz daljnih krajev, celo iz Holandije so prišli, in iščejo lepega sadja prej imenovanih vrst več deset vagonov. Kdor hoče tedaj sadje prodati, naj to javi na ptujsko sadno podružnico, ki bo posredovala, da bo sadje dobro prodano. Pri tem pa še opozarjamo enkrat na to, da se sadje naj prerano ne trga, ker bi to škodovalo našemu sadju, zlasit pa sadnim ce-
nam.
Na sadni razstavi bo vsak sadjar lahko razstavil svoje najlepše in najboljše sadje. Sledil bo te dni poziv na sadjarje, da svoje sadje prinesejo v Ptuj na razstavo.
Za posetnike razstave je dovoljena polovična vožnja po železnici.
Redna letna skupščina Društva kmetijskih strokovnjakov za Ljubljansko in Mariborsko oblast se vrši v soboto in nedeljo, dne 18. in 19. t. m. v Mariboru na vinarski šoli. Poleg ureditve društvenih zadev predvideva program skupščine razpravo o stanovskih in kmetijskih, od-nosno splošno narodno-gospodarskih vprašanjih. Oficijel-ni spored skupščine je razviden iz »Kmetovalca« z dne 31. avgusta t. 1. Dolžnost vsakega društvenega člana je, da tej važni društveni skupščini prisostvuje. Pristop imajo tudi absolventi kmetijskih šol, ki še niso člani, ako jih vpeljejo kmetijski strokovnjaki-člani. Da se olajša udeležba na tej skupščini, je izposloval odbor dvodnevno odsotnost (brez potovanja) za vse društvene člane, ki so v kmetijski javni službi. Tovariši privatni kmetijski nameščenci, ali oni, ki so samostojni gospodarji, imajo, ako se skupščine udeleže, v času od 16. do 21. t. m. pravico do polovične vožnje na državnih železnicah. Pri potovanju na skupščino kupijo celo karto do Maribora in jo dajo na odhodni postaji žigosati z mokrim postajnim žigom. Ta karta, ki je v Mariboru ni oddati, bo veljala z društveno legitimacijo za brezplačno vožnjo nazaj. Legitimacijo bo prejel vsak udeleženec na zborovališču. Člani, ki se še niso prijavili, naj sporočijo takoj odboru, če se bodo udeležili povodom skupščine sku pnega obeda in večerje dne 18., zleta dne 19. t. m. popoldne ter če reflektirajo na prenočišče od 18. na 19. in ev. od 19. na 20. t. m. Za vse to so potrebne prijave in naj pripišejo zamudniki sami sebi, ako jim odbor v tem oziru ne bo mogel iti na roko. Spored družabno-poučnega zleta dne 19. t. m. se bo objavil na dan skupščine. — Predsednik: A. Žmavc s. r. Tajnik: Joško Sattler s. r.
Na sestanku učiteljev kmet.-nadaljevalnih šol dne 8. septembra v Celju se je sklenilo sledeče: 1. Lansko leto začete kmetijsko-nadaljevalne šole se naj letos nadaljujejo in otvorijo II. razred. Kmetijsko izobraženstvo naj se jih oklene z vso ljubeznijo, naj jim nudi vso mogočo pomoč in naj jim skuša pridobiti sredstva za vzdrževanje. Z dobro voljo bomo zmagali začetne težkoče. 2. Ustanavljanje novih kmetijsko-nadaljevalnih šol naj se do razčiščenja položaja opusti, razen v krajih, kjer bi lokalni faktorji popolnoma mogli kriti vse stroške iz svojega. 3. Med tem časom naj bi Kmetijska družba, kmetijske podružnice ter občine opetovano opozarjale kmetijsko ministrstvo na potrebo kmetij sko-nadaljevalnega pouka. Narodni poslanci se naprošajo, da pri novem proračunu ščitijo to za nas potrebno postavko. 4. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani se naproša, da podpira kmetijsko-nadaljevalne šole, kot podpira zbornica za trgovino in obrt v Ljubljani obrtno-nana-daljevalne šole. 5. Kmetijska družba, Sadjarsko in vrtnarsko društvo, Čebelarsko društvo, ljubljanska in celjska ' zveza zadrug se prosijo, da pošiljajo brezplačno po 1 izvod , svojih publikacij za knjižnico teh šol. 6. Za izobrazbo uči-| teljev na kmetijsko-nadaljevalnih šolah naj priredi država med počitnicami šesttedenske tečaje na kmetijskih šolah s popolno brezplačno oskrbo. Za mariborsko oblast bi bil najprimernejši Št. Jurij ob j. ž.
Priredba najmarine. Napovedi najemninskega donosa v leta 1926 za obdačbo v letu 1927, bi se bile morale vložiti do 31. avgusta 1926. Hišni posestniki, ki imajo hiše V najem oddane proti najemnini v denarju ali kojih najemniki odslužujejo najemnino z delom, se vabijo, da napovedi nemudoma vložijo. Ce se jim tiskovine niso doposlale, naj jih potom župana zahtevajo pri davčnem okrajnem obiastvu. Kdor napovedi ne vloži, se v smislu člena 203 finančnega zakona za leto 1926-27 kaznuje z denarno globo do 180 D in pride po okolnostih tudi v preiskavo zaradi zatajbe najemnine.
Rečica ob Savinji. Dno 21. septembra t. 1. se bode vršil prvi živinski in blagovni sejem v Rečici ob Savinji. Vsled vsestranske želje prebivalstva, poživili so se zopet živinski in kramarski sejmi v Rečici. Radi izredno ugodne lege in radi prvovrstne plemenske živine, katera je v zadnjem času na najboljšem glasu, se nudi kupcu in prodajalcu priložnost, da nabavi tu zajamčeno dobro blago in da proda svojo odvišno živino. Redni sejmi se bodo od sedaj vršili: 21. septembra, 6. novembra, 17. marca, 4. Julija. Občinstvo se vabi, da se teh sejmov v obilnem številu udeležuje.
Kmetje in lesni trgovci Jlariborske oblasti! Kmetje in trgovci, ki imate rudokopni smrekov, borov in jelkin les, prodajte les direktno na tvrdko Dragotin Korošec, Gore-

