Fizkulturniki,
pred vami je izvedba jesenskega krosa
b pnhodom jesensJc.ih dm prieenjajo priprave na letošnji jesenski kros Kei nas od te tradicionalne prireditve loči le še nekaj tednov, ^e ootrebno, da se prične s pripravami že sedaj, tako da bo ta naša najmnožičnejša fizkuHurna ma-nifestacija izvedena s čim tnanjšimi ne-dostatki.
MaJo z^odovine krosa
Grosscountry (izg. kroskantri), etli ka-kot mi piavimo kratko kros, je ang>eška beseda in pomeni dob&sedno »tek po de-žeii«. Podoben je tudi r.aš izrass za kros »tek čez drn in strn«. Prvič se je po-javil kros v domovini modernega sporta — Angliji. Od tam se je v pričetku na-še<ja stoletja prejjesel še na ostale ev-ropske dežele. Gojiii so ga Je nekatert športniki, predvsem atleti, in sicer kot uvod v zimsko sezono. Svoj pravi rax-mah »n nemen pa je kros doživel še e po prvi sveto\Tii vojni v Sovjeteki zve-zi. Pa je uvi-dela velik poraen in k.oristi te posebne športske discipline in so šte-vilke sodelujočih množic šle v miiijone tn  milijore.
Po osvoboditvi se je kros tudi pn nas uveljavil rned najširšimi Ijudskimi mno-žicčimi. 2 vsakim ietorn postajajo krosi bolj in bo!j priljubljeTia panoga, kar do-kazujejo Itevilke. ki tudi pri nas dose-zajo mMijone. Kr&si pa niso le sre<J«tvo, s katerim se m.nožice ljucirstva vkijučuje-jo v fizkulturo, temveč so tu-di odlir-no sredetvo za odkrivanje novih sportnih taientov. Spornnirao se samo odličmh državnih rekorderjev Stefanoviča, Sege-dina Vujačiča. Radosavljevičeve in še cele vrsf.e drugih vrhunekih šoortnikov. katere so od-krili krosi.
Kako bomo lave^H  jo?enski kros?
Jesenski krcs mora pokazati rezultate poieinffja dela /i^kulturnikov in biti ne-ksk probod od Igrišč. bazeaov stadionnv k telovadnicam tn snažniro poljanam Letošnji jeAenski kros mora pokazati re-zulf.ate in sadove vsega dela čez leto, mnra pa o-bdržati tud: svoj mobilizator-ski značaj. Ne smerao se pri krosn ome-jiti sanio na rlanstvo telovadnih oziro-ma f.portnih društev, marveč moramo zajeii predvsem tiste §iroke runožice, ki se še ne bavijo s fizkulturo. to je še velik del delavcev in ameščencev po tovarnah in ustanovah in ziasti delavskp irs ktncčke tnlariine na ve6i. Zato mora-jo vse fiz-kulturne organizacije na tere-nu stopiti v stike z raznimi aktivi, to-varnami, ustanovami ter se z njimi do-mcniti. glede krnsa De.lati pa tnorajo v naifesnejšern stiku z OF, LMS, AF2, sindlkati, centri « predvoiaško vzgojo m'adine in drucimi množicnirai orfiani-zecii.^ii-i. Tam kjer telovadaih društev ni, je nvjno. da krcs orqan:zi;a Ijudska ro;adyia, &<.yca Ls s teeno povezavo fiz-ku!turne orr;                             "A ninožlc-
n;mi   orc;ani>:                             neki   kros
izveden   res   iu:ioi.ičuo.   Ijudska   manife-slacija.
Marsikdo se bo ustraši! dolžine proge in bo rekel, da ne bo vzdržal do k<mca. V resnici pa lahko vsak zdrav človek i labko^o pretete odmer^eiio progo. le če ima kolirVaj t.reniiuja Če tekmovalci tečejo popolnomd brez priprav, je na>po-ren tek za posameznika Ishko ce?o škod-Ijiv ra njihovo zdravje. Zato je nujno potrebno, da se sistematično pasvete trenragu in pripravi na kros vsa pozor-ncst.
iCako borao treniraii?