nJe Rečica ob Paiki, kjer bodete dobili sigurno zajamčeno nlačilo. Posredovalci in med kupci izključeni! Pošljite svoje ponudbe od m' franko vagon Vaše nalagalne postaje, na kar bodete dobili vsa tozadevna pojasnila. 1219 3—1
Mariborsko sejmsko poročilo dne 14. septembra 1926. Povprečne cene za različne vrste živali: debeli voli 1 kg žive teže 8 do 8.50 D, poldebeli voli 7 do 7.50, plemenski voli 4 do 6.50, biki za klanje 5.50 do 6, klavne krave debele 6 do 6.50, plemenske krave 5 do 5.50, krave klobasarice 3.50 do 4.50, molzne krave 4.50 do 5.50, breje krave 5 do 8, mlada živina 10. Prodalo se je 382 komadov (85 za Avstrijo, 16 za Italijo). — Mesne cene: volovsko meso 9 do 18 D, telečje meso 10 do 19 D, svinjsko meso 10.50 do 27 D. Pri-gon: 12 bikov, 9 konj, 190 volov, 444 krav in 6 telet. — Kupčija je bila zelo živahna.
Mariborski trg dne 11. septembra 1926. Na ta trg so slaninar-ji pripeljali 32 vozov z 61 zaklanimi svinjami, kmetje pa 35 vozov krompirja, 16 vozov čebule in zelenjave in 25 vozov sadja. Glede mesa so slaninarji kakor tudi domači mesarji ostali pri dosedanjih cenah. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo to pot le okoli 600 komadov in kljub temu so ostale cene pretečenega tedna, samo domači zajci in domači golobje so bili nekoliko ce-neji. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cena krompirju se je zvišala in sicer se je prodajal po 1.25 do 2 D kg zato, ker kakor kmetje trdijo, je krompir začel gniti po njivah, vsled česar ga bo pičlo. Čebule in česns. je pa zelo veliko in zato so bile tudi cene zelo nizke. Čebula se je prodajala po 1.50 do 3 D, česen 3 do 6 D venec; kislo zelje 3 do 4, paradižniki 2 do 4 kg, ohrovt in glavnata solata 0.25 do 2 D komad, endivija 0.25 do 1 D komad, fižol 1 do 1.50 D kupček, buče 1 do 3 D komad. Sadje: jabolka in hruške 2 do 4 D, slive 1.50 do 3 D, breskve 6 do 14, grozdje 7 do 14 D kg, borovnice 1.50, brusnice 5 do 8 D, maline 4 D liter. Mlečni proizvodi: mleko 2 do 2.50, smetana 11 do 14 D liter, surovo maslo 36 do 40, čajno 50 do 60, kuhano 40 do 44 D kg. Jajca so se podražile in sicer 1.25 do 1.50 D komad, med 25 do 30 D kg, oljčno olje 30 do 40 D, bučno olje 18 do 22 D liter. — Cvelice 0.50 do 6, v loncih 15 do 50 D komad. — Lončena in lesena roba 1 do 120 D komad, brezove metle 2.25 do 5, lesene grab-lje 6 do 8, lesene vile 5 do 8, cepci 7 do 10 D komad, leseni sodi 100 do 500, leseni vozovi 1500 do 2000 D komad.
Seno in slama na mariborskem trgu. V torek 7. t. m. je bilo 14 vozov sena in 4 vozovi otave, v soboto 11. t. m. pa 20 vozov sena, 6 vozov otave in vozov slame na trgu. Cene so bile senu 80 do 90, otavi 70 do 80, slami pa 40 do 50 D za 100 kg. Kakor kmetje trdijo, je to leto seno večjidel počrnilo in segnilo, otavo pa živina, posebno konji jesti nočejo in posledica temu bo, da bodo cene senu znatno poskočile, vsled česar se bode tudi živina podražila.
Hmeljarsko društvo v Žalcu, dne 11. septembra 1926. Resen opomin vsem hmeljarjem! Hmeljarsko društvo že 46. leto uči hmeljarje, kako se hmelj pravilno obdeluje, kako se dozoreli hmelj pravilno obira, sortira, suši in baša — uči jih pa tudi poštenosti pri hmeljski kupčiji — a vse zaman! — Komaj se je pričela hmeljska sezona, že so prihiteli hmeljski prekupci k društvenemu vodstvu ter se bridko pritoževali, rekoč, da naši hmeljarji še vedno ne znajo pravilno ravnati z obranim hmeljem in da tudi pri hmeljski kupčiji niso pošteni. Vse to nam dela sramoto in nam škoduje ter uničuje naš ugled na svetovnem trgu, vse to pripomore, da bode podleglo naše hmeljarstvo v hudem konkurenčnem boju in da se nam bode konečno iztrgal iz rok lep, veliki in dober kos kruha, ki ga imamo v hmeljarstvu. Dogaja se namreč obilokrat, da hmeljarji bašajo nezadostno suh hmelj, ki se potem pokvari hmeljarjem v veliko škodo, kupcem pa v veliko sitnost — dogodilo se je, da so hmeljarji nabasane bale hmelja po sredini zalivali z vodo, da bi kupca opeharili — dogaja se, da hmeljarji oddajajo manj hmelja, nego so ga prodali itd. Vsega tega se morajo naši hmeljarji odvaditi, vse to mora zginiti, ako | si hočemo ohraniti hmeljarstvo kot najizdatnejši vir blagostanja, j Gg. poverjeniki so naprošeni, da zberejo v nedeljo po sv. opravilu vse hmeljarje in jim preberejo ta resni opomin Hmeljarskega društva. Za društveno vodstvo: Fr. Roblek 1. r. A. Petriček 1. r. j
IX.	brzojavno poročilo: Žatec ČSR., 8. septembra 1926. Mirno. Cene od 3700 do 4200 čK za 50 kg. — Nürnberg, 8. septembra 1926. Dovoženih 150, prodanih 50 bal. Mirno — zeleno blago pri ne-izpremenjenih cenah.
X.	poročilo: Žatec, ČSR., 11. septembra 1926. Živahnejša kupčija — prijazno razpoloženje — cene od 3600 do 4150 čK za 50 kg.
—	Nürnberg, 11. septembra 1926. Dovoženih 170, prodanih 60 bal tržnega hmelja po 400 do 455 M za 50 kg. Za transit hmelj mirno
—	po slabem hmelju se ne vprašuje. NB. Ker je več kot polovica hmelja prodanega, se bodo zanaprej pošiljala tržna poročila le onim članom, ki se bodo zglasili zanj.
Za razvedrilo.
Kdo je na smrtni postelji? Mož je ležal težko bolan in zdravnik mu je svetoval, naj napravi testament. Zato je poklical svojo ženo k sebi ter ji rekel: »Glej, žena, umrl bom. Pa tole mi boš še uredila. Mojo uro naj dobi moj sin Janez.« — »Janez pa že ne, Jurij najo jo ima!« — »Dobro«, je rekel mož, »naj pa ima Janez obleko, ki sem jo mislil dati Juriju!« — »Obleko pa bo Matevž dobil. Janez naj dobi telico-sivko!« — »Dobro«, je rekel mož, »sestri Marjeti pa zapuščam svoje pohištvo.« — »Marjeti ne boš nič zapuščal«, se je začela hudovati žena. Moža pa je to ujezilo, zbral je še vse svoje sile skupaj in zavpil nad ženo: »Je, ali si ti na smrtni postelji, ali sem jaz?«
Ni treba zdravnikov. Prefrigani zločinec je stal pred sodiščem, a ga je advokat prav slabo zagovarjal. Ker advo kat ni našel nobenega drugega sredstva, je zahteval, naj njegovega varovanca preiščejo zdravniki, ker je — neumen. Prefriganec je pa odgovoril: »Ni treba zdravnikov za to, saj je že to dokaz, ko sem vas vzel za zagovornika!«
Ne drži vedno. Tujec-letovičar nevoljen vprašuje kme ta: »Ali pri vas poleti in po zimi dežuje?« — Kmet: »Samo poletu dežuje. Po zimi — sneži!«
Pri zdravniku. Zdravnik: »Ali ste že bili pri kom?« — Bolnik: »Pri lekarnarju sem že bil!« — Zdravnik: »In k&ko oslarijo vam je on svetoval?« — Bolnik: »Da naj grem k vam!«
Prepozno. Sinček: »Ata, kdo pa je ta stric, ki je zjutraj z vami govoril?« — Oče: »Ne vem.« — Sinček: »Zakaj ste mu pa pustili, da vam je vašo uro vzel?«
DR. MED. VL. MOGELNICKI zdravnik,
zopet redno ordinira v Sv. Juriju ob j. ž. v lastni hiši št. 62 od 2. septembra naprej.
Mala oznanila.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par,-Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.
Viničar z več delavskimi močmi se sprejme s 1. novembrom. — Vpraša se pri Vilhelm Elsbacher Ptuj, pisarna Hutter.	1279
Mesarski vajenec, močen, zvest in ubogljiv, se takoj sprejme pri Karlu Wergles, mesar in preka-jevalec, Rače.	1273
Krojaški učenec se sprejme. J. Juteršnik, Prečna ul. 2. Maribor. _1285
Iščem mesto sluge v manufaktur-ni trgovini. Markež Ivan, Skofci 63, Sv. Urban pri Ptuju. 1308
Učenec, ki je nadarjen za podo-barsko obrt se sprejme pri gosp. Sojč-u, podobarju, Cankarjeva ulica 26.	1275 2—1
Čevljarski pomočnik v stalno delo na deželi se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Albin Regor-šek, čevljarstvo, Hajnsko, pošta Podplat.	1293
Razpisuje se služba organista in cerkovnika v Šmarjeti pri Rim. Toplicah. Prosilec mora biti dober organist in vesten cerkovnik. Prosilci, ki bi znali kako primerno obrt (knjigovez, urar, krojač), bi dobro izhajali. 1292
Sprejme se fant, ki se želi izuriti v organistovski in cerkov-niški službi, takoj. — Naslov v upravi.	1291
1000 dinarjev dam tistemu, kateri mi preskrbi v mariborskem ali v ptujskem okraju na prvovrstni, prometni točki lokal za trgovino z mešanim blagom. Le resne ponudbe je vposlati na upravo lista. _1295
Posestvo: hiša, hlev, vinograd, njive, travniki, gozd ob občinski cesti, pripravno za zgradbo mlina ali žage, pol ure oddaljeno od rudnika, je po jako ugodni ceni na prodaj. Anton Strnad, veleposestnik, Sevnica ob Savi. 1268
3—1
Lepo posestvo, 20—30 oralov, z lepim stanovanjem in gospodarskim poslopjem, v bližini mesta ali večjega kraja, se proti gotovini takoj kupi. Ponudbe pod — Prijetna domačija — na upravo.
1280