Vsak fizkulturnik, ki se pripravlja na kros, naj ima vsaj 6 d-o 8 treningov. Po glejmo, kakšne osnovne treninge prispo-ročajo strokovniaki:
Prvi trening traja pol ure po mehkem in ravnem terenu Ima zn^čaj lahkecia vežbanja. Sestoji \z kratkih tekov 60 do 70 mocrov. teJovadbe. dihAlnih vaj, prcskokov  preko   jarkov   preprels   itd
Drugi tremng traja nefcoMko več. Pri-čenja se s hilro hojo na 500 do 800" m, ki prehaja . lahek tek na 200 m in nato zopet na telovadfeo in sko-ke kot v prvem treningu.
Tretji trenmg pričenja s hitro hojo na 800 tn, ki prei-de v tek do 400- m. Nato se parkrat steče z odmori 100 odnosno 200 m, na koacu tek na 800 m 7 izrabo polovice moči.
Četrti trening prične s hojo, nato tek na 600 m. zopet malo hoje. odmor m tek  na   1000 metrov.
P-ti trening: iz hoje Dreiti v tek do 5 minut, nato tek na 200 m, hoja, crdmor, tek na 400 m, vse brez i.aprs-zanja. Fo možnosti  vse  še  enkrat ponoviti-
Sesti trening: razgibati se s tekam in gimnastiko, nato preteči 2000 m po gozd-neni  terenu.
Sedmi trenmg: t^. na tisoč metrov počasi, na vsakih 200 m pojačati tempo, nato pa ga zopet zmanjšati. Nato hoji, odmor in  zopet tek na tisoč  metrov.
Ostni trening: pričeti z izmeničniB tekom in hojo, nato po amiritvi počasi preted   1500 metrov.
Ta osnutek treninga )e prirejen za čla-ne. zato ga je treba za o^tale sfarosti primerno prilagoditi. Razumijivo pa js, da se ga o.-\ treba točno držati, temveč ga je  treba  priiagoditi   okoliščinam.
Proga
mora biti dobro izbrxna in skrbno nsar-kirana. Najbolje je, če je proga krožoa, to je, da je start in cilj na enem mesu. Proga naj teče po gozdnem in travnatem terenu, izogibati 6e je treba zlasti cest in trdega zemijišča. Markirati je treba. progo z barvnim papirjem, tako da tek-movalcem ne bo treba med tekom pazr.1, da ne bi zašli. Približno dclžino proge izmenmo, tako da na vsak kilometer iz-merimo 1250 korakov. Cilj postavimo najbolie v obliki liiaka. s pomočjo vrvi, ali pa ga improviziramo, tako da se več Ijudi drži za roke. Vrstni red ugotavija-mo na ta način, da ima vsak tekmovalac listek L svojim imenora, katerega odda na cilju funkcionarju. ki Ustke nabada na  primeren  žebelj.
Letošnji jesenski kros mora b-iti nora zmaga naše množične fizkulture. On to tudi bo, ker ni dvoma, da bodo našo fizkulturne in druge množične Ofganizi-ciie v okraju to svojo nalogo izvršile. »Jesenski kros 1949« bo tudi obenem slika naše moči. naših uspehov ia naših možnosti; bo tudi izpit naše politična zrelosti ier manifestaciia množičnosti v našera fizkulturnem gibanju.           K. M.
ODBOJKA SD Polet iMaribor) U.—TD Ptuj 2 : 1
.   V  čelttek, dne 29. septeinpra L 1. jft.,
bila v Mariboru na iqri^;-,. 2v>"r/r/- !i;a odigrana poviaina tekmd v oa. Ojki roed SD Poletom iz Maribora in TD Ptujem. Zmagali so zasluženo igralci SD Pole'a, ki so bili ves ča«s v premoči. Kljub te-mu je Ptujčanom uspeio osvojiti s po-žrtvovaino igro prvi set s 15:10. Drugi in tretji set so igralci Poleta odločili z boljšo igro v svojo korist z rezultatcm 15:4 in 15:6. Sodnik je sodil z aapakami. Gledalcev  ie bilo  okoli   100.