Zamena posestev. Kdor želi zamenjati svoje posestvo, naj se osebno ali pismeno zglasi pri posredovalnici »Marstanc, Maribor Rotovški trg 4.	1289
Proda se malo posestvo, 1% orala, pol ure od Maribora. Hiša z dvema sobama, kuhinja in veža. Vpraša se Zrkovska cesta št. 64, Pobrežje. Maribor.	1274
V Petrovčah pri Celju je na prodaj pritlična hiša, obstoječa iz 1 sobe, kuhinje, kleti, ter malega hleva za 1 govedo. Zraven hiše je do 400 metrov vrtne zemlje. — Cena dvajsettisoč dinarjev. Natančneje se izve pri Francu Jarh v Petrovčah.	1296
Manjša posestva, okolica mest, išče več resnih kupcev. Ponudbe brezplačno z natančnim opisom na »Marstanc Maribor, Rotovški trg 4.	1287
Zlata jama. Hiša s trgovino ob juž. žel. se po ceni proda. Ponud-
t>e na upravo.
1294
Posestva v najem. Več resnih ponudnikov išče mala in večja posestva, tudi posest, primerno za vrtnarijo za večletni najem. Ponudbe brezplačno na posredovalnico »Marstanc, Rotovški trg 4, Maribor.	1288
Ugodna prilika: tri trgovine na deželi na prodaj, ena v najem, dve mesariji z gostilno, ena najem, druga na prodaj, tri mlini najem, tudi na prodaj, več posestev na prodaj, več gostiln Maribor na prodaj in najem. Ponudbe »Marstanc, Rotovški trg 4. 1298
Posestvo, 14 oralov se proda v Grajeni 39, Vurberg.	1305
Prodam vsled preselitve 29 oralov dobičkanosnega posestva, polovico njiv in travnikov, polovico gozda za posekati; les je vseh
Zato ne bodite brez Sadnikar-jevega zdravilnega praška zoper obolenje prašičev, ki je sigurno učinkovit! 1 zavoj 12 D, 10 zavojev 100 D. V zalogi razni drugi lastni preparati za živali, kot Bosulin svečice zoper jalovost
■■V VHB
vrst; poslopja vsa v najboljšem	____________________
stanju. Več se izve pri lastniku ličen J>rah zoper kašelj pri ko-Antonu Črepinšek, Novake, No- '" *
Razglas
Majer (2 osebi), ki opravlja vsa Hrastov okrogel les, kakor tudi dela na posestvu pri mestu se cele hrastove gozdove kupuje sprejme pod ugodnimi pogoji 1. proti takojšnjemu plačilu elektr. ali 15. oktobra. Vpraša se Ašker- J zaga M. Oi >ran, Maribor, Tatten-čeva uL 9-1, Maribor. 1300 bachova ulica.	1304 12—1
Prodam dobro ohranjene dele žage, kakor goš, klešče, vališče, perača in drugo, po nizki ceni. Vpraša se pri J. Pintarič, Ruše. __1267
Za mlekarne se proda mlekarsko orodje: stroj za pasterizirat in hladilnik posnemalnik, bakreni kotel 350 1 je za obdelavo smetane v maslo, ponve železne, štiri-oglate, 30 pločevinastih toril —• mečkalo — za sir, 24 cementnih utežev. Posnemalnik in bakreni kotel šele dva mesca v porabi. Vse je od Morantove mlekarne in pripravno za mlekarsko zadrugo ali večjega posestnika. Cena je 9200 D; kdor vse skupaj kupi, dobi za približno polovično ceno. Vpraša se pri Franc Pesek, Trni-če, Rače.	1286
Čebelarji, pozor na ugoden nakup. Po zelo ugodni ceni prodam ali dam tudi na mesečno odplačevanje 10 popolnoma novih Kunčevih panjev dvojakov nezasedenih. Panje se lahko ogleda ali piše: Miklavec Franc, železn. uradnik, Moškanjci. 1276 2—1
Vsled razida igralnih moči se prodajo po nizki ceni tamburaški inštrumenti za 6—7 članski zbor. Več se izve v invalidski pisarni v Ptuju v sredo, petek ali nedeljo predpoldan.	1297 3—1
Aparat za lotanje za vsakogar, kompleten z vsemi potrebščinami Cena 80 Din. Zinauer, Maribor, Aleksandrova 45.	1299
Pozor! Lukrativni, brezkonku-renčni artikel za vpostavitev lastnega podjetja. Din. 30.000. Franc Krajnc, Jurčičeva ulica 6-II. Maribor.	1302
Koleselj se zamenja za pijačo. J. i Majcen, Frankopanova uL 6. Stu-' denci pri Mariboru.	1307
j Viseča svetilnica za petrolej, lepo železno delo, primerna za raz-; svetljavo večjega prostora, je ceno na prodaj pri V. Močniku, Tattenbachova ulica št. 19 v Mariboru.	1306
Novost! Po dnevu in v temi vidljive napise, umetniške in svete podobe, reklamo vseh vrst, izvršuje: Franc Krajnc, Maribor, j Pismeni naslov: Jurčičeva ulica št. 6-1. Lokal: Miklošičeva ulica št. 2-1.	1303
Najceneje se kupi manufakturno in špecerijsko blago, železnina, | Alfe, cement in vse stavbene potrebščine pri Karlu Sima v Polj-čanah. Tam se tudi kupuje po naj , višjih cenan kosti, cunje, staro železo in vse poljske pridelke.
1283
(Zastopnika
iščem za Dolnjo Lendavo, Mursko Soboto, Gor. Radgono, Ljutomer, Ptuj, Maribor, Pragersko, Slov. Bistrico, Poljčane, Zreče, Grobelno, Rogatec, Celje, Skale, Dravograd, Meža, za prodajo državnih srečk. Pismene ponudbe na poste restante na označena mesta pod »Agilan 26c. 1272
□hhsehhhhhh
Odvetnik
Dr. Janko Leščnik
naznanja, da se je preselil iz Rogatca v Maribor in otvoril pisarno na Aleksandrovi cesti 31, I. nadstropje.	1284 2—1
□□□□EHHBBHH
V konkurzno maso Franca in Antonije čuček v Strni-šču spadajoče barake in druge premičnine se prodajo iz proste roke brez dražbe potom razprodaje po predloženih ponudbah v pisarni konkurznega upravitelja dr. Vekosl. Kukovca v Mariboru. Predmeti se naj zaradi točne določitve istosti ogledajo, na licu mesta, ponudbe pa stavijo ta-i koj ustno ali pismeno konkurznemu upravitelju v Mariboru, ki bo sporazumno s konkurznim komisarjem o sprejetju ponudb odločil.
Za sedaj se prodajo barake: Kug 7, KWM 2, Kr 32-7, Kr 32-8, Kr 100-15, Kr 100-11, Ku Pf 1, Letno kopališče, Remiza za desinfektor Kr 100-11, KWM 2, B 2, Kr 100-1, Kr 100-2, Kr 100-4, Kr 100-6, Kr 100-7, Kr 20-5, Kr 32-5, Kr 20-4, Kr 20-3, Kr 32-4, Kr 20-2, Kr 20-1, Kegljišče pri W 4 v Boleslavi, in razno blago in sicer: ca 800 m tračnic ozkotirne železnice 60-7 na železnih pragih montiranih, 9 velikih svetilk »Olzo«, 2 desinfektorja, razni štedilniki in peči, razno pohištvo, 5 hydrantov, ca 20.000 komadov opeke, kompletna stranišča, staro železo, 1 žična mreža za o-grajo (2 m visoka), 1 železni valjar, razni stari električni imaterijal, 1 bencin-motor 12 HP, razni stari vodovodni ma terijal, 5 decimalnih tehtnic, razne deske in trami od starih barak.	1281 Dr. V. Kukovec kot konkurzni upravitelj.
v
Častna izjava.
Jaz podpisani Ivan Leskovšek, posestni kin gostilničar na Bregu, pošta Polzela, obžalujem, da se mdne 15. avgusta t. 1. v v svoji gostilni grdo razžalil g. Matevža Dušica, posestniškega sina na Ločici, pošta Polzela, obžalujem vse žalivke, da je proti plačilu 200 dinarjev v prid Orlovskega odseka na Polzeli in zastopniških stroškov odstopil od obtožbe.
Breg, dne 11. septembra 1926.	1277
Leskošek Ivan.
Prodaja kleti.
Proda se iz proste roke vinska klet, stoječa na parceli št. 53, pašnik vi. št. 17 d. o. Zavrče, s cementom obokana, 12 m dolga in široka, z 11 velikimi praznimi sodi v skupni cenilni vrednosti 32.822.10 din.
Predmet naj se ogleda na licu mesta.
Kupne ponudbe se stavljajo upravitelju konkurzne mase Franca čučeka dr. Vekoslavu Kukovcu, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta 19.	1282
Dr. kuKovec kot upravitelj.
va cerkev, p. Vojnik pri Celju.
1271 3—J
krav in telic (30 D). Protikatara ličen prah zoper kašelj pri ko njih (20 D) itd. R azpošilja samo: lekarna Hočevar, Vr"
rhnika 101. 1269 2—1
je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce in drugo različno blago najboljše kakovosti po znižanih cenah samo v manufakturni trgovini pri Franc Lenartu naslednik BERGANT BENJAMIN, PTUJ, SRBSKI TRG ŠTEV. 2 poleg glavarstva.	1290
POZOR!
Vsi kmetje, kakor tudi kmetice gredo sedaj do 57. št. na Aleksandrovi cesti v Mariboru v
prvo staro menjalnieo
Franc Grobelšek-a
ker tam se od 15. septembra spet zamenja pšenica po starih prooentah. Na tri moke 75 ali pa 70% 65% in 60% pa samo bele moke Og in OGG. — Od 15. septembra naprej je spet v zalogi moka iz največjega mlina: čakovečki pa-romlin, Čakovec.
Kdo še ne ve, naj poskusi! Kdo že ve, naj naznani drugim!
Moja trgovina je sedaj ravno nasproti glavnega kolodvora (torej ne več na štev. 77, temveč št. 57).
Kupujem pšenico in vsako drugo zrnje po najvišji ceni. Tudi fižol.
Za veliki obisk se priporoča in Vas pozdravlja Vaš ti
stari	1301
FRANC GR0BELŠEK samo na Aleksandrovi cesti 57.
Fr. Ksav. Krajnc-a naslednik	f
MABTIN GAJSEK, Maribor, Glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
posteljnih odej
lastnega izdelka na drobno in na debelo. — Zahtevajte
cenik!	1111
Pozor!	Patent!
Nova iznajdba, najboljši stroj za mlenje sadja. Lahek pogon, ena človeška moč lahko zmelje v 10—15 minutah 1 hektoliter. Novoiznajdeni stroj izmelje čisto in fino. Veliki prihranek na delavnem času. Nizka cena, ker je jako trpežno in precizno izdelano, torej nobenega popravila.
Naslov:	1115
matija Kozinc, Sevnica
Strojna delavnica.


Stran 7.
ČUVAJTE ^sSRCE
Kupujte samo prvovrsten pridatek h kavi in takšen je naša^prava domača
EHLeSRA €IKORIJAM

ki daje kavi dober okus, izdatnost in lepo barvo !]Jj
M A IA OXWAJWIML A
Učenec se sprejme s šolsko izobrazbo najmanj 6 razredov osnovne šole, star 14 do 15 let, močan in poštenih staršev, tudi priden in marljiv, pošten mlad trg. pomočnik se sprejme pri tvrdki Valenčak v Velenju. 1251 2—1
Krojaški vajenec se sprejme pri gospodu Francu Sodin, Maribor, Oroznova ulica 9. 1248 2—1
Krojaški vajenec, ne čez 15 let star z dobrim šolskim spričevalom se takoj sprejme pri Antdnu Košar, krojaču, Maribor, Slomškov trg 5.	1260 2—1
Klinarskega učenca sprejmem: Filip Blumel, mlinarski mojster, Leskovec, pošta Slov. Bistrica. __1208_
Xajer se išče s petimi delavnimi močmi. Pilz Marija, Pesnica pri Mai iboru.	1207
Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar v Ljubljani, Kolizejska cesta 18. — Vajenec, ki je že nekoliko vešč tega dela, se istotam sprejme. 1218 ___4—1
Tini Carja z družino najmanj 3 delavcev se sprejme. Prijave i pri upravi veleposestva Herber «tein, Ptuj (graščina). 1189
Plug in brana na prodaj. Studenci, Slomškova ulica 17. 1254
l «Brezalkoholna Produkcija« v
LJubljani, Poljanski nasip 10, pošlje vsakemu naročniku Slov. Gospodarja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo vam žal!	863
ELEGANTNA OBLEKA
iz modnega še-vijota D 560.—
fina športna 720.—, zimska trpežna suknja 400.—, močne delavske hlače 60.—, suk-nene hlače 120, močne štajerske hlače '45.— ter vso konfekcijsko robo prodaja po zelo znižanih cenah industrija konfekcije R. Stermecki, Celje, št. 14. Vožnja se nakupu primerno povrne. Cenik z čez 1000 slikami zastonj. Trgovci engros cene.
Srebrne krone, goldinarje, zlatnike kupuje Urbane, restavracija Narodni dom, Maribor. 1159
Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi Fran Repič, sodarsko pod jetje v Ljubljani, Trnovo. Cene konkurenčno nizke. Postrežba točna.	1032 16—1
Hrastov, jesenov in orehov okro
gli les kupuje proti takojšnje mu plačilu električna žaga M. Obran, Maribor, Tattenbachova ulica.	925
Jakob Golobič, kipar v Ljutomeru priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita. Podobe za cerkve, kapele in razpela za pol-ske križe iz lesa in kamna. Izredno znižane cene. 1083 6—1
Sprejme se
: učenka :
z dežele za šiviljsko obrt s popolno oskrbo v hiši, pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov: H. Ra-dolič, modni salon v Mariboru, Kettejeva ulica 3.	1264
Borova debla
8 m dolga od 16 do 24 cm premera kupim večjo množino za zimsko dobavo. Naslov v upravi.
1223 10-1
FOTOGRAF JAPELJ Maribor, Aleksandrova cesta H. društva, fiole itd. sn&ten popu«. _________071
Za dijake
priporočam svojo zalogo vseh vrst oblek po znižanih cenah. Naročila po meri se izvršujejo najboljše in najmodernejše iz lastne zaloge sukna, kakor tudi od seboj prinesenega blaga. Fr. Cverlin, krojaški mojster, Maribor, Aleksandrova cesta št. 28.
1231 3—1
• Novo I
FOTOGRAF JAPELJ, lepe slike, nizke cene, pride tnl' na dom.	07C
Maribor, Aleksandrova cesta H,
isi i
Novo!
t Calla
Not«!
GLAVNI TRG (pri larai cerkvi).
Amerikanec izdeluje uh, sat» predaja:
Kmetje
najboljše zamenjate in preSate v tovarni bučnega olja
J. HOCHMULLER v MARIBORU
odeje (koutre) od ... itofaste moške obleke od . itofaste fantovske obleke od eajgaste moške obleke od eajgaste fantovske obleke od eajgaste hlače od ... . moške kape, štofaste, od .
belo platno od.....
druki od ......
din. 140.— nap?»J din. 400.— naprefl din. 100.— naprej din. 150.— naprej din. 80.— naprej din. 45.— naprej din. 30.— naprej din. 9.50 naprej din. 10.— naprej
— Ostanki po lastni eenl. —
7 zalogi velikanska izbira štofov, eajgov, svilenih r&fe predpasnikov, srajc, otroških obleke ter vsakorraK
nogavic.
A ko res hočete fiparati in poceni kupiti, poten »e prošfi žajte in pridite k
fJtrs^L^Sč ! Amerikancu v Celje pri farni cerkvi
nizki ceni otrobe in prgo.
1026 12— I
Laneno olje, pristno, garantirano čisto, se dobi v vsaki množini pri Franjo šusteršiču, Meljska cesta 31, Maribor. 1224 3—1
Oblačilno blago vseh vrst, zašito perilo, obleke v veliki izbiri in po ugodnih cenah dobite vedno v trgovini mešanega blaga Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Zaloga vseh čevljarskih potrebščin v najboljši kakovosti.— Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov. 1256 _2-1
Prodam posestvo pri glavni cesti v Jurjevskem dolu. Posestvo je s oj)eko krito in zidano, štale posebej; zemlje je 10 oralov in sicer: 3 orale njiv, pol orala sa-denosnika, pol orala lesa in 6 eralov travnikov. Cena 65.000 dla. Lastnik Gabrijel Bolnar, posestnik na Ročici št. 4, pošta Sv. Jakob v Slov. gor. 1191
Pletene jopice, bluze, oprsnike, rebce in sploh vso pleteno obleke za moške, ženske in otroke si najlažje izberete in najceneje ku pite tam, kjer se izdeluje in to je j sdino v strojni pletarni Marije j Verjak v Mariboru, Vetrinjska i ulica 17. Prodaja se na trgovce tudi na debelo.	1210
Jabolka
fina namizna in za prešo vagonske množine kupuje po najvišjih cenah Sker-bec, special. trgovina živil, Maribor, Gosposka ulica 5. 1255
Lil □
□ □ □ □ □ □
0
0 □
□
0 □
0 □
□
!!! Varcujte z denarjem!!!
pri nakupu manufakturnega blaga. Predno kupite, si oglejte velikansko zalogo
in čudovito nizke cene v
maiisifakliiriii in modni trgovini
FRANC IHHtOVHMk
Celje, Gosposka ulica 15
Stranke iz dežele dobe popust! — Krojači in šivilje posebne cene!
a
B
0 0 0 0 0 0
<li'ol>iJo!
1244
1Su, debelo!
V trgovini
Franc Kolerič,
morate kupovati, ker
tam dobite dobro blago po nizki ceni.
Velika izbira blaga vseK vrst
1'98

Telefon 913
¿ivalni stroji in kolesa so le
JOSIP PETELINC-A
LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
= znamk Gritzner, Adler in Piionii :
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. — Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Dubied«. — Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago.
•
© >
M t«
9>
a
■ S
®
: a
®
t* ¡e
Ch N
O
a
d
SC
Dober glas gre v mesta in dežele Ter tudi k nam so novice te prispele, Da kupiš dobro manufakturno blago in po ceni, V mestu Celju, tam pri nemški cerkvi. Ako nisi bil tam še osebno, Glej, da zapomniš si za vedno, Da v Celju je mnogo raznih trgovin, A najceneje kupiš vedno le pri
Valentin Hladin, Celje
Prešernova ulica.
Samo zraven nemške cerkve!
aa »
B o
ts
i-i
Ss <
©
S3
O
©
B
OM ©
» ©
-H ©

on

•u=n
Širite „Naš dom"I
DEN aK
štedi in brij se sam! Dober brivski aparat Din. 15, fin 24, zelo fin 33, jeklena britva 10, fina Solingen 20, poniklan lasostrižnik 40, jeklene škarje 6, žepni nož 3.25, žlice, jedilno orodje kakor sploh vso jekleno robo prodaja v prvovrstni kakovosti veletrgovina R. Stermecki, Celje, št. 24. Pišite takoj po ilu-strovani cenik z več tisoč predmeti. Železniška vožnja se nakupu primerno povrne. Trgovci engros cene
ii 111 m ii n ii
SOLSKE
že za Din. 145'— Lok za gosli Din. 35'— Etui za gosli Din. 90-—
torbice Din.50-— Razpošiljatev po celi državi SHS.
I H 11H MI CPX1
mnnnrn a a.n.m
GOSLI
Vsa druga glasbila. Gramofoni ter gramofonske plošče po engro cenah. — Lastna specijalna po-pravljalnica.
eüiiiiimiii

TISKARNA S Vi CIRILA t Maribora, Koroška cesta štev. 5
in njeno
PODRUŽNICA t Maribora, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo
lino no razpolago:
1. vse šolske knjige
za gimnazijo, realko, učiteljišče, trgovsko šolo, za meščansko In oorovm loto,
2. vse druge šolske potrebščine
kakor: risalne sklade, risalne deske, risala, risanke, risalni papir, zverice, radirk«, svinčnike, peresa, tuše, črnilo, rudečilo itd. — Cene zmerne. — Postrežb« točno,
#
Za obilen obisk se priporoča senj. dijaštvu In staršem:
PODRUŽNICA CIRIL0VE TISKARNE,
Aleksandrovo cesta G.
TISKARNA SV. CIRILA,
Koroika sest« B,
R3SRSSK
Ü3B

& » »

08371110
Jiahor jo dolcda ie 0a$a Mara mati.
bilo ¡2 pravilno.
Kuhala ie svoio kavo samo s
___________vim__________________
Ta ie danes se vedno tako fin Kakor izvrsten pridatek K zrnali in žitni kavi l-er bo^io l"udi zmeraj ostal.
. U B B II U B B B B B B U n II y B II H H y H B H II H U ■ B J
in

to lenske obleke, snkno, hlačevino, volneno blago, poflr, platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kopito najcenejše le x trgovini
J. I So^tarte Mor
HiekBaaireva eesta 18.
f
LiXAJuannDDDnnnnannDaaaannannnuuLJj mi h ii in
fe, Ba kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino., platno, svilene in eajgaste rute, nogavice, srajce, čevlje in drag« tanlični blago najboljše kakovosti po znižanih cenah sam» manufakturni trgovini

99
Sj
m
Za obilen obisk se priporoča: K DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG ».
filopol
MARTIN SOMER, KONJICE
hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tam trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi. Za obilen obisk se uljudno priporočam)
m
D HE
d f=ii—ii=h=iež
Priporoča se
TISK & R N & S V. GIRIL &VMIRIBOBU.
Za poljske križe
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 560 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 80 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D.
Stenski križi
z leseno podobo (korpusom) stanejo Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm po 140 D.
Stenski križi
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D.
Stoječi križi
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D.
Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
m
i —
u[=jij

V jsH«?
Vinske sesal j ke
Ia paragumene vinske cevi, medene in lesene pipe, žvep-lene trakove na juti in azbestu nudi po najnižji dnevni
ceni	1222
Z. TONEJC, trgovina vinarskih potrebščin, MARIBOR, samo Aleksandrova cesta 35.
Belak Sc Inkret, Cilje Prešernova ulica» 3
tlektrfčne Inštalacije telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio-antene. Popravila transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih aparatov itd.
Vodovodne Inštalacije
naprava modernih higijenlčeft kopelnih sob, klosetov. Toplovodne naprave, centralne kar-jave, popravila centralnih knr jav, kotlov, armatur, sesalk Iti
kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršijo točno in solidno, z večletno garancijo. Cene konkurenžne, Informacije, proračuni, načrti vedno na razpolaga.
Naložite denar le pri
ljudski posojilnici t Oeljn
registriram zadrugi z neonuisno zatm
Cankarjeva nlica 4
poleg davkarije (poprej pri »Beena volu«), kjer je najbolj varno naložen m se najugodneja obrestuj«,	50
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.
Posojila po najnižji obrestni meri.

Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje,
uspehm gotovo s« raduje!
i I
I ■
I ■
9 ■
1
1
a
■
i
i
^ftHBHSittailMHHHHBttBfcaSfiAHSHMHH
itiftjboljft« in M|ir«ra«ji0
i*® J&c-dŠM&t»
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Maribora,
Stilni Rlia iti
M. I l.t«
Itllli flllOI it I
hranilne vloge brei odpoved! p« aa trimesečno odpoved po
^■mms&mmmmMmm*
^esBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Si	ca
1 Zadrnžna gospodarska banka d A g
®
2]
SI SI j SI H SI SI
ca
in 1 m
u 11 u 1111 imrm n h h u 11 h nunnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnrnnnDnDDa
£

Podrnžnlc» TflarllioF.-1
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko
cerkvijo.
Izvršuje vse bančne posle najkulantnejšel — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu.
J f Pooblaščeni prodajalec srefik drž. razr. loterije.
s	_
&HHBBBBByeMiSBBBBBBByB3BBBdBBBBBBBH
1X1 Si SI SI SI SI SI SI SI SI SI SI SI Si

Somišljeniki, širite naš list!
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospo-^	- —	____ ________¿.4darja«, predstavnik: Janš Goleč, novinar v novinar v Mariboru. _____ ...	. , - .